24431 LMrwtL.rtiNu
FIUCLID ,'JHI o 33
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
NEODVISE
VOL. XXXn. — LETO XXXH.
NOVI GROBOVI
frances blasko
,,vKakor smo včeraj poročali, je preminila po daljši bolezni v Woman's bolnišnici Mrs. Frances Blasko; rojena Umik, stara 61 let. Stanovala je na 22601 Nicholas Ave. Doma je bila iz vasi Cerovc, fara Stopče pri Novem mestu na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Marijo in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 35 let in je bila članica društva Vipavski raj, št. 312 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Henry, doma iz vasi Lo-kavec pri Ajdovščini na Primorskem, sinova Henry in August, tri hčere: Mrs. Sophie Gordon, Mrs. Christine Hospodar in Pauline, štiri vnuke, brata John Umik v Panama, 111.,,in sestro Mrs. Anna Drop ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.15 uri iz Želetove-ga pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Eva e. lidvine
Nagloma je preminila v Woman's bolnišnici Eva E. Lidvine, rojena Crown, stara 35 let. Stanovala je na 4003 St. Clair Ave., kjer je s svojim soprogom vo-diift-gostilno Crewn^a Bar. Rojena je bila v Clevelandu.
Tukaj zapušča žalujočega, soproga James, tri otroke: Beverly, Jimmy in Theodore, starše Tom in Margaret Crown ter brata George in Jack. Pogreb se vrši iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave. *
joseph tomasevic
Nagloma je preminil Joseph Tomasevič . (Thomas), star 68 'et, stanujoč na 10513 Avon Ave. Rodom je bil Hrvat ter se je nahajal v Ameriki nad 40 let.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Katherine, rojeno Abramo-vič, hčer Mrs. Mary Ferko v De-troitu, Mich., vnuke in brata Marko. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Ferfolia-tovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Imena in nato na pokopališče Calvary.
FRANCOSKI ATOMSKI ZNANSTVENIK V MOSKVI
LONDON, 7. nov. —- Moskovski radio je danes naznanil, da je v Moskvo dospel načelnik francoske Komisije za atomsko energijo dr. Frederick Curie, ki je eden od voditeljev svetovnega gibanja za mir.
višinski na obisku pri državnem tajniku
WASHINGTON, 7. nov.—Sovjetski zunanji minister Andrej Višinski je danes obiskal ameriškega državnega tajnika Deana Achesona. Uradno je bilo naznanjeno, da je Višinski obisk storil iz "vljudnosti," toda diploma-tični opazovalci verujejo, da ima Sestanek "politični pomen."
Uradno je Višinski prišel v Washington na velik sprejem v Sovjetski ambasadi ob priliki 32. obletnice sovjetske revolucije.
žalostna vest
Mrs. Frances Kovačič iz 830 237 St. je prejela žalostno ^C8t iz starega kraja, da je umrl njen ljubljeni oče Jakob Dem-®har, v visoki starosti 86 let. ^oma je bil iz Žirov. Tukaj v Ameriki zapušča sina stavbenika Joseph Demshar in hčer Mrs Frances Kovačič, v starem kraju dve hčeri in pet sinov, od ka eden je duhovnik Viktor ^emshar, pri kateremu je oče ^^rl. Bodi pokojniku lahka do-'nača gruda!
Ena edina družba ovira sporazum z majnerji-Lewis
CHICAGO, 7. nov.—Predsednik UMW John L. Lewis je danes izjavil, da ena edina družba, ki lastuje premogovnike in je tesno povezana z velikimi korpo-racijami jeklarskih industrij, ovira njegove napore za separatne poravnave v Illinoisu.
Lewis pa je kljub temu izjavil, da je sporazum mogoč. Pozval je guv. Adlai Stevensona, naj za jutri skliče sestanek predstavnikov premogarskih družb v Illinoisu in predstavnikov UMW, ki bodo ponovno skušali doseči sporazum, s katerim bi se končalo stavko.
Toda Stevenson je z druge strani že naznanil, da je govoril z lastniki premogovnikov in da se s predlaganim sestankom ne bi nič doseglo.
Lewis je izjave podal na čar-nikarski konferenci po sestanku, ki ga je imel z 200 članov odbora United Mine Workers unije. Rekel je, da predsednik Wilmington & Franklin Coal Co., George B. Harrington, edini ovira njegove napore za separatno poravnavo v Illinoisu. Pristavil je, da Harringtonvo družbo lastuje Stone & Webster Corp. v Bostonu in New Yorku, ki pa je s svoje strani tesno povezana z jeklarskimi družbami.
Lewis je zadnji teden ponudil separatne kontrakte lastnikom premogovnikov v Illinoisu in In-diani, toda vsi njegovi napori go se izjalovili.
EQUALITY
i^NIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 8, 1949
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
ŠTEVILKA (NUMBER) 219
SVARILO ŽENSKAM: NI DOBRO, DA TAJITE STAROST!
ELIZABETH, N. J,, 5. nov.—Upravnik urada za socialno zavarovanje v Eli-zabethu je sicer priznal, da ženske lahko zbolj^jo svoj socialni položaj, če zatajijo par let od svoje dejanske starosti, toda je obenem opozoril, da jih to lahko stane precej denarja.
Kot pravi upravnik Saw-vel, se je to neki ženski zgodilo. Zaradi štirih let, ki si jih je "odščipnila" od svoje življenske dobe, je zgubila
$1,008.	J
Ženska, ki v poročilu ni imenovana, je žena nekega zavarovanega delavca. Ko se je z njim poročila, se je predstavila za štiri leta mlajšo kot je dejansko bila, da bi na ta način svojo starost "zglihala" s starostjo svojega moža.
Njen mož se je leta 1945, ko je bil star 61 let, umaknil v pokoj. V prošnji za pokojnino j e označil ženino starost za 61, ko je ona dejansko bila stara 65 let in je imela pravico, da prejema doklado od $21 na mesec.
Ker je žena celo življenje skrivala svojo starost, se je priglasila za svoj del pen-zije šele sedaj, ko je stara 69 let. Na ta način je prikrajšana za čez tisoč dolarjev.
Papež pritiska Tia "krščanske" sodnike v vzhodni Evropi
CASTEL GANDOLPO, 7. nov. —Papež Pij XII. je danes izjavil, da bi "krščanski" sodniki nikoli nc smeli priznati krivične zakone.
Sv. oče je dal odločno vedeti, da bodo sodniki odgovorni za sodbe izrečene na podlagi zako-'nov, ki nasprotujejo krščanski doktrini. S tem je očitno pritisnil na sodnike v deželah vzhodne Evrope, katerih zakone Vatikan že smatra za "ne-krščan-ske."
Izjave je papež podal svojim zemljakom, skupini itahjanskih katoliških sodnikov, ki imajo v Rimu svoj kongres. V govoru je očividno imel namen, da opogumi one sodnike v vzhodni Evropi, ki so kot katoličani še vedno aktivni. Posebno pa imajo njegove izjave velik pomen za Češkoslovaško, kjer je s 1. novembrom postal veljaven nov zakon za ureditev odnosajev med cerkvijo in državo.
Sv. Oče je med ostalim opozoril, da katoliški sodniki ne morejo podati pravorek glede civilne razporoke v porokah, ki so bile sklenjene pred Bogom in cerkvijo, če to ne zahtevajo izredno močni razlogi.
ŽUPAN APELIRA ZA IZVOLITEV KANDIDATA, KI JE —MRTEV
PARAMIJS, N. J., 5. nov. —Župan Paramusa Emil Geering je snoči apeliral na volilce, naj za mestnega zastopnika (councilmana) izvolijo Williama Wehrma-na, ki pa je umrl že 10. oktobra.
Wehrman je bil član šolskega odbora, toda v januarju je bil imenovan za člana mestnega sveta. Po županovem mnenju je bil zelo vesten in je zaslužil, da se ga izvoli in se na ta način oddolži njegovemu spominu. Wehrman je letos bil redni kandidat za councilmana. Ker pa je umrl 10. oktobra, ko je njegovo ime že bilo na glasovnici in se ga ni moglo zamenjati z drugim, bodo; volilci imeli priliko, da glasujejo zanj.
Župan Geering je izjavil, da kot izgleda bo Wehrman, ki je bil zelo priljubljen, gotovo izvoljen.
Kaj bo župan rekel, če bo pok. Wehrman po svoji izvolitvi začel' prihajati na seje mestnega sveta?
sovjetski učenjak o bodočem razvoju so-cialističnega sveta
NEW YORK, 4. nov.—V moskovski "Pravdi" z 24. oktobra, ki je pravkar dospela v New York, je sovjetski učenjak A. Azizjan objavil članek, v katerem med, ostalim pravi, da se bo v daljni bodočnosti z zmago izginilo bo mednarodno nezau-socializma na celem svetu pojavil skupni svetovni jezik in skupna mednarodna ekonomija.
Po- izjavah Azizjana, ki se opira na Stalinovo mnenje, bo razvoj človeštva po ukinitvi kapitalističnega sistema imel tri faze. V prvi se bo pojavil splošni razvoj vseh zatiranih dežel, panje in se poglobili odnošaji med socialističnimi državami.
V	drugi fazi razvoja pa se bo pojavila skupna mednarodna socialistična ekonomija in vse države bodo čutile potrebo za enim skupnim svetovnim jezikom.
V	tretji in končni fazi pa bodo soglasno z izvajanji Azizjana izginile nacionalne razhke in posamezni jeziki bodo sami od sebe zginili, ko bodo narodi spoznali prednosti enega skupnega jezika in se med seboj pomešali
Koti pravi Azizjan, je sovjet ski premijer Stalin prepričan, da se bo to zgodilo v daljni bodočnosti, ko bo socializem zmagal v vseh državah sveta.
dobil novo hišo z neplačano srečko
DETROIT, 5. nov.—Stanley Thomas je danes odločno zahteval od svojega tovariša Muray Rowlanda, naj mu vrne 50 centov, ki mu jih že dva tedna dolguje. Murray se je začudil: "Kakšnih 50 centov?"
"To je za novo hišo, ki sem ti jo preskrbel," je odgovoril Stanley. "Se še spominjaš, ko sem ti pred dvema tednoma proda srečko in nisi imel dovolj denarja, da mi jo plačaš?"
Rowland se je, seveda, takoj spomnil. Posegel je v žep, da 50 centov in pohitel, da pogleda $17,500 vredno novo hišo, ki jo je dobil z neplačano srečko,
šest cehov obešenih zaradi zarote
PRAGA, 5. noV. — Panes je bilo uradno naznanjeno, da je bilo zaradi zarote proti vladi obešenih šest Cehov. Med njimi se nahaja tudi bivši šef praške varnostne policije Jožef Char-vat,	: ,
Vlada je šestorico obtožila, da so pripravljala oboroženo vstajo pretekle spomladi in bili v zvezah z neko neimenovano "za-padno imperialistično silo."
število žensk se bo zvišalo
WASHINGTON, 3. nov.— Vladni statistični urad je danes naznanil, da bo prihodnje leto jrvič v zgodovini dežele število ženskih višje od števila moških prebivalcev.
Leta 1912 je bilo v Zedinjenih državah 2,715,000 moških več kot pa žensk. To število se je leta 1940 znižalo na 600,000. Pri štetju prihodnjega leta pa se "pričakuje, da bo okrog 1,000,000 žensk več kot pa moških.
Še ena družba je podpisala sporazum z unijo delavcev v industriji jekla
Sovjetski maršal je obrambeni minister Poljske
LONDON, 7. nov.—Sovjetski maršal Konstantin Rokosovsky, ki je poljskega porekla, je bil danes imenovan za obrambnega ministra Poljske.
Naznanilo o imenovanju Ro-kosovskega je podala poljska ambasada. Pred tem pa je moskovski radio naznanil, da je Sovjetska zveza pripravljena odstopiti Poljski svojega visokega vojaškega poveljnika, ki se je posebno odlikoval na Poljskem, v svoji rojstni domovini.
■ Soglasno z moskovskim radiom je poljski predsednik Bole-slav Beirut zaprosil sovjetsko vlado, naj odslovi iz sovjetske armade Rokosovskega, ki je Poljak, in ga vrne Poljski, ker da je maršal zelo priljubljen pri poljskem ljudstvu.
Zahtevi poljskega predsednika je bilo zadoščeno. Rokosov-ski je bil odslovljen iz i^ovjetske armade, kjer je imel čin maršala, in takoj zatem prevzel položaj obrambnega ministra Poljske, kjer se je rodil pred 50-timi leti.
Kratke vesti
obravnava proti jugoslovanu v pol.iski
VARŠAVA, 6. nov. — Včeraj se je v Katovicah začela obravnava proti bivšemu uradniku jugoslovanskega prometnega ministrstva Petroviču, ki je obtožen, da se je na Poljskem ukvarjal z vohunstvom. Soglasno z naznanilom poljske časnikarske agencije je Petrovič priznal krivdo.
sodnija potrdila globo za premogarje
WASHINGTON, 7. nov.—Naj višja sodnija je danes potrdila odlok distriktnega sodnika T. Alana Goldsborougha, ki je leta 1948 kaznoval United Mine Workers unijo in njenega predsednika Johna L. Lewisa z $1,420,000 globe.
Globa je bila naložena, ko je Truman s sodnijsko injunkcijo razbil stavko premogarjev. Lewis je takrat ukaz sodnije, do premogarje pošlje na delo, prezrl. Kaznovan je bil z $20,000, z ostalo vsoto $1,400,00 pa je bila kaznovana unija.
mati skušala zatajiti smrt otroka
UTICA, N. Y., 7.f nov.—Mrs. Stella Komorek je danes policiji priznala, da ji je po nesreči njen šest mesecev star otrok padel na tla in obležal mrtev. Ker se je bala povedati možu, kako se je nesreča pripetila, je policiji najprej naznanila, da so ji otroka ugrabili.
Mrs. Komorek je povedala, da je mrtvega otroka vrgla v neko lužo. Mrliški oglednik, ki je otroka preiskal, je izjavil, da je otrok umrl po nesreči in da mati ne bo postavljena na zatožno klop.
komunistični voditelj vložil priziv
WASHINGTON, 7. nov. — Glavni tajnik ameriške Komunistične stranke Eugene Dennis je danes vložil priziv na višjo slodnijo proti obsodbi zaradi preziranja kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti. Dennis je bil obsojen ločeno od obravnave proti komunističnim voditeljem v New Yorku, ko se 9. aprila leta 1947 ni odzval pozivu kongresnega odbora, da pride na pričanje.
V svojem. prizivu je Dennis rekel, da obravnava proti njemu ni bila pravična, ker so v poroti bili uradniki federalne vlade, ki zaradi tega niso mogli biti pravični. Takrat je bil obsojen na leto dni zapora in na globo v znesku $1,000.
v albaniji zatirajo
titovce"
LONDON, 7. nov. — Londonski časopis "News Cronicle" je danes objavil poročilo iz Beograda, soglasno s katerim v Albaniji preganjajo in "obešajo" pristaše maršala Tita. Baje je skupina albanskih beguncev izjavila, da so tarča čistk posebno "ti-tovci" in da je meja med Albanijo in Jugoslavijo strogo nadzorovana.
Sporazum z Jones & Laughlin Steel Corp. je podoben sporazumu, ki je bil sklenjen z Bethlehem Corp.; delavci dobili "penzije
PITTSBURGH, 8. nov.—Danes zjutraj je The Jones & Laughlin Steel Corp. podpisala pogodbo s predstavniki United Steelworkers (CIO) unije. Soglasno s kontraktom bodo delavci dobili mesečne penzije od povprečno $110 na mesec in se takoj vrnili na delo.
Sporazum, ki je bil sklenjen s
to četrto največjo jeklarsko družbo, je podoben sporazumu, ki je bil zadnji teden sklenjen z Bethlehem Steel Corp. v Clevelandu. Jones & Laughlin Corp. ima vposlenih kakšnih 40,000 delacev.
Predsednik United Steelworkers unije Philip Murray je naznanil, da je bil kontrakt podpisan in v zvezi s tem rekel:
"Ukazali smo našim ljudem, naj se vrnejo na delo. Sporazum, ki smo ga dosegli nocoj, bo veljal za vse veje korporacije, vključno za rudnike surovega železa."
Pričakuje se, da bo danes prišlo do pogajanj tudi z Republic Steel Corp., od katere se pričakuje, da bo tudi pristala na podoben sporazum.
Družba- i^jstala	_
od okrog $lio mesečno
Po sporazumu z Bethlehem Corp. so delavci dobili najmanj $100 mesečne penzije za starost nad 65 let in nad 25 let dela. Delavci, ki imajo krajšo dobo dela, bodo dobili nižje penzije.
Kar se tiče Jones Laughlin Corp. pa se pričakuje, da bodo povprečne penzije znašale $110 mesečno, kar bo družbo stalo 9 centov na uro za vsakega vpo-slenega delavca. Po sporazumu pa se bo federalno socialno zavarovanje krilo iz penzijskega Kklada. Sam načrt predvideva še posebno socialno zavarovanje, ki bo stalo 5 centov na uro in od katerih bo polovico prispevala družba, polovico pa delavci.
Jones & Laughlin Corp. je do-sedaj imela svoj lastni penzij-Gki program, ki jo je stal $600,-000 na leto. S to vsoto je plačala 1,000 penzioniranim delavcem mesečne penzije v znesku $48.
U. S. Steel Corp. se še vedno ni vdala
Predstavniki U. S. Steel Corp., največje jeklarske družbe v deželi, ki ima vposlenih 177,000 delavcev., so naznanili, da bodo "proučevali" sporazum, ki je bil sklenjen z Jones & Laughlin Corp. Soglasno z izjavami so bili navezani stiki s predstavniki drugih družb glede določb sklenjenih ali pa predlaganih kon-traktov.
Doslej se ni nobenega upanja, da bo kmalu prišlo do sporazuma z U. S. Steel Corp., ki je prva zavrgla tako zahtevo unije, kot priporočila predsednikovega preiskovalnega odbora.
angleški katoličani ponujajo vladi šole
LONDON, 7. nov. — Rimsko-katoliška cerkev v Angliji je danes ponudila vladi vseh svojih 1,500 šol, pod pogojem, da jih bo popravila in obnovila. Stroški za obnovo bi znašali okrog $140,-000,000. Poleg tega rimsko-ka-toliški škofje zahtevajo pravico, da odobrijo imenovanje učiteljev, kar se tiče verskih prepričanj in sposobnosti.
Katoliška cerkev očividno ima težave z vzdrževanjem šol in jih zato ponuja vladi. Angleško ministrstvo prosvete še ni odgovorilo na nenavadno ponudbo.
Iz bolnišnice
Mrs. Josephine Henikman se je vrnila iz bolnišnice na svoj dsm-m 19860. Ormiston Ave., kjer se bo nahajala še nekaj mesecev pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem prijateljicam za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je bila deležna. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo doma.
Redna seja
članice društva sv. Ane, št. 4 SDZ so prošene, da se udeleže v velikem številu redne mesečne seje v sredo zvečer ob 7.30 uri v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Zopet doma
Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Anna Valentine iz 7712 Aberdeen Ave. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejela v bolnišnici. Sedaj jo prijateljice lahko obiščejo doma.
Anglija bo baje priznala novo kitajsko vlado
LONiDON, 7. nov.—Diploma-tični uradniki so danes izjavili, da bo Anglija v par tednih priznala novo vlado kitajske Ljudske demokratične republike.
Pričakuje se, da bo o tem sklepu angleški zunanji minister obvestil ameriškega državnega tajnika Deana Achesona in francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, ko se bodo sestali na konferenci v Parizu prihodnjo sredo.
Angleško zunanje ministrstvo se je baje odločilo, da prizna novo kitajsko komunistično vlado, ko so iz Peipinga poslali vsem zunanjim vladam diplomatično noto, s katero kitajski komunisti zahtevajo, da zunanje dežele prekinejo diplomatične odnošaje z nacionalistično vlado in namesto tega priznajo njihovo vlado.
Sklep za priznanje komunistične vlade podpirajo vsi angleški diplomati in vojaški poveljniki na Daljnem vzhodu, ki so imeli konferenco v Singapuru.
Čeprav se pričakuje, da bo Anglija kmalu priznala novo kitajsko vlado, je verjetno, da jo bo v tem Indija prehitela.
Naročajte, Širite "Enakopravnost!"
in čitajte
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-gPo Mznašalcu in po po.«ti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za trl mesece)______
8. novembra 1949.
.$8.50 . 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries-(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države)-
For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev) __
For Three Months—(Za tri mesece)_____
_$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DVE POTI
Včerajšnji "Plain Dealer" je v uredniškem članku Roads to Peace" komentiral izjave člana sovjetskega Po iitbiroa Georgija Malenkova, ki jih je podal ob priliki pro iilave 32. obletnice ruske revolucije.
Posebno sta poudarjeni dve izjavi, za kateri meni "Plain Dealer", da dasta misliti. To vsled tega, ker se na naša ta na atomsko energijo kot orožje v bodoči vojni in na atomsko energijo kot tehnično sredstvo za podvig živ Ijenskega standarda sovjetskega ljudstva.
Malenkov je rekel:
"Ce bodo imperialist! sprožili tretjo svetovno vojno bo to ne samo grob posameznih kapitalističnih držav, pač pa svetovnega kapitalizma na splošno."
V nadaljevanju svojega govora pa je Malenkov poda še sledečo izjavo:
"V rokah sovjetskega ljudstva atomska energija mo ra in bo služila kot mogočno orožje za tehnični progres kateremu ni primere, in za nadaljno hitro naraščanje pro izvajalnih sil naše dežele."
"Plain Dealer" seveda omenja prvo izjavo kot grož njo, čeprav ne pove, zakaj bi sovjetski predstavniki ne smeli odgovarjati na zagotavljanja številnih nkih kon • grešnikov, uradnih vladnih predstavnikov,, komentatorjev in tako dalje, ki so v preteklosti odprto zagovarjali atom sko v6jho proti Sovjetski zvezi in celo sedaj, kljub dejstvu da je svetu bilo razkrito, da ima tudi Sovjetska zveza atomske bombe, še vedno niso prišli k pameti, pač pa se zanašajo na število atomskih bomb, češ, mi jih menda ima mo več.
Grožnja z novo vojno je še vedno stvarnost, stvarnos zato, ker so še vedno ljudje, ki se ukvarjajo z blaznimi na črti o totalni vojni, o vojni do končnega uničenja človeštva, Toda bolj kot prva izjava Malenkova je uredniškega komentatorja "Plain Dealer j a" zaskrbela njegova druga izjava, izjava o atomski energiji za podvig blaginje ljudstva. To kar odprto prizna:
"Kakšna bi mogla biti večja grožnja kapitalističnemu ustroju svobodnega sveta, kot pa zvišanje materialnih prednosti, ki bi jih lahko Rusija nudila v primeri z onim kar uahko nudi zapad?"
Zanimivi uredniški članek se zaključuje z nenavadnim apelom, da se "lahko pot v mir izravna, ako se dva orjaka (Zedinjene države in Sovjetska zveza) potegujeta za svetovno podporo na osnovi onega, kar lahko nudita, ne pa na osnovi onega, kar lahko storita v smislu uniče nja."
Takšna izvajanja "Plain Dealerja", ki je sicer kapitalistični časopis in mu je "kapitalistični ustroj" neločljivi del "svobodnega sveta," bi lahko sprejeli kot zelo razumna in celo progresivna. V resnici se svet nahaja na razpotu — ena pot vodi v strašno grožnjo človeštvu, druga pa v bodočnost progress in blaginje. To velja za se danjo atomsko dobo. Posebno pa, ker Zedinjene države niso več ^dina sila, ki pozna skrivnost atomske energije pač pa jim je v tem pogledu Sovjetska zveza enakoprav na.
Spošno mnenje je, da so se izgledi za novo vojno po razkritju, da ima tudi Sovjetska zveza atomska orožja, zelo zmanjšali. Ce pa je nova vojna izključena kot edini izhod iz ekonomskih, političnih in socialnih previranj, kaj je alternativa? Nedvomno miroljubno tekmovanje med dvema sistemoma, tekmovanja, ki bo slonelo,, kakor pravi "Plain Dealer", na osnovi onega, kar oba orjaka lahko nudita svojim ljudstvom.
Toda vredno je opozoriti, kako stvar stoji v Sovjetski zvezi glede te uporabe atomske energije za blaginjo ljudstva, kar je tako močno ustrašilo uredniškega komentatorja "Plain Dealerja."
O prvi atomski eksploziji v Sovjetski zvezi je bilo uradno naznanjeno, da je bila pozvročena v zvezi z velikimi gradbenimi projekti. To pomeni, da so jo uporabili kot novo tehnično orodje.
Včeraj smo objavili poročilo iz Berlina, po katerem v Sovjetski zvezi že izkoriščajo atomsko energijo za raz-strelbo planin in regulacijo rek. To so ogromni projekti, katerih namen je, da se med Kaspijskim in Kara (Aral) morjem spremeni 75,000,000 akrov v plodno zemljo. Detajli iz tega poročila res vstvarjajo vtis nekaj mogočnega, ogromnega in konstruktivnega.
Kako pa pri nas? Tu in tam sicer slišimo, da se vršijo raziskovanja za uporabo atomske energije za miroljubne namene, da pa je nekje že bila z uspehom izkoriščena,
UREDNIKOVA POSTA
Detroitski igralci pridejo
Kot je bilo že poročano, bo drušvo "V boj" št. 53 SNPJ proslavilo 45. letnico SNPJ z odličnim vsporedom. Kot govornika bodeta nastopila glavni predsednik Joseph Culkar in jugoslovanski konzul Vinko Knol. Glavna privlačnost bo pa drama v treh dejanjih "Svet brez sovraštva", katero je spisala Mira Pucova za časa nemške okupacije Slovenije. Dejanje se vrši v ženskem oddelku ljubljanskih političnih zaporov. Pisateljica nam s spretnim peresom oblikuje trdne značaje naprednih slovenskih žena, ki so s čudovito vztrajnostjo prenašale telesne in duševne muke nemške politične policije in nadutih častnikov. V dramo so vpleteni različni tipi žensk, ki se psihološko silno razlikujejo, toda v borbi za osvoboditev domovine, so vse ene misli.
Dramo "Svet brez sovraštva" bodo vprizorili detroitski igral-ci-ke, s katerimi je že tudi podpisani trgal podplate na de-troitskem odru. Ta skupina je podala to igro že v Detroitu, Chicagu in Pittsburghu. Povsod so želi priznanje, zato smo sigurni, da se bodo tudi v Clevelandu dobro odrezali. V svrho boljšega razumevanja ne bo škodilo, če vam vsaj površno opišem dramo i n predstavim njene .igralce.
Jennie Urban (CJrbančič) je ena izmed redkih igralk, ki že mnogo let uspešno nastopa bodisi v karakternih ali komičnih vlogah. Igrala bo v vlogi Špel-ce, — hrabrega in plemenitega dekleta, katero goreče ljubi svojo domovino in narod. Zaprli so jo vsled sumnje, da je ustrelila nemškega krvoloka Baumanna. Pred njenim imenom so napravili križec, kar pomeni — smrt. Josephine Spendal je že tudi mnogo igrala in pela v operetah. To pot bo imela vlogo mlade matere Marije, ki po silnem notranjem boju in neosnovanih očitkih sojetnic, žrtvuje svojega soproga-partizana Andreja, da otme smrti svojega sinčka. Presunljiva slika trpeče mlade matere. Mary Rant je stara znanka na našem odru. Odlikuje se v tipih oblastnih in hudih žensk, ala vdova Rošlinka. Pa tudi tragične vloge ji niso tuje. V tej drami bo igrala taščo Svetolov-ko. Ima dva sina pri partizanih, a tretji Andrej-aktivist je poročil Marijo proti volji matere. Zato ona sovraži Marijo, toda pred smrtjo ji vse odpusti. Pod njeno raskavo kožo bije plemenito srce.
Mima je dekle brez staršev, katero je vzela Svetolovka za
je muke in tako je poročil lepo Marijo. Igrala jo bo Lydia Platt. Dr. Silva Premk je edina intelektualka v zaporu, zato jo sojetnice gledajo nekam po strani. Ko ostale kličejo "duha" pokojnega reformatorja Primoža Trubarja, da jim pove, če jih bodo odpeljali v nemško taborišče, jih doktorica zafrkne s tole krilatico: "In življenje se trudi, da bi v vrsti vretenčarjev razvilo inteligenco!" Rozka je zavedna dolenjska kmetica, katera je pomagala partizanom, dokler jo niso Nemci izsledili in zaprli. To vlogo bo igrala Helen Kržišnik. Kolenelovka je pristni tip moderne lahkoživke, ki je imela "že več moških las na glavi." Ker ima stike s stražniki, jo sojetnice smatrajo za izdajalko. Toda na koncu se izkaže, da ima tudi ona čut in srce. Kolonelov ko bo markirala Frances Kapel, ki slične vloge izborno obvladuje. Mojškerca je ljubljanski predmestni tip, katera ima le meglene pojme o veličastni osvobodilni borbi. Njo predvsem skrbi kaj bo z njenimi zajčki in kurami če jo ne bodo izpustili iz zapora. Igrala jo bo Mary Jur-ca, katera je že večkrat z uspehom nastopila v raznih vlogah. Edina večja moška vloga v tej drami je, vodja v policijskih zaporih. Razume-se, da on ni an-geljček, temveč tipični in brezobzirni nacist, kateremu je mučenje jetriic v strastno naslado. To vlogo bo imel August Platt, ki je izboren igralec in pevec obenem. Kratke vloge stražnikov bodo v rokah Matta Pinka in Hermana Grebenca.
To je seveda le površen iz-črpek te učinkovite drame, katera nam slika kos slovenske Golgote pod, okupator jem. Kdor se hoče podrobneje vživeti v to sliko, ta naj pride v nedeljo popoldne v Slov. delavski dom na Waterloo Rd. in sigurni sm^, da bo imel krasen duševni užitek.
Frank Česen.
Glas s Jutrovega
Cleveland, O.—Iz naše naselbine "Na Jutrovem" se malo kdo oglasi s kakšnim poročilom ali novicami, čeravno ni posebnih. Ne bi bilo napačno, ko bi imeli stalnega poročevalca, ali te naloge noče nihče prevzeti brezplačno, ker vsak rajši čita kot pa piše, ker roka je težka in nervozna, pisalnega stroja pa nismo naučeni.
Ko sta obstojala pevska zbora Cvet in Kanarčki, so se večkrat oglasili v javnosti iz naše naselbine Miss Ančka Travnova, Mrs. Rozi Vatovec in Mr. Anton Vatovec. Odkar pa ta dva zbora
več ne obstojata, so pa tudi do-svojo in jo namenila sinu An- j pisniki obmolknili.
dreju. Ampak ljubezen ima svo-' Imamo tudi naše bolnike kot
še nismo čitali. Ali je mogoče, da so v Sovjetski zvezi, kar se tiče uporabe atomske energije za konstruktivne namene, že prekosili našo deželo? Sodeč po poročilih se je to res zgodilo!
Zedinjene države so s'svojim kapitalističnim ustrojem soočene z "veliko nevarnostjo." To pa ni nevarnost, ki izvira iz grožnje z novo vojno, pač pa radi miroljubne kompeticije. Samo v svrho propagande se naše ljudstvo lahko prevara, čes, da je življenski standard v Sovjetski zvezi na "obupno nizki stopnji." Malenkov je govoril tudi o tem. Rekel je, da se je industrijska in poljedelska produkcija v Sovjetske zvezi zvišala nad predvojno raven. Uspeh sovjetske pet-letke je očividen za vsakega, ki ga želi videti in ki ne skriva kot noj glave v pesek, da se ne bi soočil s krutim dejstvom.
Z druge strani pa se Zedinjene države nahajajo pred depresijo in brezposelnostjo, ki je vedno resnejša. Življenski standard je zadnja leta padel, prihrankov je vedno manj in mnoge družine, posebno veččlanske, komaj shajajo s zaslužkom-enega edinega člana. Seveda, to še vedno ne pomeni, da je naš življenski standard padel že zdaj pod raven v drugih državah, toda nazadovanje, ki ne obeta nič dobrega, je že tu.
Da, samo dve poti sta. Pot v novo vojno in pot v progres in blagostanje, katerega pa ne sme biti deležna le peščica izbranih, ampak ljudstvo. Kjer o tem odločajo ljudstva, ni nobenega dvoma, katero pot bi si izbrala.
Mr. John Lupšina, ki je bil nekdaj močan kot hrast, vedno vesel in delaven. Zdaj pa je dolgotrajna bolezen precej stisnila, toda vzlic temu se še dokaj dobro drži pokoncu in ko ga večkrat obiščem, je še zmeraj vesel in zabaven kakor bi bil zdrav. Številni prijatelji mu želimo, da bi kmalu okreval.
Frank Mahnič je tudi bil nekdaj vesel in močan ter poln energije. Več mesečna bolezen ga je močno strla, ali njegovo upanje, kar je najboljše zdravilo, je veliko in k temu se pridružujemo tudi številni prijatelji, ki mu želimo skorajšnje okrevanje.
Mrs. Antonia Počkaj iz Prince Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kjer je srečno prestala težko operacijo. Upamo in želimo, da bi se kmalu zdrava in vesela vrnila na svoj dom, kjer jo z veseljem pričakujejo njeni domači kot tudi njene številne cvetlice, k i žalostno klanjajo svoje glavice, ker ne vidijo svoje gojiteljice, da bi jim šepetala in zalivala kot je bila njena vsakdanja navada in veselje.
Gašpar Segulin se je, nič hudega sluteč, podal na drevo, da ga očisti suhladi, ko se je pripetila nesreča, da je padel in udaril z roko. Ni mislil, da je kaj hudega, ker je trd kot grča in je mislil, da bo že vse minilo, a ko ga je začela le preveč boleti in je že začela o tekati se je podal k zdravniku, kjer so ugotovili potom X-Ray preiskave, da ima zlomljeno roko v zapestju. Nahaja se pod zdravniško oskrbo. Tudi njemu želimo hitrega okrevanja in sicer do 12. novembra, ker bomo imeli od društva "Na Jutrovem" veliko plesno veselico. Gašper je naš tajnik in ga bomo zelo pogrešali.
Za to veselico smo pripravili vsega v izobilju za lačne in žejne; postrežba bo prvovrstna v vseh ozirih. Za plesalce bosta skrbela kar dva najboljša orkestra — Lou Trebar in Johnny Vadnal. Vstopnina je 75c, za člane pa $1.00. Ples se prične ob 8. uri zvečer, lahko pa pridete že ob 6. uri. Posebno člani, se požurite in pridite zgodaj, da boste delali druščino drugim.
Vabimo cenjeno občinstvo od blizu in daleč, posebno pa vabimo člane in članice društva "Tabor" in "Beacons" SNPJ, društva "Danica" št. 34 SDZ, društva "Krasni raj" ABZ in druge, ker vas je dosti, ki še niste videli obnovljenih prostorov. Zdaj se vam nudi prilika videti krasno dvorano in krasno luč v različnih barvah. Torej v soboto 12. novembra ne pozabite priti vsi v SDD na Prince Ave. na priredbo društva "Na Jutrovem" št. 477 SNPJ.
Cital sem poročilo F. Barbi-ča, da bo društvo "V boj" št. 53 SNPJ imelo prireditev v ne-daljo, 13. novenbra in da bo navzoč glavni predsednik SNPJ Joseph Culkar. Gotovo bo brat Culkar že v soboto v Cleve landu, zato v imenu društva prosim br. Barbiča, da bi pripeljal brata Culkarja na našo pri redbo, da bi ga članstvo poznalo, ker nekateri ga še nismo videli.
Joseph Bartol.
smo se pred kratkim preselili semkaj. Nam se tukaj zelo do-pade. Krasen je pogled ko se ozrem naokoli in vidim lepe gore. Tom Legat bi prav gotovo ljubil tukaj krasno naravo, ki jo ima tako zelo rad.
V mojem zadnjem dopisu je bilo pomotoma izpuščeno ime Mrs. Mary Stupar, ki je tudi darovala ob najinemu odhodu. Prav lepa hvala, Mrs. Stupar.
Vsem najinim prijateljem sirom Clevelanda pošiljava iskrene pozdrave!
Anton in Josephine Puntar.
3101 Hermosa Ave.
KOROŠKE VESTI
Sovražnik št. 1 koroških Slovencev
Pred letom 1934 je bilo na Koroškem zaključenih 191 načrtov regulacij in izboljševanja planin, na Slovenskem Koroškem pa le dva takšna načrta. Po letu 1934 je bilo zaključenih na Koroškem 168 projektov regulacij in izboljševanj planin,
tekočih 114, predvidenih pa 81. Na Slovenskem Koroškem pa je bilo zaključenih le 5 teh načrtov, tekočih 18, predvidenih št. 5. In vendar bi moralo biti zaključenih na Slovenskem Koroškem z javnimi podporami pred 1. 1934 28 izboljševanj, po 1. 1934 pa 25, tekočih bi moralo biti nad 20, predvidenih pa 12. Na Slovenskem Koroškem imajo namreč 33,700 ha planin in pašnikov, na ostalem delu Koroške pa 187,400 ha. Te številčne navedbe kažejo, da je sedmi del planin in pašnikov na slovenskem ozemlju, ki bi moralo biti torej deležno tudi sedmega dela regulacij ter izboljševanja. Navedene številke obtožujejo oblastnike na Koroškem. Kažejo nam, kako očitno nam pri-krajšujejo pravice in nas gospodarsko zapostavljajo. Prav dobro se zavedamo, kje se skriva sovražnik št. 1 koroških Slovencev.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
Vzorno državno posestvo v Jeruzalemu
Novice iz Calif or ni je
La Crescenta, Cal.—živeli smo precej let v Clevelandu, zato pa me zanima kako se imajo številni prijatelji v nietropoli.
Pred par dnevi mi je prijateljica poslala izrezek iz Cleveland Plain Dealerja, ki poroča kako se ljudje v Californiji tre-semo od. mraza. Sicer ne vem kakor je drugod bolj proti severu, ampak tukaj je prav lepo vreme. Septembra meseca je malo bolj hladna sapa pihala, kar je bilo nenavadno za te kraje. Danes, ko to pišem, je 88 stopinj vročine,- noči so bolj hladne, kar je to že od nekdaj. Čeprav je zjutraj hladno, ko sonce posije, vse oživi.
Kakor sem zadnjič omenila.
Nad Ljutomerom se razprostirajo nepregledne visoke gorice. Tam leži državno posestvo Jeruzalem, eno največjih in najboljših vinogradniških posestev v Sloveniji. Jeruzalemska vina poznamo vsi Slovenci, celo po Evropi slovijo kot izborna kapljica. Na posestvu pa nimajo samo vinogradov, temveč tudi velike sadovnjake jabolk, hrušk in sliv. Vino, slivovka in mošt so najvažnejši pridelki. Važna pa je tudi živinoreja, ki pa se je šele sedaj začela razvijati.
Ko so leta 1945 ustanovili državno posestvo, je bilo stanje naravnost porazno. Poslopja, vinogradi in sadovnjaki so bili zanemarjeni in primanjkovalo je dobrega orodja; živine sploh ni bilo, vozov pa premalo. Z velikimi težavami so se morali boriti, da so spravili posestvo v takšen red, v kakršnem je danes.
Posestvo se je v štirih letih razvilo v mogočno farmo. To dokazuje porast hektarskega donosa, ki je znašal pred vojno 20 hektolitrov že leta 1947 pa 37 hektolitrov. Tako se je hektarski donos povečal skoro za dvakrat. Agrotehnika, ki so ji bila vrata v Jeruzalem prej zaprta, je našla mesta tudi v jeruzalemskih vinogradih. Dobili so moderne škropilnice, okopače in druge vinogradske stroje. Z novim načinom dela prihranijo na en hektar 20,000 dinarjev. Seveda je strojev še premalo za potrebe posestva, toda vedno več jih je, skoraj vsak mesec dobijo kako novo škropilnico ali oko-pač.
Vinograde in sadovnjake stalno zboljšujejo, sekajo stare in sadijo nove, zatirajo bolezni na trtah in drevesih, gnojijo in škropijo. Letos so napravili tudi trsnico, kjer gojijo mlade sadike, s katerimi širijo in obnavljajo vinograde. Doslej so ob-iiovili osem hektarov vinogradov.
Pod vinogradi so velike površine sadovnjakov. Sadovnjake -so napravili že pred vojno, toda slabo. Drevesa rastejo namreč iia bregu. To pa ni dobro. Hranilne rudnine odnaša voda v de Cevnih dneh v dolino, namestq da bi se z njimi okoriščala drevesa. še celo tista gnojila, ki jih drevesa zberejo med koreninami voda izpere. Zato je pridelek navadno slab. V socialističnem gospodarstvu pa moramo drevesa razumno saditi, tako da nam. bodo dala vedno dober pridelek. Drugje, v Ameriki na primer, sadijo drevesa na terasah. No, pa so tudi v našem Jeruzalemu začeli saditi drevesca na terasah. Na pobočjih so izkopali globoke stopnice, na katere so posadili sadike. Ta način je za 75'/r boljši od prejšnjega. Vinogradi in sadovnjaki so skrbno negovani, drevesa in trte pa popolnoma zdrave.
Zelo hitro se je razvila živinoreja. Iz prvotnega "niča" je zra-stlo do danes 65 glav živine. Vzporedno z dvigom živinoreje gradijo tudi hleve. Velik hlev za 40 glav čoveda je že skoraj končan. Dva silosa za 100 kubičnih metrov krme pa že stojita. Polletni plan živinoreje so presegli za 50%.
Udarna sila posestva je sedem ponosnih viničarskih brigad. Vi-ničarji so šele sedaj zaživeli lepo življenje. Vsak je dobil tudi nekaj zemlje v uporabo, na kateri redi živino za svoje potrebe.
Državno posestvo Jeruzalem je prvo od vseh vinogradniških posestev v Sloveniji uvedlo delovne norme. V začetku so bili "iničarji res nekoliko nezaupni do "novotarije," kmalu pa so spoznali, da prinaša normirano delo velike k'oristi vsej skupnosti-in njim samim. Vojna z normami se je po začetnih neuspehih nagnila na stran delavcev. Norme so premagali! Tehtnica se je premaknila od 90 % na 104 in pozneje 110%.
Najboljša je druga brigada, normo tolče z 20%. Desetine, najosnovnejše edini ce, delajo enaka dela. V borbi za norme so se desetine po svojih uspehih uvrstile v naslednji bojni red: najboljša je "Litmerk," nato "Ornik" in "Svetinje."
Vzporedno z normami izpolnjujejo viničarji tudi planske obveznosti. Vsak mesec prekoračijo plan čez 100 odstotkov. Ob koncu prvega polletja so prekoračili plan pri nekaterih pridelkih celo za 50 do 100 %. '
Viničarji delajo tako kvalitetno, da prihranijo stotisoče dinarjev. Trto so letos dvakrat tako dobro oškropili, da je pozneje ni bilo več treba. Drugje pa jo škropijo trikrat, štirikrat, celo šestkrat. Ocenjevalna komisija iz ptujske direkcije je ugotovila-* da ni zaradi tega trta nič slabša. Viničarji so s tem prištedili 2,740 kilogramov modre galice, 500 kilogramov apna in mnogo delovne sile, skupaj v vrednosti okoli 300,000 dinarjev. Čeprav delovne sile primanjkuje, se zaradi velikega delovnega poleta primanjkljaj prav nič ne pozna-Sedaj pa še nekaj "vinogradniških Sirotanovičev." Najboljši delavec na posestvu je Ludvik Kline, odlikovan z redom dela tretje stopinje. Za njim so Iva" Kolarič, Vinko Ogrinc in Martin Kolarič. Ti so nekakšni vojskovodje viničarske delovne armade, ki se dan za dnem bori za prekoračenje norm in zmaguje-
Za svoje uspehe je dobil lani viničarski kolektiv diplomo. Toda tudi letos je v dnevniku Jeru zalema zapisanih že mnogo delovnih zmag. Največja zmaga pa bo, kot vsi pričakujejo, velik hektarski donos—35 hektolitrov vina.
8. novembra 1949.
-lii^AKOPRAVNOST
STRAN 3
IVO PIRKOVIČ:
BITKA ZA PLETERJE
Ob petletnici velike partizanske zmage*
!• Belogardisti so si poželeli Gorjancev
Belogardisti so imeli pisano procesijo gospodarcev in botrov in sleherni teh je imel z njimi svoje veselje in svoje namene. Z lece so jih razvnemali za. muče-ništvo v veri, da so se z večjo gorečnostjo tolkli za vero in fa-rovške grunte; laškemu okupatorju so po Roattovem povelju služili na "kratki verigi" za ogleduhe, pa tudi za stezosledce, čuvaje italijanskih garnizij, lovce na delavce osvobodilnega gibanja in še drugače stotero povračali tistih osem lir in obrok makaronov, ki so jih dobivali vsak dan od okupatorja; Hitlerjevim vojskam so držali zaledno fronto; Mihajloviču so pomagali reševati tonečo ladjo stare države, kralju se tepli za prestol; po svojih močeh so služili vsem tistim zapadnim demokratom, ki se menili, da mi sami brez njih s svojim prirod-Rim bogastvom ne bomo vedeli kaj početi. Pravo čudo je bila ta bela vojska, ki je umela ioieti ušesa za tolikera poveljstva, in še večjo čudo, da je Utegnila vsem tem različnim strategijam ugajati.
V zamotani mreži domačih in tujih služb in namenov je imela bela garda, ki se je sama imenovala "Legija smrti", da bi se je vsi bolj bali, prav skraja tudi neke svoje strateške želje in cilje, za katere naj bi Italijani Ue vedeli.
Svoje zgodnje vojaške račune
so belogardisti oprli na tisti del Gorjancev, ki se vleče od Sto-pič in Suhorja na metliški cesti, pa tja do Sv. Križa, kjer so se takrat stikali rimski imperij, Hitlerjev rajh in poglavnikova Hrvaška, kakor za dobro šalo imenovana "nezavisna". Kaj so beli takrat hoteli, je partizanom pri zaslišanju povedal poveljnik belogardistične posadke na Su-horju, pehotni kapitan Dobrivoj Vasiljevič, ko je bil 27. novembra 1942 v svoji trdnjavi premagan in skupaj s preživelimi ter z oddelkom fašistov ujet. V zapisniku o zashšanju, ki ga je Vasiljevič podpisal z opazko, da je "izjave podal brez vplivanja ali prigovarjanja", beremo' tudi tole zanimivo izpoved:
"Smoter našega dela v Sloveniji: Vojaško obvladati masiv Gorjancev, katerih okolica j e gosto naseljena in bogata. Tu, v Gorjancih, smo si hoteli zgraditi trdno oporišče, od koder bi kasneje prenesli svoje delo v najugodnejši smeri. Tako bi širili svoj vpliv in postopoma obvladali ozemlje. Kolikor je znano meni, naj bi se naš štab omejil samo na Slovenijo, ker je major Novak imenovan za komandanta vse Slovenije. Na Gorjancih smo hoteli urediti aerodrome, da bi dobivali pomoč od Angležev. Zdaj sodelujemo z Italijani, če pa bi dobili povelje iz Londona ali če bi zaradi močnega klerikalnega vpliva (Vasiljevič je bil plavogar-dist, op. I. P.) ne n^ogli več vztrajati ob strani Italijanov, smo imeli namen oditi na Gor-
DA v Forget-Me-Not Chairman
Gene Tierney, motion picture star, is Honorary National Chairman of the annual Disabled American Veterans Forget-Me-Not Drive. Funds realized from sale of Forget-Me-Nots are used by DAV Chapters Jocally in their rehabilitation and service program for disabled veterans, their Widows and dependents.
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
roman
jance in od tam nelegalno (z ozirom na Italijane) nadaljevati svoje delo. Predel Gorjancev je zdaj naše najvažnejše oporišče. Tu imamo zbrane največje sile in odtod smo nameravali širiti svoj vpliv po vsej Sloveniji. O našem prodiranju na Žumberk in Zagreb ni bilo govora. Poglavitno je bilo utrditi se na Gorjancih in v skladu z razvojem položaja širiti svoj vpliv, kakor sem že rekel. ("Dokumenti o belogardistični mihajlovičevski izdaji I", izdala OF po borbi na Suhorju).
Že če si pogledamo površno, kako so se belogardisti gibali v jeseni 1942, se bomo uverili, da je Vasiljevič povedal resnico. Če izvzamemo Banov bataljon v Trebnjem, ki je bil v resnici samo oddelek 98. legije črnih srajc in kateremu ni nikoli ukazovalo belogardistično poveljstvo, ter Vošnjarjev I. bataljon na Vrhniki, ki je bil povsem zase, vidimo, da bela garda v prvih mesecih svojega grešnega življenja v resnici obkoljuje Gorjance, že prvi belogardistični oddelek se sredi maja pripelje iz Ljubljane pod Gorjance, najppeje k Sv. Roku pri šmihe-lu, kjer pomori naskrivaj prve svoje žrtve, nato k Št. Joštu in in Dolžu na pobočju Gorjancev, kjer naredi — še vedno naskrivaj — novo pokopališče pomor-jenih žrtev. Od tu odpirajo belogardisti na desno in na levo v velikem loku klešče, da bi z njimi objeli Gorjance, Na za-padno stran zasedejo Stopiče, kjer se vgnezdi Debeljakovo poveljstvo vsega gosjansko-belo-krajins^ega področja, Suhor, kjer se naseli Vasiljevič s svojim štabom III. bataljona in Radatoviče, kamor pošljejo Jar-novičevo 4. četo III. bataljona. Ta čeljust se naslanja v ozadju na Semič in Črnomelj, kjer se v družbi z Italijani razmeste ostali oddelki III. bataljona belih srajc.
WV£SrW us. SAV/N6S Boms
Drugo čeljust, ki naj bi zaprla Gorjance s severne strani, je začel iztezati proti vzhodu oddelek črtežnega Emila Kranjca. Ta je zasedel najpreje (17. novembra 1942) grad Gracarjev turn, kjer je svoje dni Trdina pisal svoje bajke, od tod se je pa korak za korakom širil na Orehovico, Dol. Brezovico, Do-bravsko graščino pri Kostanjevici, Kostanjevico in Sv. Križ. Veseli drugih so se tu pozdravili čez Krko z Nemci. Obroč je bil sklenjen in belogardisti so menili, da imajo Gorjance trdno v pasti.
Kako pa da so Italijani to belogardistično strategijo trpeli, bi se človek morda začudil? Zato, ker je bila to njihova strategija. Ko so Italijani začutili v Gorjancih partizane, so se začeli odmikati in potiskati naprej svoj ščit, belo gardo. Belogardistično obkoljevanje Gorjancev ni nič drugega, kot zamenjava-nje čmozelenih oddelkov z belimi na nevarnih krajih. V Radatoviče so Italijani poslali Jar-novičevo četo, da so lahko umaknili svojo posadko 40 mož. Suhor so jim veleli zasesti, da so lahko s Hrasta rešili 35 svojih fašistov, za katere so bili že po julijskem partizanskem napadu močno v skrbeh. (Tiste fašiste so partizani potem zajeli na Suhorju, prav ko so se umikali na varno V Metliko.) Gracarjev turn so ukazali belogardistom zasesti, ker so sami preje zbežali s sosednjega Vrhove-ga. Prav tako je tudi zgodba Pletarij in Sv. Križa. To je torej pravo lice belogardistične "skrivne" strategije.
Zadnje dni v oktobru 1942 so
se nad Gorjance zgrnili umazani valovi velike laške ofenzive, ki se je kot zahrbtna in potuhnjena poplava valila z Notranjske preko Roga, Bele krajine in Tuške gore proti vzhodu. Gorjanci so bili njen zadnji cilj. Italijanom, ki niso kazali več prave volje za ofenzivo, so belogardisti tudi v Gorjancih pomagali po svojih najboljših močeh. Pokazali so veliko vnemo. Italijane so prosili, naj jim dajo spiske neljubih ljudi, da jih jim bodo polovili, ker jih oni bolje poznajo od Italijanov. Za plačilo je belogardistom bilo, da so na valovih okupatorjeve ofenzive splavali globlje v svet svobodnih Gorjancev. S 50 možmi so (7. novembra 1942.) zasedli kartuzijanski samostan Pleter-je, ki stoji kakor majhno obzidano mestece, prilepljeno na vznožje Gorjancev. Sedem mesecev so partizani do takrat s svojim orožjem branili svobodne Gorjance in tudi tihi dom molitve je užival v tem času svoj mir; sedaj pa so vdrli vanj belogardisti in ga naredili za kasarno in hišo greha.
V svojih še neobjavljenih spominih "Kartuzija Pleterje i partizani" pripoveduje plfiterski pater prior, dr. Josip Edgar Leopold, o prihodu belih: "Komandant je bil neki Svarun; izdajal se je za pomorskega častnika, kar nikoli ni bil. Prišel se je predstavit priorju in nekaj mlel proti komunizmu ter kako da bodo partizane popolnoma uničili! Prijor mu je rekel samo; bomo videli!" \
Po veliki laški ofenzivi so se belogardisti čutili trdne v sedlu. Zasedbo pleterskega samostana so šteli v svojem načrtu osvojitve Gorjancev za veliko pridobitev. Res so imeli svoje vidno poveljstvo v Stopičah, vendar so namenili Pleterjam še ime-nitnejšo vlogo: v njih se je skril vrhovni poveljnik bele garde in poslanec Draže Mihaj-loviča za Slovenijo, major Ka-
rel Novak, ki si je nadel znake podporočnika, da bi ga ne bilo mogoče spoznati. V četnem poveljstvu samostanske posadke se je izdajal za pisarja. Imel je svojo posebno sobo. "Poleg njegove sobe je bila večja soba, v kateri so imeli belogordistični
voditelji svoje konference, ki jih je vodil Novak in ki so trajale dolgo. Tam je bil tudi radijski aparat in neke vrste knjižnica. Tam so se sestajali na razgovore in zabavo. ("Kart. Plet. i part.")
(Dalje prihodnjič)
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
^26
•mAmOME mo CAN SMBLL
mis opFOKTUNm/!



- - 4	?


■	'Mi
Uncle Sam !s offering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A " money's- no -object** vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old.
And any person with a nose can enjoy this opportunity. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business —and ask about the big Opportunity Drive.
YouH learn that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity.
Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
fhtmore opportunity in your -future! Invest in
U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
Tkb « M adkW P. SL JimiiiiH mšrrnm
Trmmtrfj Dapmrtmm* and il ifmAW '
POSAMEZNIKI
(Nadaljevanje)
„/'%akaj pa jaz?" je vprašal, ^akaj vedno samo jaz? Kaj pa) vse to briga? Jaz nisem
^^jvažnejši."
"Ne. Toliko si kakor kateri se je nasmehnil oče. "A sem vas spoznal, kaj hočete, bi zemljo in radi bi, da bi g^^kteri tu gospodaril.—Mi smo lani dobili zemljo in je letos ® nikakor ne moremo deliti." •^pak štirje vendar ne mo-gospodariti," je ugovarjal
Marko.
*&od
Tako? Kaj bi rad ti sam go-^fil?" se je oče nasmehnil.
"Ti si torej tisti, ki mu nekaj ni prav."
"Jaz!" , je dejal fant, "vsem ni prav, ne samo meni."
Zdaj se je oglasil Matija.*
"Mi smo trije. Tako danes ukazuje in ravna eden, jutri drugi, kakor nanese. In navadno druga dva prvega ne ubogata, temveč delata po svoji glavi. Vi se pa ne brigate za gospodarstvo. Ako hočete gospodariti vi, pa izterite katerega, naj vodi. Drugi pa naj store, kakor se jim zdi. Ako hočete, lahko delajo, ne, naj gredo. Kaj drugega ni mogoče. Tisti torej, ki mu ostaneta dom in zemlja, naj gleda,
da bo kupoval, kar je potrebno, drugih pa naj to ne briga."
To je bilo dovolj jasno povedano, ni bilo mogoče dvomiti ali se opletati v nerazumevanju. Vse je bilo preudarjeno, pretehtano, treba se je bilo samo odločiti.
Razdeliti boš moral, je pomislil oče. Vsak bo odtegnil svoj košček in bodo skušali živeti po svoje. Naši predniki so čakali stoletja, da bi dobili zemljo. Zdaj smo jo dobili. Pa jo je že treba deliti. Vse, kar je, je treba deliti na sedem delov. Enajst oralov na sedem delov. Nekaj bo že še. Poldrug oral na vsakega. Prej sicer nismo imeli toliko, pa smo živeli, to je rse. Toda teh sedem ljudi bo rodilo otroke. Recimo, vsak vsaj po tri, štiri. Nato bo vsakdo delil ta poldrugi oral in še tisto, kar dobi žena ali mož, na tri, štiri dele. Tako pojde dalje. Nekoč, po treh, štirih rodovih ne bo kaj deliti. In
prišel bo čas, da bodo nekateri zopet živeli, kakor smo doslej živeli mi in kakor so pred nami živeli naši predniki dolga leta.
Mogoče se bo takšno življenje, kakor je bilo doslej, vleklo zopet dolga stoletja, in tedaj se nekdo spet spomni, da bi bilo treba zemljo razdeliti. To se bo tako ponavljalo. Kadar si kdo toliko opomore, da drugega spodrine, bo šlo tako dalje. Kdor bo močnejši, se bo vzdržal in bo spodrival slabotnejše in si bo nabral zemlje, kakor jo je do' zdaj imel grof. Nikjer ni rečeno, da se kaj takega ne sme zgoditi. Zemlje bo za nekatere vedno premalo, vsaj na ta način. Tu bi moral kdo kaj posebnega ukreniti, ustaviti vse to in uvesti kaj novega, takega, kar bi docela spremenilo dosedanje življenje. Ako razdelim, s tem potrdim vse to, kar je bilo doslej: ti, ki dobijo vsak svoj kos, bodo delili dalje. A če bi jim kateri
z denarjem izplačal in bi zemljo obdržali skupaj, s tem ne bi bilo nič ukrenjeno. Ti ljudje bi bili nekje odveč.
Vendar zdaj ni bilo časa, da bi o tem natančneje premišljal. Doslej mu to ni prišlo na um, zdaj pa je moral nekaj odgovoriti. Toda enkrat, in prav v kratkem, bo moral o tem natančneje razmišljati. Moral bo vse pretehtati, preden se odloči.
"Nič si ne bomo delili," je dejal trdno, z rahlim posmehom. "In nič ne bom postavljal novega gospodarja. Zaenkrat vam še jaz ukazoval, vi boste pa ubo gali in delali. Zemlja bo ostala skupaj. Komur je tako prav, dobro; ta lahko ostane in bo de lal. Komur pa se ne zdi v redu, lahko še danes gre."
Zdaj je bil tudi on jasen in odločen. Njegov glas je bil čist, oster, njegov pogled je počival na njih. Opazil je, kako jih je presenetil. To mu je ugajalo.
Ana in Marko sta se spogledala, kar mu ni ušlo. Tudi Matija je bil v zadregi in ni vedel kaj početi. Tega, kot je spoznal ta trenutek, niso pričakovali. Morda, ker ni bil nikdar posebno odločen, temveč jim je puščal veliko svobodo. Na vse, kar koli je kdo počel, jii nikdar nič rekel. Ce pa je že kaj dejal, je bilo tako izrečeno, da onemu ni bilo treba pred njim dajati nikakega odgovora.
"Toda," je rekel Matija po premolku, kot bi bil vse premislil in naposled našel nekaj posebnega, nekaj, kar jih še lahko reši, "vi'vendar ne boste večno živeli. Vam se sicer lahko pokorimo. A kaj bo potlej, ko vas ne bo? Zdaj bomo vsi delali, potem pa eden vse pobaše." .
"Kaj se ti zdim že tako star?" je očital najprej na prvo. "Vedno prihajaš z istimi stvarmi. Jaz naposled lahko živim še trideset let." In kratko je pomislil:
Star sem zanje ... Ko bi mogel človek postati vsaj za nekaj let mlajši. Nato, kot bi se bil čave-del, je nadaljeval z mislijo: "Nihče ne bo ničesar pobasal. Ko jaz ostarim in se naveličam, tedaj si izberemo drugega gospodarja, katerega boste pač hoteli." Izvil se je iz zagate. Zvito se je nasmehnil. V tem je bila klica njegovega novega načrta za življenje, ki ga sicer ni dobro premislil, a mu je v tej stiski padel na um. Toda prav zdaj so oni postali šele začudeni. Kakšne neumnosti pa klati!
(Dalje prihodnjič)
KARDINAL UMRL
RIM, 3. nov. — Danes je tu umrl v starosti 73 rimsko-kato-liški kardinal Marmaggi. Z njegovo smrtjo se je število kardinalov znižalo na 54, kar pomeni, da je 16 kardinalov manj kot pa je njihovo polno število.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
8, novembra 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA ■■
(Nadaljevanje)
Grigorij je mirno rekel: — Pa bi me bil po neumnosti ubil, cepec! Nisem bil domenjen s Kaparinom.
—	Zakpj pa si imel njegovo orožje ti?
Grigorij se je nasmehnil.
—	Pištolici sem mu že podnevi vzel, zapirač sem pa zvečer izmaknil in ga spravil pod sedlno plahto.	,
Povedal je o včerajšnjem po-menku s Kaparinom in o njegovem predlogu.
Fomin je zlovoljno vprašal:
—	Zakaj pa nisi že včeraj tega povedal?
—	Smilil se mi je, hudič sli-
nasti, — je odkrito priznal Grigorij.
—	Oh, Melehov, Melehov! — je zaklical resnično začudeni Čumakov. — Ti sočutje kar tjakaj položi, kamor si del zapirač Kaparinove puške, pod plahto ga deni, če ne, te ne bo do sreče pripeljalo!
—	Nič nikar me ne uči. Zatorej že znam kakor ti — je mrzlo rekel Grigorij.
—	Počemu pa naj bi te učil? Ampak če bi te bil ponoči zavoljo tega tvojega sočutja meni nič tebi nič na drugi svet spravil, kaj pa potem?
—	Tudi tja je prosta pot, — je tiho odgovoril Grigorij po
Walnut-Flavored Pork Chops




They don't come from the hogs that way, but baked pork chops can be given a delicious walnut flavor by using chopped English walnuts in a dressing.
Louise Winslow, popular television home economist who conducts "Through the Kitchen Window," the housewife's television program on Cleveland's WNBK, will explain and show the details of this entree as part of her show from the East Ohio Gas Company's Studio at 2 p.m. Tuesday, October 11.
Have the meat dealer cut loin chops with a pocket in each one. Fill the pocket with the walnut stuffing from the following recipe
of Miss Winslow and arrange the chops in a shallow baking dish. Bake one hour at 325 degrees and garnish with orange halves and parsley. One chop will make a good serving.
Walnnt Stuffing:
Day-old bread 6 slices Eggs	2
Garlic salt	teaspoon
Celery salt	% teaspoon
Milk	2 tablespoons
English walnuts,
chopped	% cup
Crumble the bread into small pieces, add other ingredients and mix lightly. This recipe will stuff four pork chops.
TRAVEL TIPS......BARGAIN TIME
Seland(
V^Shannon
NETHERLANDS
ENGLAND
5ERMANY
FronKfgrI
London
Paris
\	' Vl,nno
\ ./ \/4 v^~.AUSTRIA/
s WIT z E R L A N ^ ^ v.-.- , Nj)A #
ROUND THE , ...	WORLD
nW/
FRANCE
SERVICE

orc«lono
PAN AMERICAN WORLD AIRWAYS SYSTEM
To AFRICA
------CONNECTING CARRIERS
BELGIUM
PORTUGAL
LONDON
It's bargain time for the traveller!
If you've ever had a desire to tour Europe and hadn't the time or the money, this is the time to start making plans.
"The combination of the newly instituted off-season airline fares to Europe plus the monetary devaluation gives a tourist the opportunity of a lifetime," according: to Willis G. Lipscomb, Vice President "Traffic and Sales of Pan American World Airways.
The off-season fare to Europe is $466.70 round-trip, $163.30 less than the normal fares. Hotel prices, food prices and shopping prices in countries whose currency is devalued are off as much as 30 per cent.
Europe is not only inexpensive but it is better prepared for visitors than at any time since the war. The number one attraction will be the Holy Year celebration. Center of that celebration will be Rome. The Passion Play will attract thousands of all peoples to Oberambergau.
The resorts of Europe from the Riviera north to the Scandanavian countries are preparing for the best year in their history. Hotels throughout Europe have been refurbished and redecorated and many new ones have been built.
Mr. Lipscomb said Pan American was cooperating with travel agents all over the country to arrange special packaged tours to and through the favored areas. There will be, he said, two-week all-inclusive air tours to Europe for as little as $700 and even lower.
premisleku. In bolj zase kakor za druge je dodal: — Ko si buden, se ti zdi grozno umreti, med spanjem pa je prejkone lahko ...
15
Konec aprila so se ponoči predrožili na čolnu čez Don. V Rubežnem jih je na bregu pričakoval mlad kozak iz vasi Niž-ne-Krivskega Košelev Aleksander.
—	Z vami pojdem, Jakov Je-fimič. Naveličal sem se doma životariti, — je rekel, ko se je pozdravil s Fominom.
Fomin je sunil Grigorija s komolcem in pošepnil:
—	Vidiš? Saj sem rekel . . . Še preden smo se preselili z otoka, so že ljudje tukaj, glej si no! To je moj znanec, bojevit kozak. Dobro znamenje! To pomeni, da pojde!
Fomin se je, sodeč po glasu, zadovoljno nasmejal. Bil je oči-vidno vzradoščen, ko je dobil novega borca. Srečen prevoz in to, da se jim je neutegoma pridružil še en človek, vse to ga je opogumljalo in navdajalo z novim upanjem.
—	Kaj imaš razen puške in samokresa tudi sablje in kukalo? — je zadovoljno govoril, ko je ogledoval in v temi otipaval oborožitev Košeleva. — To ti je kozak! Precej vidiš, da je pravi kozak brez primeskov!
Fominov brat se je pripeljal k bregu na vozičku, v katerega je bil vprežen drobcen konjiček.
—	Naložite na voziček sedla, — je potihoma rekel. — Pa brž, za božjo voljo, saj ni zgodaj in poti tudi nimamo kratke . . .
Razburjal se je, priganjal Fo-mina, ta pa je začutil pod nogami trdna tla domače vasi, ko se je pripeljal z otoka, in bil že pripravljen pogledati, tudi domov za kako urico in oditi v vas k znanim vaščanom . . .
Pred jutrom so v tropu blizu vasi Jagodnega izbrali najboljše konje in jih osedlali. Starcu, ki je varoval trop, je Cumakov rekel:
—	Dedek, zavoljo konj naj ti ne bo preveč hudo. Niso vredni dobre besede, pa tudi samo majčkeno bomo po jezdili na njih, samo da si dobimo boljših, pa bomo te vrnili lastnikom. Ce vprašajo: Kdo pa je konje odpeljal? — reci: Milica iz trga Krasnokutskaja jih je vzela. Naj gredo lastniki tjakaj . . . Za neko tolpo se ženemo, kar tako povej!
Poslovili so se od Fominove-ga brata in odjahali na cesto; potem so zavili na levo in vseh petero je v čilem dmcu krenilo proti jugozahodu. Nekje ne daleč od trga Meškovske se je, po govoricah, pred nekaj dnevi pokazala Maslakova tolpa. Tjakaj se je Fomin namerjal, ker se je odločil za združitev.
Ko so iskali tolpo Maslaka so tri dni kolovratih po stepnih poteh na desnem bregu, se izogibali večjih vasi in trgov. V ta-vričanskih seliščih, ki so mejila z zemljo karginskega okraja, so zamenjali svoja grintava klju-se s sitimi in za tek lahkotnimi tavriškimi konji.
Četrti dan zjutraj je Grigorij v bližini Vež prvi zapazil na oddaljenem prelazu pohodno kolo-

TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja ria svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Uncle Sam Says


When you sign up to buy II. S. Savings BondA regularly each payday through the Payroll Savings Plan your company operates you're actually adding to your "take-home savings"! You see. Savings Bonds will pay you back S4 for every $3 you invest today—that's EXTRA dollars for you and your family to spend, ten years from now.
U.S. Treasury Department
no konjenice. Vsaj dva eskadro-na sta šla po cesti, spredaj in ob straneh pa so se pomikale majhne izvidnice.
—	Bodisi je Maslak bodisi . . — Fomin je pritaknil kukalo k očem,
—	Bodi dežek bodi sneg, bodi pojde bodi ne, — je posmehljivo rekel Čumakov, — Bolje poglej, Jakov Jemimič, kajti če so rdeči, se bomo morali obrniti, in še prej ko prej!
—	Hudiča, kje pa jih poznaš pd todle! — je razdraženo spregovoril Fomin.
—	Poglejte! Ugledali so nas! Izvidnica dirja sem skozi! — je zaklical Sterljadnikov.
Resnično so jih zagledali. — Oglednica, ki se je pomikala po desni strani, se je ostro zasukala in se v diru pognala proti njim. Fomin je naglo porinil kukalo v tok, a Grigorij se je zasmejal, se nagnil iz sedla in prijel Fominovega konja za uzdo.
—	Ne hiti! Rajši jih spustimo bliže. Saino dvanajst mož jih je. Preglejmo jih, kakor treba, in če bo treba, še zmeraj lahko ubežimo. Konje imamo spočite, kaj si se le ustrašil? Poglej skozi kukalo!
Dvanajst konjenikov se je približevalo, vsak trenutek so -se čedalje bolj večali v merah. Na zelenem ozadju griča, poras-
lega z mlado travo, je bilo že razločno videti njihove postave.
Grigorij in drugi so nestrpno zrli na Fomina. Temu so rahlo trepetale roke, ki so držale kukalo. Tako napeto je upiral oči, da mu je po licu, obrnjenem proti soncu, zdrsnila solza.
—	Rdeči! Na čepicah imajo zvezde! ... — je končno zamolklo kriknil Fomin in olamil konja.
Začel se je kolop. Za njimi so zapeli redki posamični streli. Kake štiri vrste je Grigorij dirjal vštric s Fominom in se na redko oziral.
—	Na, pa smo se združili! . . — je posmehljivo rekel.
Fomin je potlačeno molčal. Cumakov je rahlo pridrževal konja in zavpil:
—	Treba se je umakniti izven vasi! Krenimo navešenski spaš-nik, tam bo bolje.
Še nekaj vrst blaznega sko-, kanca in konji bodo omagali. Na stegnjenih vratovih jim je izstopila spenjena izparina, globoko so se jim zarezale podolž-ne gube.
—	Treba je počasneje! Pridržujte! — je poveljeval Grigorij.
Izmed dvanajstih jezdecev jih je zadaj ostalo samo še devet, drugi so zaostali. Grigorij je premeril z očmi razdaljo, ki jih je ločila, in kriknil:
—	Stoj! Dajmo, obstreljujmo jih! . . .
Vsa petorica je zaustavila konje v drnec, gredoč raz jahala in snela puške.
—	Drži povodec! V skrajnega na levi s trdnega merka . . ogenj!
Izstrelili so vsak po en okvir, ubili pod enim izmed rdečear-mejcev konja in se vnovič začeli umikati pogonu. Zasledovali so
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom zs naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALl KOT NOVI. ako jih oddaste ▼ popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 3177
LEPI, DOSTOJANSTEVENI POGREBI PO ZMERNIH CENAH.
Ambulančna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
obstreljevali iz velike daljave, jih neradi. Kdaj pa kdaj so jih potem pa popolnoma zaostali.
— Konje je treba napojiti, tamle je ribnik, — je dejal Sterljadnikov, pokazal z bičem na progo stepnega jezerca, ki se' je modrilo v dalji.
Zdaj so jahali že korakoma, pazljivo ogledovali kadunje in suhe rokave pred seboj in se poskušali premikati tako, da bi jih skrivala neravna razgibanost tal.
v ribniku so napojili konje in spet krenili na pot, spočetka ko. rakoma, čez ne^aj časa pa v drncu. Proti poldnevu so se ustavili, da bi nakrmili konje, na rebri globoke tokave, ki je čez in čez predeljevala stepo. Fomin je velel Košelevu, naj peš zleze na bližnjo gomilo, leže tam in opazuje, če bi se kjer koli v stepi pokazali jezdeci, naj bi Košelev dal znamenje in nemudoma pritekel h konjem.
Grigorij je skopcal svojega konja, ga spustil na pašo in sam legel malo vstran, ko si je izbral na pobočju precej suho mesto.
Mlada trava je bila.tukaj, na prisojni strani tokave, višja in gostejša. Presno dehtenje črni-ce, ki jo je segrelo sonce, ni moglo zabrisati vonja docvetajo-čih stepnih vijolic. Rasle so na zapuščenem kraju, se prerivale
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Bremenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING OO.
Govorimo slovensko
1193 Addison Rd.. UT 1-0398
LOVCI, pozor!
Pri nas si lahko nabavite
LICENCE ZA LOV PUŠKE IN KROGLE SRAJCE IN HLAČE
ter vs€ druge potrebščine.
St. Clair Hardware
LADDIE in JOE, lastnika 7014 ST. CLAIR AVE.
Imamo vsakovrstne potrebščine za
dom ter železnino.
skozi suhe steblike osata, se kakor ctetlični vzorec posipale po robovih nekdanje ježe in celo kremenasto tri trznini so izmed prejšnjeletne obledele trave gk-dale v svet njihove sinje, otroško čiste oči. Vijolice so dokon-čavale določeno jih dobo v tej pusti in prostrani stepi, namesto njih pa so se po rebri livade, na slankljati zemlji že dvigali pravljično pisani tulipani, stavijali soncu bagrenordeče, rumene in bele kupice, in veter je mešal raznolike vonje cvetov m jih raznašal daleč po stepi.
Na strmem lazu severnega pobočja so zasenčene z meloni še ležale skrepenele, od vlage prepojene skorje,snega. Od njih je mrzlo velo, a ta mraz je se bolj poudarjal dehtenje docv^ tajočih vijolic, nejasno in otožno kakor spomin na kaj dragega in davno minulega . . .
(Dalje prihodnjič?
Ali ^te naročnik*"Enakopravnost?" če ste, ali so tel ji in znanci? "EnakopT^V' nost" je potrebna vsaki zaradi važnih vesti in vedno tualnih člankov! Širite pravnost!"
POSLUŽITE SE NAŠEGA SISTEMA!
Pridite, kupite božična darij" in mi vam jih shranimo. vplačilo, ostalo na lahka rrte^e čna odplačila.
What a value! ^	(Jenuino MayfK''
$124.95-$179.9r>. Easy I''"'"'®' Liberal trade-in. Come in fociflV*
BRODNICK BROS-
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 Waterloo Rd. IV 6072
Odprlo V ponedeljek, Četrtek ^ soboto zvečer od 9, zj. do 9- * V torek in petek od 9. zj. do G. Zaprto celi dan ob sredah
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, Itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdIcott07l8
>1' iT
OBLAK MOVER
Se pripoi'oca, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba* Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA _
1146 East Gist St	HE 273»