Čestitke ob prazniku — V spomin na dan pred šestintridesetimi leti, ko je bila ustanovljena predhodnica današnje službe varnosti Ozna, praznujejo delavci varnosti svoj praznik. — Foto: F. Perdan w„ovitelji: občinska konferenca SZDL iglice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka , fttit - Izdaja Časopisno podjetje u Kranj — Glavni urednik Igor Slavec i| odgovorni urednik Andrej 2aiar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA Kranj, torek, 13.5. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob dnevu varnosti te vsa dosedanja praksa je potrdila spoznanja, da so v „»t«mu socialističnega samoupravljanja sposobni in pripravili opravljati naloge družbene samozaščite tudi delovni ljudje *0i v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, ^nizirani v narodno zaščito, komiteje za ljudsko obrambo in jebeno samozaščito in podobno. S tem se uresničuje težnja, |jae s krepitvijo varnostne vzgoje in varnostne kulture občani pposabljajo za uspešno delovanje v vseh oblikah organzirano- 0 družbene samozaščite, za spoznavanje najrazličenjsih prodov varnosti, urejanja in izvajanja najrazličnejših opravil, s (jterimi sicer službe varnosti zagotavljajo varnost ljudi, premo-fegja, družbene ureditve. Gre za preraščanje, za splet odgovorni za varnost služb varnosti z odgovornostjo za varnost nas fieh in slehernega posameznika. Dan varnosti, 13. maj, je zato vsakič priložnost, da se oceni ged drugim tudi prav ta povezanost in podružbljanje varnosti „ samozaščite. Naša varnostna služba seje kalila v vojni. Enote nrnosti, ki so imele naloge varovati prebivalstvo pred vsemi pikami sovražne dejavnosti, so začele nastajati že v prvem Itta narodnoosvobodilne vojne, enotna jugoslovanska varno-itsoob vešče val na služba pa je bila ustanovljena z odlokom lAovnega komandanta NOV Josipa Broza-Tita maja 1944. Dan "•inovitve torej nikakor ni pomenil šele začetka delovanja te *V v Sloveniji je delovala že leta lMLv ustanovljenih eno-^n'rnostne obveščevalne službe - VOS, ki so imele nalogo S proti okupatorju in domačim izdajalcem, enote narodne attite pa so varovale ljudi pred nasiljem okupatorja. Junija 1*1 je bila varnostno obveščevalna služba ustanovljena tudi m Gorenjskem, varovala je naše oborožene sile, fronto, zaledje 1 organe oblasti ter odkrivala vohune sovražnih obveščevalnih dajo. Nemalo varnostnikov je pri opravljanju svojih dolžnosti Povojne reorganizacije varnostne službe, njen razvoj in »ve oblike, prepletanje z oblikami družbene samozaščite ob m večji zavesti vsakega občana, da je varnost skupna skrb in sloga, pa ni spreminjala osnovnih zadolžitev varnostne službe - borba proti nesocialnim nesocialističnim pojavom. Poslanko službe varnosti, rojene v najtežjih dneh narodnoosvobodilna borbe, ostaja nespremenjeno še naprej, toda obogateno z viuAnjami iz zgodovine in vsakdanje prakse postaja vse bolj odgovornost in naloga vsakega od nas. Ob prisotnosti malone vsega sveta smo k zadnjemu počitku dali Tita človeka, ki je bil še za življenja legenda, vendar dolga desetletja povezan s svojim narodom, dolga desetletja del življenja našega nemirnega stoletja, ki je zdaj z njim izgubil eno svojih najmarkantnejših osebnosti. Tito je odšel, da bi ostal, ostal pri nas, v našem življenju, ki mu je vtisnil svoj pečat. Ne z življenjem - razpetim od začetka do zadnjih desetletij našega nemirnega, razburkanega stoletja, pač pa z delom, z vizijo tistega boljšega, človeškega, svobodnejšega, izvirno našega je označil svoje obdobje — Titovo obdobje, začrtal pot - Titovo pot, ustvaril Jugoslavijo — Titovo Jugoslavijo, se boril za socializem — Titov socializem. Vzravnani sprejemamo to dediščino, kajti naučil nas je samospoštovanja, vere vase, v svoje moči za uresničevanje Titove marksistične vizije. Mi bomo našli potje prerokoval pesnik, zdaj jo poznamo, pred desetletji smo jo začeli utrjevati s Titom, skupaj z njim smo prevzeli obveznosti za humanost, za socializem, za mir, za neuvrščenost in kot dediči prevzemamo te obveznosti tudi za naprej. S Titom je Jugoslavija zgubila sina, ki je njenim narodom v revolucionarnem in osvobodilnem boju utiral pota, po katerih so uresničili svoj davni sen, da svobodni in združeni na svoji zemlji sami odločajo o svoji usodi, o vsebini in podobi svojega življenja, se na enakopravni osnovi lovezujejo z dosežki čLOVEštvain silnicami, ki v protislovjih so-dobnegaživljenja nosijo napredek in razvijajo enajopravne odnose med ljudmi, narodi in državami sveta. S Titom je Jugoslavija izgubila borca, ki je vtisnil pečat izvirnosti jugoslovanski revoluciji, saj je uveljavil in branil osvobodilne težnje naših narodov, težnje najnaprednejših v komunistični partiji ali z njo povezo-vanih sil za uresničitev socialistične republike dela in vizije svobodno združenih proizvajalcev. Po takšnih načelih so se zgledovala tudi osvobodilna gibanja narodov in držav, da so skupaj kot neuvrščeno gibanje pripomogle k spreminjanju podobe sveta, pokazale, da le neuvrščeno gibanje pomeni izhod iz protislovij in spopadov, v katerega svet pehajo blokovska politika in preskušanje moči in prevlade. Temu svetu je Titova Jugoslavija dala velik prispevek s svojim moralnim zgledom, z načeli in vrednotami, z njihovim doslednim uresničevanjem doma, z zavzemanjem zanje v svetovnem dogajanju. Prav zato, ker smo Titova Jugoslavija, je nas pomen v svetu velik. Velik je zaradi Tita. Jugoslavija je pokopala Tita, toda v grob na Dedinju smo položili le posmrtne ostanke, vse drugo, vse znatno večje in sil-nejše pa ostaja med nami, med narodi sveta, tako kot ostaja večno delo, kot življenje, ki se nadaljuje, tako kot pot, ki smo jo skupaj načrtovali. Prav zato Tito živi še naprej, živi v nas, mi smo Tito. Zgodovinska veličina Titove osebnosti in pomen njegovega dela sta se približala tistim ljudem, ki jim je svetovna zgodovina že priznala neminlji-vost, večnost in veličino. Vemo, da je to res, prepričali so nas odmevi v svetu, prizadetost narodov, ki jim Tito pomeni simbol svobode, enakopravnosti, prepričalo spoštovanje drugih, ki še ne dohajajo tako vizionarskega pogleda na urejenost sveta, kot ga je imel Tito. Zato ne govorimo: umrl nam je Tito. Njegova smrt ni smrt do kraja, ni smrt, ki zanikuje življenje, pač pa ga z bogatim, polnim življenjem in še večjo dediščino potrjuje. 2e za življenja legenda, Tito ne more umreti, saj legende, velike in svetle, ki so postale in ostale življenje samo, ne umirajo. Zato je tudi v tišini, ki jo smrt zareže v življenje, še bolj slišati Titov glas. Mi in svet ga slišimo in gremoza njim ... Slovenija spontano in odločno p 'Moionno VTV DOhoda »PO pOteh partizanske spregovoril o veličastnem zadržanju Itlezence AiV. purwu> ™ /n,1/ir;^ t>-. Ljubljane med NOB, saj je za svetle Mjane« je spremljat spomin na tovariša iiia (.jije darovalo življenje 4.000 Ljub- Unnfifini nnhod »PO POteh tOVariŠtVa in SpO- U«tCMH*y in Ljubljana je postala MnOZlCni fjuiivu /r+ „JT„~„ »• a 7 lj • prvo mesto - heroj pri nas. »Pri« tiMfl* it> vhral bUzU 100.000 IjUdl — Na Sklepni zadetost, ki jo je v teh dneh Wl/V 1- • n„MttnnnriI Vihtnr Avheli pokazal sleherni delovni človek slovesnosti je spregovoril vwwr /\voeij na6e domovimN ko je prenehaio Mi.ni. V nedeljo 11 maja. množice pred 35. leti 10. maja prvič biti veliko srce tovariša Tita, ta .,ubljana - V neaeijo, prizadetost ni le zunanji izraz bolečine ob neprecenljivi izgubi, marveč predvsem manifestacija volje in hotenja odločno ohraniti in razvijati pridobitve revolucije. Naš odgovor vsem, ki kakorkoli dvomijo v naš nadaljnji razvoj, je zvestoba načelom naše notranje in zunanje politike, ki jo kažemo z aktivnim prizadevanjem za uresničevanje teh načel. Bratstvo in enotnost, socialistično samoupravljanje, delegatski sistem, humanejši odnosi med ljudmi nasploh, relativno visok osebni in družbeni standard ter svobodno in človeka vredno ustvarjalno, družbeno in kulturno življenje, so izraz pridobitev našega narodnoosvobodilnega boja in naše socialistične revolucije. To so vrednote, ki se jih delovni ljudje in občani polno zavedajo in katerim se nismo in se nikoli ne Lj«Wjana znova dokazala, kako ji nafta odločitev, ki smo jo v Mostnih dneh tolikokrat izpo-■ 4» bomo hodili po Titovi in pati Pohod, ena najbolj mno-oblik ohranjanja spominov na < "-volucionarno preteklost, je iljal spomin na tovariša Tita. „,» so krenili na pot tovarištva ///r.inov. ki že leta pomeni tudi M poti, ki jo je začrtal Tito. ftjpdnjih jutranjih urah so se ' '»vili na pet ali deset kilometrov fti iz Most. Mosteca. Hrušice. i ni*o bili potrebni. Prireditelji ■ fr v robot o na javljali 60.000 ude-PW1 množičnega pohoda »Po m*R tovarištva in spominov«. tip ro spontano odhajali na pot nedeljo so skupaj našteli blizu IYW udeležencev. Ae pred deseto f 9 ne na Trg osvoboditve zgri-< množice in ga napolnile do pisjefta kotička. n ■<> se na trgu, na katerem so pozdravile prvo slovensko ljudsk vlado, ki jo je vodil Boris Kidrič: na trgu, na katerem so izročale svo zahteve Edvardu Kardelju, ko odhajal na pariško konferenco; . trgu, na katerem je 26. maja pred 35. leti prvič na slovenskih tleh tovariš Tito spregovoril »Tujega nočemo, svojega ne damo«; na trgu. na katerem je tovariš Tito pred šestimi leti spregovoril udeležencem 18. pohoda, ko se je pohoda pomešan med množico že drugič udeležil. Na veličastnem zborovanju je spregovoril Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije. Z njim sf> bili Sergej Kraigher in Lidija Sen t ju h', Andrej Marine. France Popit, Milan Kučan. Mitja Ribičič. Vinko Hafner, -Janez Vipotnik'. Franc Tavčar-Rok, Vida Tomšič, dr. Marijan Brecelj, dr. Anton Vratuša in komandant slovenske vojske med NOR Franc Leskošek-Luka. Marjan Rožič. Viktor Avbelj je je na N A S l O V ter je 5. mednarodni sejem malega gospodarstva Žir rever okoli Ljubljane se je zgrnil no Trg osroboditrr. Mladi krenili na pot tovarištva in spominov, ki je bila tokrat prehojena v min. bomo pripravljeni odreči. Se več, hočemo jih razvijati in izpopolnjevati, hkrati pa vedno in povsod braniti z vso svojo zagnanostjo in z vsemi sredstvi. Temu je namenjen razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot sestavnega dela naše samoupravne ureditve, kar ni samo dolžnost, temveč tudi pravica vsakega posameznika« — je v nadaljevanju dejal Viktor Avbelj. M. Volčjak m .stari ho Titov spo- KRANJ 16.—21. 5. 1980 industrijska kooperacija ■ drobno gospodarstvo OZD • obrtna združenja ■ samostojni obrtniki inovacije - drobna prodaja po nižjih cenah G LAS 2.STRAN TOREK. 13. MAM 13» Množice pred Titovo grobnico V soboto se je v Jugoslaviji uradno končalo sploSno žalovanje za umrlim predsednikom Titom. Tudi žalne knjige, v katere so se v znak spoštovanja do ljubljenega voditelja, vpisovali delovni ljudje in občani po vsej državi in tudi marsikje v tujini, so v soboto zaprli. Vendar pozornost in spoštovanje, ki jo našemu predsedniku izkazuje ves svet in množice ljudi, ki se zgrinjajo v Užičko ulico št. 15 v Beogradu, dokazujejo, da predsednik Tito in njegovo delo nista in ne bosta pozabljena. Sedaj, prve dni po splošnem ljudskem žalovanju in veličastnem slovesu od predsednika Tita, nas bolj kot kdajkoli prežema spoznanje, da smo kot delavci, samoupravljava, pobrateni v jugoslovanski skupnosti, ponosni in dostojanstveni. Bolj kot kdorkoli zaupamo vase. Titovo delo nas je utrdilo. To so lastnosti, ki so jih naši narodi in narodnosti pridobivali v svoji zgodovini. To nam daje moč in voljo, da delamo več in bolje. Kot trajen spomin žalosti ob veliki izgubi in ljubezni ob veliki izgubi so ostale žalne knjige, ki so jih po vsej državi zaprli točno opolnoči s sobote na nedeljo. Ostale bodo kot trajen doku- > ment skupaj s 150 knjigami, ki so jih delovni ljudje napisali v dneh, ko se je naš predsednik v Ljubljani boril s težko boleznijo. Svet občuduje Tita Se naprej prihajajo z vseh strani sveta vesti o izrazih spoštovanja do predsednika. Tita. Na plenumu zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata je predsednik Frank Church izrazil spoštovanje do jugoslovanskega voditelja, ki je užival velik ugled v svetu. »Spominjali se bomo predsednika Tita,« je dejal, »kot stratega in predstavnika mnogih držav, ki se imenujejo neuvrščene in s tem izrazom označujejo ne le politiko dejanske neodvisnosti od Vzhoda ampak tudi od Zahoda.« V jugoslovanskem kultur-noinformativnem centru v Parizu so se na žalni svečanosti zbrali jugoslovanski izseljenci, ki v pismu pred-sedsfou SFRJ med drugim pravijo: »Tudi mi se tu skromno klanjamo spominu človeka, ki je bil vedno na čelu kolone, priklanjamo se spominu in delu tovariša Tita, ki je naročal: Najprej, ne prekinjaj vrste!« Jugoslovanski izseljenci v Avstraliji so imeli žalno svečanost v Perthu. V povorki iz mestnega središča do spomenika padlim vojakom, je hodilo okoli 3000 ljudi, med njimi tudi precej Avstralcev, kar je dokazalo, da Tito ne pripada le jugoslovanskim narodom, temveč vsemu svetu.« Romunski tisk poudarja, da za Titom žaluje ves svet, Iraški tisk pa pravi, da Titovi dosežki niso običajni, temveč so to veličastna in večna dejanja. Sejem in boj za hrano V soboto so v Novem Sadu odprli 47. novosadski mednarodni kmetijski sejem, na katerem na 300.000 kvadratnih metrih razstavlja 16000 razstavljavcev iz 56 držav iz različnih koncev sveta. V okviru te prireditve so pripravili tudi razstavo »Države v razvoju v boju za hrano.« Na razstavi sodeluje 35 držav iz Afrike, Azije, Srednje in Južne Amerike ter štiri specializirane agencije Združenih narodov. Prekomorci! V soboto, 17. maja 1980, ob 17. uri bo v Ljubljani v Športni dvorani Slovana na Kodeljevem slavnostno srečanje V. Prekomorske brigade, na katero ste vabljeni vsi preživeli borci in svojci. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine. Ladko Korošec, Vilma Bukovčeva ter drugi. Člane prosimo, da se takoj prijavijo pri zastopnikih ali na odboru ZZB NOVJ svoje občine. Pododbor V. Prekomorske brigade pri ObO ZZB NOVJ Kranj Miha Marinko med sindikalnimi delavci — Prek sto predsednikov, sekretarjev oziroma članov izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov iz kranjskih delovnih kolektivov, ki so v soboto sklenili prvo stopnjo sindikalne politične šole, je v petek popoldne na Jezerskem obiskal član sveta federacije Miha Marinko. V poldrugi uri pogovora jim je pripovedoval o svojem bogatem življenju, predvsem o družbenopolitičnem delu, o nekaterih pomembnih dogodkih naše zgodovine ter o tovarišu Titu, našem velikem voditelju in vzorniku. »Včeraj smo pokopali Tita.« je dejal Miha Marinko, njegov dolgoletni tesni sodelavec. »Tudi zdaj, koga ni več med nami, je naša naloga in dolžnost, da odločno, brez omahovanja, hodimo po njegovi poti.« Miha Marinko, ki bo septembra letos dopolnil osemdeset let, je slušatelje opozoril še na odgovornost sindikalnih delavcev pri uresničevanju zahtevnih nalog, zlasti pri utrjevanju sistema nagrajevanja po delu, pri čemer je, kot je dejal, potrebna večja zavzetost. — H. Jelovčan Urbanistično urejevanje kranjske občine Prijetneje je v urejenem okolju Premalo živega stika z delavci V organizacijah združenega dela zamujajo pri sprejemanju posameznih planskih dokumentov — Šibak vpliv delavcev Domplan iz Kranja je pripravil osnutek asanacij skega načrta za Cirče in Hrastje, ki ga je komi- računov. sija za prostorsko planiranje in urbanizem že dopolnila, sedaj pa bodo o njem odločali v krajevni skupnosti Tržič - Osnovna značilnost priprav na novo srednjeročno obdobje je v tržiških organizacijah združenega dela zamujanje rokov za sprejem posameznih planskih dokumentov, kar močno ovira sočasnost planiranja. Vzrokov za to je več; strokovne službe so kasnile z analizami, ponekod so bile sprva tudi premalo usposobljene, niso se povezale s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Smernice so povsod, razen v BPT Tržič, sprejeli do konca minulega leta. V večini organizacij združenega dela so hkrati sprejemali tudi elemente. Kasnile so le nekatere večje delovne organizacije in to predvsem zaradi obilice dela pri vključevanju resolucijskih določil v letošnje planske akte, sprejemanja stabilizacijskih programov in zaključnih TI m u ikri ■ti* *■ m •aH* rv to* ■eri kn «* *» V* tof rt nt a* I a* u Mi M »tj Kranj - V kranjski občini so že pripravili nekaj asanacijskih načrtov, ki so oblika celovitega urejevanja območja ene ali več krajevnih skupnosti, izhajajoč iz veljavnih urbanističnih dokumentov, predvsem pa urbanističnega načrta Kranja. Tako je Domplan iz Kranja pripravil osnutek asanacijskega načrta za Cirče in Hrastje, ki posega na območje celotne krajevne skupnosti Cirče in deloma tudi v krajevno skupnost Voklo. Osnutek asa- Posebni ukrepi ne bodo potrebni Kranj - Izvršni svet kranjske občinske skupščine se je seznanil z realizacijo letošnjega občinskega proračuna in finančnih načrtov skupščine občine v prvem četrtletju. Podatki za januar, februar in marec ter predvidevanja za naprej prepričujejo, da posebni ukrepi ne bodo potrebni, saj se tako prihodki kot izdatki gibljejo v mejah načrtovanega, prav tako pa tudi v skladu z resolucijami. Razen redkih izjem izdatki ne presegajo 25 odstotkov, prav tako pa je tudi mogoče predvidevati, da bodo letošnji prihodki občinskega proračuna porasli za več kot 8 odstotkov, kar so v Kranju tudi predvidevali. Visoki proračunski prihodki so bili doseženi pri davku od kmetijstva, pri davkih od skupnega dohodka občanov, pri plačilih za storitve, pri davkih na dediščine in darila ter pri dopolnilnih sredstvih iz republiškega proračuna, ki jih Kranj dobiva namensko za vzdrževanje vojaških grobišč. Pri sredstvih za funkcionalno dejavnost organov kranjske družbenopolitične skupnost v Kranju ugotavljajo visok porast materialnih stroškov. Nujni bodo dodatni varčevalni ukrepi. -jk samo-v vsi nacijskega načrta upošteva številne komponente, ki so bile P© ».pravi na komisiji za prostorsko planiranje in urbanizem že dminjem-m usklajene, sedaj pa bodo med javno razgrnitvijo o osnutku »ffi»v,Ja.|; tudi krajani skupnosti Č.rče m Voklo ter organi s«rnouPraynek°" munalne interesne skupnosti. Osnutek bo razgrnjen v obeh skupnostih in v prostorih skupščine občine Kranj. Tako terja proces upravnega družbenega Pjaniranja, katerega se morajo vključiti i prizadeti dejavniki. Opravljeni so bili pogovori s predstavniki krajevne skupnosti, interesnih skupnosti m skupščine, ki so prispevali tudi prve predloge in napotke Vrstili so se terenski ogledi, dobrodošli pa so bili podatki kmetijskozemljiške skupnosti, Gozdnega gospodarstva, Vodne skupnosti, Vodovoda, Elektra in Podjetja za PTT promet, komunalne interesne skupnosti. Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja, trgovske organizacije Živila itd. Asanacijski načrt Cirč in H rastja upošteva značilnosti mestnega področja, središčnega naselja in sedanjih razmer. Varovati je bilo treba obdelovalne površine in okolje, hkrati pa zagotoviti pogoje življenja v mestu. Novogradnje naj bi se nadaljevale na območju urbanističnega načrta Kranja in se povezovale s sedanjimi zidavami in naselji. Osrednje dejavnosti bodo združene med Cirčami in Hrastjem (trgovina, vrtec, rekreacijski prostori, družbeni prostori), v središčih Cirč in Hrastij pa bi bila možna le dopolnilna gradnja. Upoštevana je prometna ureditev, prav tako pa komunalna opremljenost, ki jo bo treba dopolnjevati v skladu z načrtom. Osnutek torej ponuja možnosti, da postaneta Cirče in Hrastje prijetni naselji, kjer bo udobno bivati. J. Košnjek Obravnave smernic so bile bolj ali manj omejene na ozke skupine delavcev ali izvršilne organe družbenopolitičnih organizacij, medtem ko so bile na zborih delavcev zgolj formalne. Kvalitetne in vsebinske so bile le v tistih delovnih organizacijah, kjer se je aktivno vključil sindikat in so zajele najširši krog delavcev. V večini organizacij združenega dela je bila aktivnost družbenopolitičnih in samoupravnih struktur prešibka, da bi z njo zagotovili večji vpliv delavcev na planiranje. Razlog za slabo vključevanje delavcev v razprave o smernicah je tudi gradivo. Smernice so bile v večini Krimerov presplošne. strokovno sli o pripravljene in je bilo o njih strokovno nepoučenemu detavro težko razpravljati. Vsebujejo tudi izredno veliko »če-jev« in se optimistično zanašajo na trenutno stanj* na trgu. Koordinacijski odbor za družben« planiranje pri občinski konferenci SZDL Tržič meni, da bo v prihodnje potrebno še več dela. več bolj poglobljenih razprav v posamenu* sredinah! v katerih naj bi sodektvtli tudi člani planske komisije pn občinskem izvršnem svetu in pffd-stavniki družbenopolitičnih orp-nizacij. Potrebno bo več živega s**1 z delavci, razprave v izvršilnih * ganih družbenopolitičnih onjanua-cij pa prenesti v sindikalne skupine H. J- Zvezno priznanje Podnartčanom Podnart - V znak primuf za dosežene rezultate pri rairofi samoupravljanja, humaniste* življenja in pospeševanja za lasten domek pa tudi / Jkjvo okolico in vzdušje /?k,kjer živijo. Pri mladih 'tfaah pa je prisotna malo-•ffiost pri vzdrževanju sta-*wiaja, neaktiven odnos do tjUti in akcij sostanovalcev «r do družbenopolitičnega kftjraja v kraju. Zato je razumljiva jeza dele-Jdet, ki jim ni vseeno, kako K vzdržuje tako pomembna tttfticija kot je novo solidar-Isjtao stanovanje. Zato bo Mmdosia odločitev strokov-idatb samoupravne stano-tsjske skupnosti, ki bodo ntjedale stanje ter delegate« posredovale spisek soli-araostnih stanovalcev, ki s seji« odnosom do stano-teja kažejo, da ne znajo cesti družbene pomoči in soli-(eraofti. V Kranju mednarodni sejem malega gospodarstva Prireditev naj bi bila stičišče ponudbe in povpraševanja na področju osebnega dela in njegovega vključevanja v industrijsko kooperacijo, prikaz drobnega gospodarstva v združenem delu in predstavitev inovacij — Sejem bo tudi prikaz stanja in organiziranosti drobnega gospodarstva in Zveze združenj samostojnih obrtnikov SRS Na letošnji prireditvi, ki je že peta po vrsti in ki je bila prvič organizirana na pobudo takratnega Sekretariata za industrijo, energetiko in gradbeništvo ter Gospodarske zbornice Slovenije, bo razstava in prikaz drobnega gospodarstva v združenem delu na področju lesne, kovinske in druge proizvodnje. Obrtna združenja bodo predstavila osebno delo z vključevanjem v industrijsko kooperacijo in samostojne izdelke. Poleg tehničnih inovacij in tehničnih izboljšav bo predstavljena tudi inventivnost med NOV. Kovaški muzej iz Krope bo predstavil razvoj kovaštva na Gorenjskem. Na sejmu bo sodelovalo tudi 17 razstav-ljalcev iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije in Danske, ki bodo razstavljali stroje za ohdelavo lesa, kovin in razne druge pripomočke pri proizvodnji drobnega gospodarstva. Prireditev, ki naj bi bila po zasnovi ustanoviteljev in organizatorja Gorenjskega sejma prikaz drobnega gospodarstva in osebnega dela v Sloveniji, letos precej zaostaja, saj bo predstavljena predvsem Gorenjska, ostale regije pa zaradi nezainteresiranosti obrtnih združenj' na sejmu ne bodo predstavljene. Poleg S obrtnih združenj z Gorenjske se boste sejma udeležili samo obrtni združenji iz Sežane in Ilirske Bistrice. Tudi Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije in drobnega gospodarstva Slovenije, ki je preteklim tovrstnim prireditvam dala vso podporo in so bile tudi vsako leto uspešnejše, je letos prepustila tovrstno dejavnost izključno sejemskim organizacijam (Kranj, Celje). Za Gorenjski sejem prireditev ne predstavlja komercialnega uspeha, toda kljub temu so vanjo vložili veliko naporov in jih nameravajo tudi v prihodnje, pri tem pa mu daje vso podporo Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko. Spremljajoči del letošnjega sejma bo predavanje o obdavčevanju čistega dohodka obrtnikov (19. 5. ob 8. uri) in pa okrogla miza o problematiki industrijske kooperacije, vključevanja osebnega dela v združeno delo, ki jo organizira Gorenjski sejem v neposrednem sodelovanju z Republiškim komitejem za industrijo, energijo in gradbeništvo. Gospodarsko zbornico Slovenije in Medobčinsko gospodarsko zbornico. A. Mali Sožal j a ELANU Skromno in prisrčno sožalje k smrti vašega predsednika Kolektiv Brnca Prizadeti smo izvedeli žalostno novico, da je kljub največjim naporom zdravnikov in vročim prošnjam vašega ljudstva preminil vaš veliki predsednik Tito. Iskreno sožalje vseh zaposle- nin< Isihara. Suzuku Dai-ichi Shoji Companv Limited. Japonska Z bolečino sočustvujemo z vašim narodom ob smrti vašega predsednika, ki je bil velik državnik in je veliko pomenil za Elan in za razvoj vase dežele .E]an skandmavien AR PARK HOTELU BLED Ob smrti vašega predsednika maršala Josipa Broza-Tita, enega največjih državnikov tega stoletja, vam izrekamo iskreno sožalje. Prepričani smo, da bo njegov duh in njegovo delo v vaši deželi, s katero že desetletja sodelujemo in s katero smo zelo povezani, dalje živelo. Z globokim sočustvovanjem! Isaria Reisen GMBH. Munchen HOTELU TOPLICE BLED Žalostna izguba za Jugoslavijo in za svet. Eden od največjih herojev 20. stoletja, velik človek, velik voditelj, ki je naredil toliko za svoj narod ... Ja(.k Broonbeck. San FrHnvisvn California. USA KOMITEJU OK ZKS Spominjajoč se bratskega prijateljstva v imenu župana in občinskega sveta Grugliasca izražamo solidarnost in se pridružujemo vašemu žalovanju ob smrti predsednika Tita Giovanni Verlengia MEDOBČINSKEMU SVETU ZKS KRANJ Delavci in komunisti, partizani iz Savone izražamo obžalovanje ob smrti tovariša Tita, ljubljenega vodje jugoslovanske države, drage eminentne osebnosti, vodje delavskega mednarodnega gibanja, vztrajnega branitelja samostojnosti, neodvisnosti in miru ljudstev v svetu. Pokrajinski sekretar Savone Kako postati starešina armade Edina vojaška šola v Sloveniji je gimnazija Franc Rozman Stane v Ljubljani, kjer so mladi šolajo za nadaljnji študij zlasti na akademiji ko-venske vojske v Beogradu — Prihodnje šolsko leto bodo v gimnazijo sprejeli okrog 70 učencev iz naše republike Ljubljana - Vojaški poklic ima kot profesionalno delo v obrambnih pripravah naše družbe in predvsem kot dejavnost aktivnega starešine v naših oboroženih silah za našo socialistično skupnost zelo velik pomen. Kadre za Jugoslovansko ljudsko armado zagotavljajo večidel s šolanjem mladih v srednjih vojaških šolah in vojaških akademijah. V naši domovini je šest srednjih vojaških šol, v katerih mlajši oficirji posameznih rodov eridobivajo strokovno izobraz-o. Imamo tudi štiri srednje vojaške šole splošne smeri. Ena od njih, edina vojaška šola v Sloveniji, je vojaška gimnazija Franc Rozman-Stane v Ljubljani. Ta izobraževalna ustanova, ki deluje od 1975. leta dalje kot gimnazija, štiri leta poprej pa so jo ustanovili kot vojaški internat. m navo- je namenjena pridobivanju vzgoji mladih Slovencev za daljnji študij predvsem na jaški akademiji kopenske vojske v Beogradu. Dijaki v njej pridobivajo od lanske jeseni po novem programu usmerjenega izobraževanja razen splošne izobrazbe tudi snov prvega letnika vojaške akademije kopenske vojske, kar skrajša nadaljnji študij za eno leto. Pouk v gimnaziji poteka v glavnem v slovenskem jeziku, dijaki pa se uče tudi srbohrvat-skega jezika. V prvih dveh letnikih je okrog 30 odstotkov celotnega števila učnih ur namenjenih vojaškim predmetom, v tretjem in četrtem pa blizu 70 odstotkov. Snov vojaških predmetov seveda sega na vsa področja splošnih ved, kot so fizika, kemija, zemljepis in druge. Razen tega se gojenci vojaške gimnazije v prvem letniku naučijo plavanja, v drugem gredo na Dijaki ljubljanske rojaškr f>imna:ije imajo pouk V niča h — Fntit: S. Saje >(/<>hnn opremljenih učil- SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Minimalni kazalci planov potreb po kadrih (1) Aprila so bili obdelani podatki iz minimalnih ka-takev - Potreb po kadrih za prihodnje srednjeročno (Mobje. imajo pa jih na oddelkih za plan skupščin oh- ter v Strokovni službi občinskih skupnosti za za-p/dovanje Gorenjske, v teh okvirih pa so dostopni I -idi vsem drugim uporabnikom. Obdelava prinaša pregled obsega in strukture zasedenosti 31. decembra 1978, pričakovanja oziroma sian za leti 1980 in 1985, predled potreb po kadrih dede na vrsto potreb — zaradi nadomeščanja odliva (esokojitve delavcev) ali zaradi novega zaposlovanja »ter pregled potreb glede na način pokrivanja — iz notranjih virov — OZD, ki jih predstavlja izobraževane ob delu in iz dela ter iz zunanjih virov, pred nm iz vrst novih mladih generacij, ki prihajajo iz šol. '/a podatki so na voljo po poklicnih skupinah, po-aVjih in deloma tudi panogah dejavnosti ter po 4/imih izobraževalnih .smereh .*i»n&\»nJ I •><•».»> r« r» ', m l ' f ■ ■ • i Rezultati minimalnih kazalcev so potrebni celi vrsti uporabnikov, med katerimi pa so gotovo najpomembnejše Skupnosti za zaposlovanje ter posebne izobraževalne skupnosti. Skupnosti za zaposlovanje bodo na njihovi osnovi zagotavljale temeljne podatke za letne kadrovske plane temeljnih organizacij, občin, več občin in republike ter njihovo usklajevanje s kadrovskimi bilancami ustreznih družbenopolitičnih skupnostih, spremljale dejansko letno uresničevanje srednjeročnih kadrovskih planov ter opozarjale na odstopanja v doseganju poklicne in izobrazbene strukture glede na planirano, planirale svojo dejavnost glede na nujnost pokrivanja In prekvalifikacije, zagotavljanje socialne varnosti ter spremljale izvajanje družbenih dogovorov, samoupravnim bodo minimalni kazalci služili kot ena najbolj realnih in težko pričakovanih osnov za ugotavljanje oziroma preverjanje že načrtovane vsebine, prostorske razmestitve ter kapa-ena najbolj realnih in težko pričakovanih osnov za ugotavljanje oziroma preverjanje izobraževalnih potreb in torej tudi za načrtovanje ali preverjanje že načrtovane vsebine, prostorske razmestitve ter kapacitet novih centrov usmerjenega izobraževanja. Uporaba obdelanih rezultatov je trenutno zanesljiva le za celotno regijo oziroma za vseh pet občin skupaj, ker osnovni podatki o stanju zaposlenih koncem 1978 v obdelavi ne odstopajo od dejanskega stanja. Po posameznih občinah je treba podatke najprej preveriti oziroma ugotoviti, kaj je pnvedlo do odstopanj v izhodiščnem obsegu zaposlenosti. V nekaterih občinah kot na Jesenicah in v Tržiču je za čas 31. december 1978 prikazanih tudi do tisoč delavcev več, kot pa jih je bilo v občini zaposlenih v istem času evidentirano pa po drugih virih podatkov. Medtem pa je v drugih občinah - Radovljica, Skofja Loka - to število občutno manjše od evidentiranega stanja. Odkrivanje vzrokov teh odstopanj poteka. , t ( . Joži Puhar taborjenje z vojaškim usposabljanjem, v tretjem imajo smučarski tečaj, zadnje leto pa opravijo vozniški izpit. Delo v gimnaziji in življenje v internatu poteka po določenem urniku. V njem je razen za učenje dovolj časa odmerjenega številnim svobodnim dejavnostim mladih. Najboljši dijaki lahko odhajajo na tedenski počitek domov že ob petkih popoldan, slabši od prav dobrih pa ob sobotah. Med šolanjem so vsem na razpolago ne le šolski pribor, sodobna učila in pripomočki za svobodne dejavnosti, ampak dijake preskrbijo tudi z obleko, obutvijo in prehrano. Dijaki imajo vojaško zdravstveno varstvo, dobivajo pa tudi potne stroške za odhod na počitnice in mesečno žepnino od 150 do 260 dinarjev. V zameno za te ugodnosti se s pogodbo obvežejo, da bodo štiriletno šolanje končali z najmanj dobrim uspehom in potem nadaljevali študij na vojaški akademiji kopenske vojske. Tam lahko izbirajo smeri študija za opravljanje poklica v pehoti, topništvu, protizračni obrambi, oklepnih enotah, inženirstvu, radiološko biološko kemični obrambi, zvezah in intendant-stvu. Določenemu številu dijakov gimnazije dovolijo nadaljevati študij tudi na drugih visokih vojaških šolah. Doslej se je za vojaško gimnazijo v Ljubljani odločalo največ mladine s Štajerske, vendar jih v to šolo vedno prihaja premalo iz vse naše republike. Velika težava je tudi v tem, ker se mnogi vpišejo v gimnazijo zaradi ugodnosti, vse premalo pa . vedo o vojaškem poklicu in obvezah starešine v naši armadi. Prav gotovo gre za nadvse dinamičen poklic, ob katerem starešina spoznava našo domovino in ljudi. Mladi iz osnovnih šol, ki jim to ugaja, se za šolanje v gimnaziji Franc Rozman-Stane v Ljubljani lahko še ta mesec prijavilo pri občinskih organih za ljudsko obrambo. Po podatkih vodstva šole bodo namreč letošnjo jesen na gimnazijo sprejeli okrog 70 mladih iz naše republike. S. Saje Množični pohod na Blegoš V počastitev dneva zmage, 9. maja, 35-letnice osvoboditve in 30-letnice samoupravljanja, so planinska društva Sovodenj, Žiri in Gorenja vas pripravila v nedeljo spo-minskokomemorativni pohod na Blegoš. Ob lepem, sončnem vremenu se je na zasneženem pobočju Blegoša zbralo več kot 1600 planincev, med njimi tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, ki je imel slavnostni govor. V njem je spregovoril o razvoju naše socialistične in samoupravne družbe pod vodstvom predsednika Tita. Udeleženci so z minuto molka počastili predsednikov spomin. -lb G L A S 4. STR AN GRABEŽLJIVI OREL NA BALKANU Naravno bogata Bosna in Hercegovina je bila pred sto leti drobiž v kupčijah velesil Miroslav Hubmajer je bil besen. To mu je zakuhal Vasa Pelagič. Obljubil je. da bo poskrbel za prevoz čez reko. a iz vsega ni bilo nič. Zajahal je konja in se zapodil proti Zagrebu. Le najzvestejši so ga spremljali. Vso pot se je pogovarjal sam s seboj, klel v brk in spodhadal konja. Hudič naj vzame Gutešo. rekli so. da bo imel poveljstvo nad vsemi uporniki, zdaj pa dela Pelagič pa svoje. Njega morajo poslušati, on je vojvoda bosanskih trum. Kdor ne bo poslušal, naj gre. Toda zaman se je jezil. Guteša ni privolil. Verjetno se je bal pustiti Hubmajerju preveč proste roke. Nekdo ga je moral nadzorovati. Vodja pregnan Ko se je Hubmajer vrnil k svoji razkropljeni četi. so ga vsi gledali postrani. Se preden je prišel do stana vojske, je izvedel, da so se bojevali ob Uni s Turki. Djoko Karan in Risto Djukič. Hubmajerjeva tekmeca, sta izkoristila njegovo odsotnost in popeljala vojake v boj in plenitev. Tako sta se jim prikupila bolj kot zadirČni Slovenec, ki je vojsko miril, naj počaka na večjo priložnost, ko bi lahko Turkom zadali hujši udarec. »Kdo vama je dovolil voditi boje na lastno pest?« je zarjul Hubmajer. ko je imel pred seboj Karana in Djukiča. »Ne deri se, tu nimaš več kaj iskati,« sta mu odvrnila v en glas. »Tu je zdaj bosansko poveljstvo.« »Tujcem si dajal prednost v taboru, svojim Slovencem in Dalmatincem.« so mu očitali tudi drugi. »Mnogo priložnosti za boj si zapravil.« »Mene je uporniški odbor na skupščini v -Jamnici postavil za vojvodo.« je dejal Hubmajer. »Kdor se bo upiral, bo ob glaven« »Groziš?« je prežeče vprašal Djukić. Hubmajer je pomignil svojim spremljevalcem, večinoma Slovencem. Izvlekli so kratke puške in jih namerili v Djukiča Toda Djukič je bil pripravljen. Za Hubmajerjevo četico se je pojavila bosanska straža z. uperjenimi puškami. Po kratkem postopku so vse tujce nagnali iz taborišča Sicer se je pa vojaški stan bosanskih upornikov takoj preselil v Bosno. Hubmajer je odšel s svojo telesno stražo v Bešlinac. Pozneje so poročali časniki, da je najverjetneje odšel v Švico. Se dobro, da je konec te »sramote kajti uporniški odbori niso mogli zbrati toliko denarja, kolikor ga je Hubmajer porabil s svojo telesno gardo, sestavljeno iz 16 Slovencev in Daimatincev. Samo v treh tednih so porabili .{.(MM) forint ov.« Toda Hubmajer je pristal v Srbiji, kjer je vojnemu ministru nadrobno opisal svojo vlogo v bosanskem in hercegovskem uporu. Tudi v srbski vojski je dobil čin pndnarednika. »Ali bi se vrnili v Bosno?« ga je lepega dne vprašal vojni minister. »Ne hi. tam bi izgubil glavo. Preveč so besni name.« je menil Hubmajer. »Edino v Hercegovini bi ostal. Pustil bi si brado in ne bi se preveč približeval voditeljem upora. Za Ceha bi se lahko izdajal, ker slabo govorim srbohrvaško.« . »Vidim, da ste uganili moje skrite misli,« se je zadovoljno nasmehnil minister. »Kmalu boste odpotovali. S seboj lahko vzamete enega od svojih Daimatincev ali pa od Slovencev, kar jih je ostalo z vami. Vsak teden mi boste iz Hercegovine pošiljali poročila, kako napredujejo uporniki.« Tako se je Hubmajer spremenil iz vojvode v vohuna. Z Dalmatincem Stipetom se je pridružil neki hercegovski četi in se še skoraj dve leti bojeval s Turki, vmes pa pridno pisal poročila za srbski generalštab. Pospešujemo rejo konj Skrbi ob žrebitvi Breje kobile lahko opravljajo vsa dela. izogibati pa se moramo prehudemu naprezanju ter vsem takšnim naporom, pri katerih se žival lahko poškoduje (udarci, sunki), prehladi ali okuži. Zadnjih šest tednov pred žrebitvijo pa uporabljamo kobile samo za lahka dela in še to le v Koraku. Znak bližajočega se poroda je polnjenje vimena, zaradi popuščanja -medeničnih vezi pa se vležejo križne mišice. Pojav smolaste tekočine na vrhu seskov in izcejanje mleka je predznak skorajšnjega poroda. Za žrebitev pripravimo primeren prostor velikosti 3.5 X 3,7 m (boks mora biti ograjen praviloma v višini 2/,5 m), ki ga razkužimo in pokrijemo s suho slamo. Prostor mora biti zračen, suh in dovolj svetel, temperatura v njem pa naj bo okrog 10—14 stopinj Celzija. Pred žrebitvijo priporočamo kobilo očistiti črevesnih zajedalcev (dehelmin-tizacija). Ce je kobila podkovana, jo pred postavitvijo v boks obvezno razkujemo. Za žrebitev je treba pripraviti toplo vodo, milo. razkužilo škarje, brisačo in druge čiste krpe ter stekleničko olja. Kobile žrebijo v glavnem brez težav. Porodni kanal se odpre hitro in porod traja okrog 15—30 minut, le redko tri ure ali več. Porodni popadki so zelo močni, zato moramo kobilo pravočasno postaviti v porodniški boks, raje dan ali dva prezgodaj kot minuto prepozno Vsekakor je zaradi tega pomembno natančno vodenje evidence o pred-videvanem dnevu žrebitve ter opazovanje kobile v visoki brejosti. Pri žrebitvi se pokaže v porodnem kanalu najprej plodov mehur, napolnjen s plodovim sečom, ki poči šele izven sramnice. Sedaj lahko vidimo plodove okončine, ki jih ovija čvrst sluzavi mehur. Ce ta mehur med porodom ne poči, se lahko žrebe v njem zaduši. Kobila najpogosteje rodi leže. Ker ima žrebe zelo dolgo popkovino, ga ta povezuje po rojstvu s placento, dokler kobila ne vstane. Ce pa rodi kobila stoje, popkovina poči takoj, ko plod zdrsne iz rodil. Le izjemoma moramo popkovino rezati. Da bi preprečili infekcijo novorojenih žrebet, je koristno popkovnico vsak dan razkužiti z jodovo tinkturo ali pa z antiseptičnim prahom. Preznojeno kobilo in novorojeno žrebe otremo s slamo, sicer pa novorojenca raje prepustimo kobili, da ga obliže. To žrebetu dobro dene, vzpodbuja ga k dihanju, že pred žrebitvijo ali pa po žrebitvi, toda pred prvim sesanjem žrebeta. vime operemo z mlačno prekuhano vodo, prav tako predel med nogami zunanje spolovilo in noge. Četrt do pol ure po žrebitvi se kobila čisti in iz maternice se odstrani posteljica (plodovi mehurji). Ce je mogoče, kobilo sedaj premestimo v drug boks, prejšnjega pa temeljito očistimo in razkužimo. _ Dr. S. Bavdek P § ■s •#' 'i Avstrijci so se neusmiljeno maščevali v mestih, kje t so imeli zaradi krčevite obrambe velike izgube. Marsikdaj so na smrt obsodili količkaj ^V}*J£r™2ji Se pogosteje so z njimi obračunavali bre< isamn obsodb. Turek brez prave moči Uporniki v Bosni in Hercegovini so se borili za svobodo, ko sta se Rusija in Avstrija domenili, da ne bo Rusija imela nič proti, če bo Avstrija zasedla BiH. Misel na to, da mora Avstrija dobiti BiH kot odškodnino za Benetke, ki jih je bila prisiljena vrniti Italiji, je še vedno živela. Po Bosni in Hercegovini so se ves ta čas spopadali. Toda uporniki so čez zimo v glavnem mirovali, bojevali so se v majhnih skupinah in po hajduško, vmes so kdaj odšli domov za dlje, pa spet vzeli puško v roke in se bojevali s Turki. Eden izmed petnajstih /opor. */ so jih Turkom zaple mli v bojih v Umu. S takšnimi se zares ni bilo mogoče upirati razmeroma moderni avstrijski oborožitvi. RADAR PoljSica pri Gorjah - V tej vasi stoji lesena hiša. stara več kot h let. Hiša je vezana tako da ni uporabljen noben žičnih v stenah kajti vezava na vogalih jetakšna. da se sama zatesnjuje, inje težko verjtti. du hl SeJTeS dobllJak tesar'Ja bl m" uspela kaj takega spri** skupaj Hiša sodi pod spomeniško varstvo, toda nihče se za hišo nt zmeni. Lastnica je ^precej v letih bolna in s svojo skromno pokojni** nf T'*/' 2bnOV° VhilJl tohkn den^ja. da bi popravileicsa/ streho. Streha je popolnoma dotrajana in zamaka, zato se utegne ki* sama podreti. — Foto: Jože Ambrožič STANE ŠINKOVEC 4. nadaljevanje) V AGONIJI ZADNJIH DNI V noči med 23. in 24. aprilom so zbrali na zbornem mestu v taborišču v hudem nalivu, ki je trajal vso noč, okrog 2.000 Zidov. Ze na zbornem mestu, je to noč umrlo zaradi izčrpanosti 60 oseb. Na železniško postajo so jih odvlekli šele naslednjega dne. Tu so jih stlačili v živinske zagone in jih zabili. Ko so po osvoboditvi Amerikanci vagone odprli, je udaril iz njih neznosen smrad. Od vseh evakuirancev je ostalo živih le še 70 jetnikov. 25. aprila je odšlo na pot proti Seeshauptu — 3.000 jetnikov. Ta transport je imel nekaj več sreče kot tisti, ki je šel v Mittenvvald. Potovanje je trajalo »le« 6 dni, a je kljub temu zahtevalo -879 smrtnih žrtev zaradi žeje, lakote in streljanja. Na srečo so jih amerikanski oddelki dosegli že 30. aprila. Pot se je vlekla preko Emmeringa, Munchna. Sehaftlarna. Heuerberga. Bad Heilbrunna. Bichla inKochla V taborišču je dosegla v tem oasu napetost vrhunec. Iz obvestil, ki jih je posredovala žena nekega esesovca, so jetniki izvedeli, da je komandant taborišča predlagal predajo l)a-ehaua Amerikancem, a je Himmler predlog ostro zavrnil. Iz kopije odgovora RSHA komandantu VVeiterju marca, je bil razviden ukaz, naj se 837 jetnikov, ki so spadali v kategorijo »nevarnih in zločinskih« jetnikov, če bo potrebno, na ukaz. SS-Reichsfuhrerja pobije. Število se je skoraj v celoti ujemalo s številom španskih borcev, namških in avstrijskih komunistov ;l .lini V i.riuisi ni ur;i(l i Vsa stvar je bila še toliko nevarnejša, ker je del jetniških funkcionarjev, ki so sodelovali z SS, imel v taborišču svoje ovaduhe. Njihovo geslo je bilo: »Unser VVeg geht mit SS« (skupaj s SS). Najhujša od vseh sta bila starešina taborišča (Lageraltester) Johann Meansarian. Nemec armenskega porekla in kapo taboriščne policije, kriminalec Albert VVernicke. ki je nekoč kot esesovec služil v razvpitem Horst-VVessel-Sturmu. Na vohunsko delo v taborišče ga je poslal gestapo. Pri svojem ovaduškem delu je sodeloval z vodjo preiskovalnega urada VVelhelmom Bachom in na njegovo zahtevo izdelal z. ostalimi ovaduhi že imenovani seznam 837 »nevarnih jetnikov«, ki naj bi jih ob prvi priliki usmrtili, ne glede na to, kakšna bo usoda ostalih taboriščnikov. Jetnikom je uspelo doseči, da je zadnje dni zamenjal osovraženega Meansariana na položaju taboriščnega starešine, član mednarodnega jetniškega komiteta, nemški komunist Oskar Muller iz Frankfurta, ki je užival ne-deljeno spoštovanje jetnikov vseh narodnostnih skupin Njega in taboriščnega pisarja Jana Domagalo je 26. aprila pozno zvečer poklical v Jonrhaus tretji vodja taborišča Ruppert in ju seznanil, da je dotedanja uprava zapustila območje taborišča, oblast nad njim pa je prevzela frontna enota. SS-divizije »VViking«. Poveljujoči oficir da ima ukaz vzdrževati red in disciplino in zadušiti z orožjem vsak nemir in upor. Žica okrog taborišča ostaja pod električno napetostjo, zapuščanje taborišča pa je delovnim skupinam prepovedano. Zdaj je bilo jetnikom jasno. To so bili oddelki, ki naj bi v nedeljo 29. aprila 1945 ob 9. uri zvečer uničili taborišče z jetniki vred. Istega dne 26. aprila — je zato jetniški komitet, ki se je formiral že nekaj časa pred tem, sklenil, da bo tudi sam ukrepal. Za vsako ceno je nameraval navezati stike z Amerikanci in jih obvestil o nevarnosti, ki preti taborišču — še preden bo prepozno. Cas je priganjal. Nalogo so zaupali Karlu Riemerju in Nikolausu Hausnerju iz delovne skupine »Tonnenleererkommando«. ki je za taboriščem sežigala prazne jetniške pakete, ki jih je pred tem izropala SS. in jo je vodil kapo EichmUller. KommandofUhrer je že sam iskal priliko za beg. zato so mu zaupali svojo namero. Skupina je ob 17. uri tega dne prekoračila kapijo ne da bi kdo zasumil karkoli. Med potjo so naleteli na esesovsko patrolo, vse seje srečno končalo.Riemer in Hausner sta nadaljevala pot sama in Riemerju je nato 29. aprila dopoldne uspelo dospeti do Pfaf-fenhofna, ki je bil že v amerikanskih rokah. Ameriške sile na tem območju so štele 7.000 mož in 400 tankov. Ob 13. uri je Riemerju uspelo priti do poveljnika in mu poročati o Himmlerjevem ukazu o uničenju taborišča. Ko je poveljnik slišal kaj grozi jetnikom, je ukazal storiti vse za njih rešitev. ( V Dachauu se je pričela medtem odvijati drama. Prava evakuacija, za katero se je odločila SS, se je šele začela. Ko so se 26. aprila po končanem jutranjem zboru zbrale delovne skupine za odhod na delo, so po daljšem čakanju poslali vse v barake. Okrog 10 ure je prišel ukaz, da se morajo zbrati vsi jetniki do 12 ure na zbornem mestu, s seboj pa naj vzamejo odejo, skodelico in žlico. V taborišču naj bi ostali le bolni in invalidi. Silno vznemirjenje je zajelo taborišče. Ljudje so begali sem in tja. Razburjenje so povečevala še zavezniška letala, ki so v niz- kem letu preletavala taborišče, krožila okolico in bombardirala železniško postaio ^ daljavi je bilo slišati grmenje topov. Ker se je bilo bati, da bodo taboriš?« izpraznili še pred prihodom Amerikancev. * je tajni jetniški komitet odločil, da bo posku šal na vse mogoče načine ovirati in zavleči evakuacijo. Treba je bilo pridobiti na času in izrabiti neodločnost in neenotnost taboriščnih vodij. Sum, da je ta res obstajala, se je kmalu potrdil. Tako je bil inšpektor koncentracijskih taborišč Martin VVeiss proti uničenju taborišča, tretji (po rangu) vodja taboriVa Ruppert pa je fanatično zagovarjal zločin. Šele okrog 14 ure so se po mnogih pozivih pričeli pojavljati na zbornem mestu pni jetniki. Prišli so v neverjetnem neredu, mnogi brei oznak kateri narodnosti pripadajo in bret številk. Esesovci so kričali in psovali vsevprek, a ni kaj prida pomagalo. Precej jetnikov se je poskrilo med tifusnimi bolniki v revirju. S teir. pa se niso postavljali samo v nevarnost, da * okužijo, ampak tudi negotovisti. kaj namerava SS z bolniki, ki bi po načrtu morali ostat v taborišču. V barake so vrnili vse ostale jetnike razen Rusov. Nemcev in Zidov. Nato so pričeli razdeljevati hrano. Seveda zelo počasi, da bi se stvar zavlekla. In res, nikakor niso prišli do konca. Zdaj je zmanjkalo tega, zdaj zopet onega. Popotnica, ki jo je dobil jetnik je bila 1/2 kg kruha, 50 g sira in 30 g marganne Jetniki so upali, da bo evakuacijo zavrl letal ski alarm, kajti vreme je bilo tega dne zelo lepo. Toda jetniki so se zaman ozirali v nebo Letal ni bilo od nikoder. Končno so po vsem zavlačevanju le rarde-1 ili hrano. Medtem se je znočilo in zborno mesto so razsvetlili z žarometi. Ob 22. uri so pričele prve kolone zapuščati taborišče. Odhod je trajal še pozno v noč. V osmih skupinah je zapustilo taborišče 8.650 jetnikov; ') J., . jf I R « » (Tl3 MAJA 1980 5.STRAN O LAS SK. LOKA -in družbenopolitična zbora občinske skupne skofja Loka. ki bo v 21 maja. ob 1 3.30 v -ejni sobi občinske taštine evni red lev sklepčnosti ka vprašanja zapisnika 14. seje družb« ('nega zbora z dne 21.4. ter ; o uresničevanju sklepov lšforuo o delu izvršnega sveta in Javnih organov občinske skup-Zpt» obdobje 1978 do 198O zLiiog odloka o razpiau referenduma uvedbo samoprispevka za oh Tjfr občine za gradnjo vzgojno-vjjrszevslnih objektov ~Z&of odloka o spremembah in do-J^tvmh urbanistične«" načrta J^jj Skofja Loka — nacrt cestno Skorja loki *^etnega omrežj £o«ui obravna £2Joga odloka o ; lava in sprejem L^Joga odloka o potrditvi zaključil računa proračuna in ostalih ^fttov občine skofja Loka za leto -r^dJof odloka o ustanovitvi uprave £pckcij*kih služb za Gorenjsko ^nivi predloga za izdajo zako-a o začasnih ukrepih družbenega tfftt** samoupravnih pravic in it^bene lastnine jjtr« in imenovanja ievni red ' komisije za verifikacijo po-veriffkacija pooblastil in ar sklepčnosti ka vprašanja mcv zapisnika 4. seje zbora / i p.4. ter poročilo o uresničc-I sklepov Bo o delu izvršnega sveta in lin organov občinske skup-ikotj* Loka za leto 1979 0 o delu občinske skupščine ib orgsnov za obdobje 1978 [ odloka o razpisu referendu-■ved bo samoprispevka za irzgojnoizobrazevalnih ob- | odlok a o spremembah in do-urban i stičnega načrta )a Loka — načrt cestno t odlok a o pomožnih objektih s določitev zemljišča, za normalno uporabo objekta v občini skof-4» odloka o podatanovalskih I ._ra predloga za izdajo zako-pjfačasaih ukrepih družbenega [**»• samoupravnih pravic in ) lastnine I l) i/. Ljubljane je vozil proti Skofji Loki; ko je pripeljal do mosta, kjer sta dva ostra in nepregledna ovinka, je prvega speljal, v drugem pa je /a rad i neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil po bregu kakih 11 metrov. Voznika so huje ranjenega prepeljali v Klinični center, na avtomobilu pa je škode za lO.OOOdin. L. M. Nesreča pri delu Kranj - V petek, 9. maja. nekaj po 9. uri se je v kotlovnici lBI v Kranju pripetila delovna nezgoda. Štefan Posedi (roj. 1920). kvalificiran kurjač parnih kotlov, je iz neznanega vzroka padel v kondenzni basen na dvorišču tovarne, v katerem je bilo tedaj 1,2 metra vode ' temperaturo 00 stopinj C. Posedi je bil pred tem v kotlovnici, kamor je prlKel tttdi sodelavec -lože Jagodic, ki je ugotovil, da je nivo vode v kotlih pod normalno. Naročil je Posediju naj počaka na vrhu stojišča pri kotlovnici, sam pa je odšel v klet k vodni črpalki. Ta čas pa je iz neznanega vzroka Posedi padel v bazen z vodo, tako da so ga z opeklinami po vsem telesu prepeljali v Klinični center. GLAS Kranj ZA SVOJE NAROČNIKE V počastitev spomina na našega dragega tovariša Tita, organiziramo enodnevni izlet v njegov rojstni kraj in kraje, kjer je preživljal svoja otroška leta. KUMROVEC, POD-SREDA, PODČETRTEK v nedeljo, 25. maja 1980 Podrobnosti bomo zapisali v petkovi izdaji; cena izleta: 470 din. Prijave sprejemamo v malo-oglasni službi, Kranj, Moše Pijadeja 1. Turistično društvo Naklo Objavlja sezonska dela in naloge 1 RECEPTORJA 2. PRODAJALCA PIJAČ, TOBAKA IPD. Nastop s 1. junijem 1980. Pismene ponudbe poslati na Turistično društvo Naklo do 20. maja 1980. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45 OBVESTILO Delovna enota za montažo centralne kurjave obvešča: delovne organizacije, hišne svete, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občane, da sprejemamo ponudbe za izdelavo in napeljavo centralne kurjave, klimatskih naprav, remontov hišnih kolektorjev in kotlovnic. CENE KONKURENČNE! P D Kranj Vabilo na: 1. Poldnevni družinski planinski izlet na Šmarno goro v nedeljo, 18. maja 1980. Odhod ob 6. uri iz Kranja z avtobusne postaje. 2. Turno smuko iz Kotovega sedla, ki bo v nedeljo, 18. maja 1980. Odhod iz Kranja izpred hotela Creina ob 3.30 zjutraj z osebnimi avtomobili. Prijave sprejema PD Kranj. KINOLOŠKA DRUŠTVA GORENJSKE I. ZVEZNA RAZSTAVA PSOV VSEH PASEM Gorenjski sejem Kranj 18 maja 1980 Odprto od 7 do 18 ure Nastop šolanih psov od 17 do 18 ure Cerklje — Ob prazniku dela je Avtomata društvo Cerklje organiziralo tradicionalno paradno vožnjo, katere se je udeležilo okrog 400 članov. AMD Cerklje, ki je eno najbolj delavnih na Gorenjskem in zajema sedem krajevnih skupnosti pod Krvavcem, ima že več kot 500 članov. Kolona reč kot 100 vozil je ob devetih dopoldne krenila izpred gosti/ne Ravant r Dvorjah do Poženika, Šmartnega, Zaloga in Lahovč do Brnika in Cerkelj do vasi Grad, kjer je bilo družabno prvomajsko srečanje. Paradne vožnje seje udeležilo tudi 60 motoristov z različnimi tipi motorjev in različnimi letnicami izdelave. — -J. Kuhar NAMIZNI TENIS Največ Poletu KRIŽE - SSD KokrAki odred v Križah in TVD Partizan Križe — namiznoteniAka sekcija, sta pripravila letošnje občinsko Aolsko prvenstvo v namiznem tenisu. V te-lovad niči v Križah se je zbralo 35 igralcev, največ uspeha pa so imeli člani SSI) Polet 7. osnovne Aole heroja Bratića iz Bistrice. Rezultati — mlajši pionirji: l.P.Manju-lov, 2. Kosmač (oba Polet). 3. P. Mali (KokrAki odred), starejAe pionirke: 1. Mojca Teran (KokrAki odred), 2. N. Teran (Stor-žič), 3. Mladić in Nunar (KokrAki odred), starejAi pionirji: 1. Manjulov, 2. Bajič, 3. T. Žabkar in Kuhar (vsi Polet). .1 Kikel KOŠARKA Košarkarske novice TRENERJI SO SE DOGOVORILI O N ADA 1*1 N KM DELU KRANJ - V Kranju so se na rednem letnem posvetu zbrali trenerji koAarke na Gorenjskem in se dogovorili o nadaljnjem delu. Zbralo se je 23 trenerjev iz vseh petih občin, posvet pa je vodil priznani delavec v košarki Peter Brumen. Za trenerje kadetskih in mladinskih moAtev je bil posvet obvezen, saj je bil združen s seminarjem za pridobitev licence v letu 1980. Poseben poudarek je bil dan na doslednem izvajanju sprejetega programa, ki je v tem letu pripravljen v sodelovanju skoraj vseh trenerjev. TEKMOVANJE SE BO PRIČELO MAJA KRANJ — Košarkarski delavci vseh klubov na Gorenjskem so sprejeli program letošnjega tekmovanja, ki letos vključuje tudi del članskih moštev v dveh ligah sever in jug, prve članske lige, v kateri bodo nastopili le člani republiških lig, mladinske gorenjske lige, ki je poleg ekip iz gorenjske regije vključila tudi ekipo iz Domžal in Kamnika, kadetske lige v kateri letos nastopa kar devet ekip ter lige kadetinj. Poleg že omenjenih kategorij pa bo medobčinska košarkarska zveza vodila republiško ligo C skupine za mladinke. Letos bo registriranih več kot 478 košarkarjev in koiarkaric kadetskih in mladinskih kategorij ter prek 414 igralk in igralcev članskih ekip. Postavljena je bilo tudi vprašanje kršitve portoroških sklepov glede organizacije članskih lig. V tem primeru do tega ne pride, ker je tekmovanje članskih ekip razdeljeno v dve skupini in sicer prvo sestavljajo klubi iz treh občin, kar je Se dovoljeno po sporazumih o tekmovalnih sistemih ter drugo, ki jo sestavljajo klubi iz dveh občin. PIONIRKE IN PIONIRJI V POLFINALU PF 80 Poročali smo ie, da sta se ekipi pionirk iz Žirov in pionirjev iz Kranja uspeli kvalificirati v četrtfinale republiškega prvenstva v sklopu PIONIRSKEGA FESTIVALA 80. Obe gorenjski reprezentanci sta največ znanja pokazali tudi na četrtflnalnih srečanjih in se bosta 11. maja poskušali na polflnalnih turnirjih plasirati v finale. Ekipa pionirk bo tekmovala v Kopru proti Jezici iz Ljubljane ter primorski reprezentanci, pionirjem pa bosta v Logatcu nasprotnika reprezentanca Notranjske ter Kočevja. M. Carlez Savi prvo mesto v trim ligi Kranj — Člani NamiznoteniAkega kluba Sava so prvaki občinske TRIM lige. ki je bila po nekajletnem premoru ponovno organizirana. Poleg članov Save so nastopili Ae igralci Trboj. Zaloga, Visokega. Dupelj in kranjskega Triglava. Tekmovanje je izvedla komisija za namizni tenis pri ZTKO K ranj. Lestvica Sava 10 9 Trboje 10 7 Triglav 10 5 Zalog 10 t Visoko 10 3 Duplje 10 48:15 40:20 31:30 25:35 20:40 22:46 18 11 H A 4 1 (-2) (-2) (-2) Komisija za namizni tenis je po končanem tekmovanju sklicala sestanek vseh sodelujočih, na katerem se bodo člani dogovorili 0 nadaljnem delu komisije in vodenju tekmovanja, glavna skrb pa bo razširitev TRIM lige in s tem vključitev novih ekip v to tekmovanje. M.Cadež ROKOMET Žabnica v boju za vrh KRANJ - V 12. kolu druge republiške rokometne lige — zahod so rokometaši Žabnice z dinamično in borbeno igro, predvsem v drugem polčasu, premagali v Novem mestu ekipo Krke in so poleg Usnjarja najresnejši kandidat za osvajanje prvenstva. Pomembno zmago v gosteh so zabeležili rokometaši Kamnika nad tretjeuvr-Ačeno ekipo -Jadran-Tirnava. Ker se zaradi protesta ekipe Usnjarja registracija tekme odloži, je vodstvo prevzela Žabnica. Lestvica: 1. Žabnica 12 8 2 2 285:206 18 2. Usnjar 11 9 0 2 268:214 18 3. Jadran- Timav 12 7 2 3 259:247 16 4. Kamnik 11 5 1 5 213:210 11 5. Slovan 11 4 3 4 238:253 11 6. Grosuplje 12 4 2 6 279:291 10 7. Izola 11 4 2 5 193:213 10 8. II. Bistr. 12 4 0 8 263:277 8 9. Krka 12 4 0 8 ' 298:356 8 10. Piran 12 2 2 8 226:255 6 J. Kuhar Visoka zmaga rokometašic Dupelj KRANJ - V 12. kolu ženske II. republiške rokometne lige so rokometašice Dupelj brez tetav odpravile vrstnice Kamnika. Pomembno zmago v gosteh so zabeležile rokometašice Alplesa nad ekipo Zagorja. Lestvica: KOLESARSTVO Uspešni treningi v tujini Kranj - Najresnejši kandidati za olimpijske igre v Moskvi - kolesaril Ropret. Frelih. Udovič, Borovičanin. Polončič in ZanoSkar - so bili od 26. aprila do 3. maja na pripravah \ I ^ Zvezni repuhliki Nemčiji. Razen trt" ly ningov, ki so bili po besedah zvez-nega kapetana Franca Hvastija na jrt Bledu, Iztok Lejjat. Emona -^Bernardin iz Portoroža. Perdan iz Turistične ooslovne skupnosti Ljubljana. Marija Zaje iz Park hotela na Bledu in Adi Križanič iz hotela Grad Pod vin. Ocenjevalno komisijo so sestavljali priznani kulinarični strokovnjaki iz Avstrije, Zahodne Nemčije. Madžarske in Jugoslavije. Posebno priznanje pa so naši kuharski mojstri prejeli za pripravo toplih jedil, saj so se uvrstili med Štiri najboljSe ekipe srednje Evrope. Z uspehom so dokazali, da imamo v Sloveniji strokovnjake v kulinariki. zato lahko od te propagande kulinarične manifestacije pričakujemo tudi velike uspehe v naSem turizmu, saj je razstavo in tekmovanje spremljalo precej novinarjev in visokih osebnosti, ki se bavijo s turizmom Sirom sveta. SKS Poljiica pri Gorjah Delavci Elektro podjetja iz Žirovnice, enote Bled ], Bleda so februarja in marca obnovili vse elektrovode. Nekateri Alani so obnovili še glavni vod do samih stanovanjskih hiš in bo M dovod elektrike p*> tej vasi brez večjih zastojev. Vodi so novi in vtnejti. - Foto: J. Ambroiič TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne elegantne in praktične ženske obleke za porrjlad in poletje dobite v prodajalni Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku 31 Ščiti skakača pred g5 in preti 3. a5. T4a takojšnje jemanje 2. Sd5: bi črni imel po Se5:! 3. Sbfr+ ab6: 4. Le5: Dd2: 5. Tld2: Td2: 6. Td2: Te6, ne glede na materialni primanjkljaj. Se lepe možnosti na remi zaradi raznobarvnih lovcev. 2... Td6: Cmi je stisnjen, zato išče možnosti v taktičnem zapletu. Ni dobro 2. . . - Se7 3. Le7: De7: 4. e6 Le6: 5. Tdel Td6 6. Te6: The6: 7. Te6: Te6. 8. Dd5: + in beli osvoji odločilno materialno prednost. Na umik trdnjave z linije d ali s Šeste vrste gre 3. Sd5: 9. ed6: Dd6: 4. De3 Da3 5. Df3! g6 6. Sd5: Kb7 7. Te7+! Poenostavitev pozicije. Beli z odlično tehniko uveljavi prednost. Sledilo je Se 7. ... Se7: 8. Se7: + Ka6 9'. Td8: De7: 10. Tdl De€ 11. a5! Le8 12. ab6: Lc6 13. Tal+ Kb6: 14. Df4 De4 15. Db8+ Lb7 16. Dd6 + in črni se je vdal. Ena od značilnosti odporne točke je, da jo po menjavi figure zasede kmet. To je lahko odločilno za nadaljevanje. Taksen je primer v rešitvi po- ložaja na diagramu 65 (HODOŠ - RUPIN; Marićnske Lažne, 1962). 1. e6! Izvrstna poteza. Kmet napada polje f7, fle pomembneje v tem položaju pa je, da si beli na ta način pripravi odporno točko na polju d7. Kmet na e6 ni ranljiv, npr. 1. ... fe6: 2. Lf8:! Kf8: 3. fe6: + in črni izgubi damo. 1. ... Db7 2. Tc8: Dc8. 3. Lf8: Kf8: 4. Db5! Dama gre s tempom na odporno točko! 4. ... Ta2 5. Dd7!! Dd7: Ni druge pomoči, zaradi pretnje mate na f7. Sedaj pa odloči kmet na sedmi vrsti! 6. ed7: Ke7 7. de8:D+ Ke8: 8. Sc3 Crni se je vdal. Prednost skakača je odločilna. Z izrednim občutkom za pozicijske skrivnosti je beli v položaju na diagramu 66 (GLI-GORIC - PACHMAN; Portorož, 1968) uveljavil trenutno le neznatno prednost, in to zaradi moči odpornih točk. ■ I k ■HA # 4 ±11 mt A ., * i n Diagram 66 Ce vas te'dni zanese pot v Elitino specializirano otroško trgovino BABY v Kranju, vas bodo med stojali, s stropa in sten veselo pozdravile lutke, ob njih pa vrsta bogatih ročnih del, med drugim tudi zahtevni in domiselno izdelani makrameji. Vse to so izdelki učencev osnovne šole Helena Puhar iz Kranja, ki so jih izdelali v urah praktičnega pouka v svojih delavnicah pod posebnimi pogoji. Razstavo so učenci pripravili v počastitev I. maja, na (>gled pa bo še do konca meseca. — Foto: F. Perdan Dalmatince velja danes za športnega psa H Dalmatinec ,£djr,je videl fi,m Walt Disneva »101 dalmatmec«, ga vsaj na videz že pozna: elegantnega belega psa s črnimi pikami po vsem telesu. Dalmatinca danes vzrejajo po vsem svetu kot športno pasmo, včasih pa je bil samo lovski pes. Njegova zgodovina je pestra in sega zelo daleč. Zahvaljujoč raziskovalcem egipčanskih civilizacij so arheologi odkrili pojavo psa, ki kaže . znake našega dalmatinca. Zgodovinski zapisi in umetniška dela ga prikazujejo vse od leta 1252 dalje. Ze ime nam pove njegovo poreklo, kljub temu pa so se ga nekateri kinologi v svetu lastili kot njihovo pasmo. Italijani so trdili, da so prihajali z njim na lov v Dalmacijo. Nekateri iščejo njegovo domovino v Španiji. Znano je da je angleška mornarica dobivala najboljše mornarje iz Dalmacije in z njimi so hodili tudi zelo lepi pisani psi dalmatinci, ki so z ladjami obkrožili ves svet. Povsod so jih ljudje občudovali, imena pa so jim dajali po deželi, iz katere je prihajala ladja. Za dalmatinca so ga krstili Angleži, ki so dobro poznali njegov izvor in domovino. Angleži so se tudi zavzeli zanj in ga s smotrno vzrejo spravili do svetovne veljave. Druga domovina dalmatinca sta torej Anglija in Amerika, saj je zanj določil prve pasemske znake-stan-dard prav Angleš Stonehenge. Na mednarodni razstavi se je pojavil že leta 1863 v Birminghenu. Pri nas gre velika zasluga Vasi M. Terziču, ki se je leta 1947 potegnil za to pasmo v vojvodinskem Lovcu. Nato se je naša kinološka organizacija zavzela zanj in uspela šele leta 1961 od mednarodne organizacije FCI dobiti priznanja, da ima dalmatinec svoje poreklo pri nas. Na željo dežel, ki dalmatinca množično goje, je Jugoslavija pred nekaj leti dovolila FCI, da ga preimenuje v športno pasmo, saj je zelo priljubljen družabnik in tudi dober čuvaj, v svetu pa tudi moden pes. Dalmatinec je pes elegantne oblike, popolne skladnosti v gradnji telesa, kar kaže, da pes ni samo čvrst, ampak tudi zelo spreten. Razumnost, inteligenca in prijeten značaj ga delajo prikupnega. Dalmatinca boste lahko spoznali 18. maja na zvezni razstavi psov vseh pasem, ki bo v Kranju na Gorenjskem sejmu. Razstavo bodo odprli zjutraj t>b 7. uri in bo trajala do 17., ure, ko bodo nastopili solani psi Kinološkega društva Bled in službe milice. . (40. zapis) Gotovo ne bo narobe, če ves današnji zapis posvetim bivanju tovariša Tita v Kamniku - v letih 1911 in 1912. Menim, da bodo spomini na to sicer kratko obdobje, ki ga je naš predsednik preživel med slovenskimi delavci-kovinarji, kar primerno branje ob zaključku prvomajskih proslav. litiji; t"r iiP'l§lMii Spominski plošči na vnanji steni tovarne Titan v Kamniku. TOVARNA TITAN Zgodovina te po svojih ključavnicah zelo znane tovarne, je pravzaprav začela leta 1896. Pot do tovarne je vodila prek mlina za žito, ko pa je lastnik Bučar uvidek da spričo valjčnih mlinov ne bo mogel odoleti konkurenci, je pričel mleti čistilne praške! Pozneje je tej dejavnosti pridružil še izdelovanje lesenih žbic za čevlje (tekse). Leta 1896 priseljeni Ceh Spalek je Bučarjevo tovarnico, ki je sicer komaj životarila, kar kupil in jo preuredil v kovinarsko delavnico - zametek poznejše tovarne Titan. Iz ohranjene dokumentacije povzemam zanimivo a hkrati tragično epizodo: ženo, bogato Dunajčanko. ki je možu ustavila kreditiranje, sta Spa-leka prisilila, da je leta 1907 prodal celotno podjetje bratoma Fass. Nova lastnika sta takoj pričela s povečevanjem obrata in prizidavanjem delavnic. Zapadla pa sta kmalu v finančne težave in podjetje je pričelo • hirati — kvalificirani strokovnjaki so odšli s trebuhom za kruhom v severne kraje Avstro-Ogrske. Tja je odšel tudi mladi ključavničar Josip Broz. tedaj delavec v Fassovi tovar-nici.« Kriza kamniške tovarne pa je trajala le tri leta. Začetek prve svetovne vojne je leta 1914 prinesel novo konjunkturo - pa tudi novega lastnika, Dunajčana Nagla. Po koncu vojne je tovarno prevzela nanovo ustanovljena delniška družba »Kranjske tvornice železne-bravarske robe, Kamnik« s sedežem • v Zagrebu! Podjetje je iz leta v leto raslo in se povečevalo tudi z novimi obrati. Leta 1927 je tovarno kupila Jugobanka in jo dala kot podružnico v upravljanje »Osiječki ljevaonici«. V času okupacije si je tovarno lastila avstrijska delniška družba »Karntner Maschinenfabrik« iz Beljaka. Po osvoboditvi znova zaživeli »Titan« je živa podoba prehojene poti od vaškega mlina na Mlinšici do pravega industrijskega obrata. DELAVSKO GIBANJE Gotovo je bil delež delavstva tovarne Titan najpomembnejši za vse revolucionarno gibanje na Kamniškem. Že med obema vojnama je bila tovarna znano oporišče socialnih demokratov. V letu 1920 pa je bilo že veliko delavcev članov podružnice Delavske socialistične stranke Jugoslavije (komunistov) v Kamniku. Delavstvo je prvič stavkalo februarja 1920, nato pa še v aprilu istega leta, leta 1923 in 1928. Ze v letu 1939 je bila v tovarni ustanovljena partijska celica KPS. Iz tovarne »Titan« je izšlo več organizatorjev in prvo-borcev narodnoosvobodilnega gibanja. TEJ HISI JE STANOVA! IP BROZ TITO C V TOVARNI TITAN Spominska plošča na Beštrovi hiši - Kamnik - Kovinarska ul. št. 20. v »Preden je Spalek, prvi ustanovitelj kamniškega kovinskega obrata, kupil od Bučarja delavnico je bil uslužben v tovarni gradbenega okovja Arudt, ki je smatrala ta nakup in Spalekovo željo za osamosvojitvijo kot izdajstvo ter je skupaj s tovarno Lapp vodila proti njemu ostro borbo. Ta nevzdržni konkurenčni pritisk in istočasni konflikt z Na dvorišču tovarne Titan je postavljen spomenik 35 padlim v NOB, ki so bili delavci te tovarne. Spomenik je delo kiparja Boža Pengova. Spominska plošča na hiši predvojnega revolucionarja Lojzeta Beštra obeležuje stanovanje (sobo), v katerem je bival Josip Broz, ko je delal v letih 1911 — 12 v Kovinarskem obratu tedanjega »Titana«. Reštrota hiša v Kamniku, Kovinarska ulica št. 20 stanoval Josip Broz. . * f»Aj§ vk>kh 1911 - 12 SOZD ALPETOUR Skofja Loka ekonomske ali leta delovnih iz-s posebnimi po-vodstvenih delih 10. 1 1. razpisuje na podlagi sklepov delavskih svetov ter določil statutov DO in TOZD v sestavi SOZD Alpetour dela in naloge 1 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA Poleg sploinih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati Se naslednje pogoje: — visoka izobrazba tehnične, pravne smeri in najmanj 3 kušenj na delih in nalogah joblastili in odgovornostmi in in nalogah — višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. 2. NAMESTNIKA INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in vodstvenih delih in nalogah — višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. 3 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO PROMET SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj — višja izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja in koordiniranja — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 4 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO GOSTINSTVO SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati 1 še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gostinstvu — višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gostinstvu — aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina, italijanščina, francoščina, nemščina) — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 5 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO CREINA KRANJ Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati fte naslednje pogoje: — visoka izobrazba tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO ELEKTRONSKI RAČUNSKI CENTER SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske ali tehnične smeri — 6 let delovnih izkušenj na področju obdelave podatkov — aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje vsaj enega svetovnega jezika — opravljen tečaj za poznavanje elektronskih računalnikov — smisel za organiziranje teamskega dela — sposobnost komuniciranja in dela z ljudmi — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO RTC KRVAVEC Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba tehnične ali sorodne smeri — 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na področju žičničarstva — pasivno znanje enega tujega jezika — predložitev koncepta razvoja DO v naslednjem srednjeročnem obdobju s posebnim poudarkom na visokogorske smučarske centre — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost, - t g , INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD TRANSTURIST TOVORNI PROMET SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona z združenem delu kandidati izpolnjevati še naslednje morajo pogoje: — višja izobrazba mercialne smeri izkušenj — srednja izobrazba prometne ali ekonomske-ko-mercialne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj — poznavanje cestnoprometne dejavnosti — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost individualnega poslovodnega organa tozd mehanične delavnice Skofja loka Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost politična aktivnost prometne ali ekonomsko-ko-in 3 leta ustreznih delovnih družbeno- INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD HOTELI SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev predpi-samn v »li. členu Zakona o združenem delu morajo- kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba gostinske, turistične ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD HOTELI BOHINJ Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali gostinske smeri — 5 let delovnih izkušenj na delu in nalogah 8 posebnimi pooblastili in odgovornostmi. — aktivno znanje enega svetovnega jezika — organizacijske in vodstvene sposobnosti — moralnopolitična neoporečnost politična aktivnost družbeno- 12 INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD ZlCNICE VOGEL-UKANC, BOHINJ Poleg sanih v 511. členu Zakona o _ morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - višja izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na področju žičničarstva - srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na področju žičničarstva - moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 13 VODJE MEDNARODNEGA PROMETA V TOZD TRANSTURIST - TOVORNI PROMET SKOFJA LOKA iruieg spiosnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - višja izobrazba prometne ali ekonomsko-ko-mercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj od tega 2 leti na področju organizacije mednarodnega transporta - srednja izobrazba prometne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj od tega 2 leti na področju organizacije mednarodnega transporta - aKiivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje angleškega jezika - opravljen izpit za ZTR - organizacijske sposobnosti - moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 14 VODJE RAČUNOVODSTVA V DO GOSTINSTVO SKOFJA LOKA Poleg splošnih pogojev in pogojev predpisanih v Zakonu o knjigovodstvu morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri — srednja izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju knjigovodstva — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost Za opravljanje vseh razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 let. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: SOZD ALPETOUR SKOFJA LOKA, Titov trg 4/b z oznako »ZA RAZPIS« in navedbo zaporedne številke del in nalog na katere se nanaša vloga. Delavski sveti bodo o izbiri kandidatov odločili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bodo delavski sveti imenovali izbrane kandidate. Vzgojno varstveni zavod RADOVLJICA obvešča starše na območju občine Radovljica, da bodo vpisi otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1980/81 14., 15. in 16. maja 1980. Vpisovanje bo od 7. do 15. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled., Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica. Kropa, Lesce, Radovljica in Srednja vas. Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 3. do 7. leta ter od 1 dn 7. leta starosti v vrtcih Bled in Lesce. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav otrok ne bo mogoče upoštevati. SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjcva I Odbor za izobraževanje Na osnovi letnega izobraževalnega plana in v skladu s pravilnikom o izobraževanju in nagrajevanju učencev v SGP Gradbinec Kranj razpisujemo za šolsko leto 1980/81 naslednje število učnih mest: pir 1. zidar 2. tesar 3. želozokrivec 4. avtomehanik 5. ključavničar 6. strojnik TGM 7. mizar 24 učnih mest 24 učnih mest 12 učnih mest 3 učna mesta 3 učna mesta 4 učna mesta 4 učna mesta Ni! Skupaj: 66 učnih mest Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi za štipendijo ni obrazcu DZS 1,65 priložiti: - spričevalo o končani osnovni Soli - overjen prepis izpiska iz rojstne matične knjige, - potrdilo o premoženjskem stanju družine in o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu Prijave zbiramo do 20. 6. 80. Kandidate prosimo, da svoje prošnje z dokazili naslovijo na SGP Gradbinec, Kranj, Nazorjeva 1, Izobraževalni center. PLANUM n. sub. o. Investicijski razvojni center TOZD Smučarski center KOBLA b. o. Bohinjska Bistrica Radovljica, Gorenjska c. 26 Po sklepu zbora delovne skupnosti vabi k sodelovanju ter razpisuje prosta dela in naloge za: VEČ STROJNIKOV - ŽIČNIČARJEV Pogoji: - končana poklicna šola elektro, avtomehanične. strugarske ali ključavničarske smeri — najmanj 1 leto delovnih odgovarjajočih izkušenj. Razpis velja 15 dni po objavi. Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokada strokovne izobrazbe in prakse na naslov: Planum, TOZD SC Kobla, Radovljica, Gorenjska c. 26. Savske elektrarne Ljubljana n. sol. o. TOZD Elektrarna Moste Delavski svet obljavlja prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — kvalificiran ključavničar — zaželjen mlajši delavec — poskusno delo traja 3 mesece Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim (asom. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: SEL, TOZD Elektrarna Most«, p. Žirovnica — delavski svet. Kandidat bo izbran v roku 30 dni po izteku prijavnega roka. ]3 MAJA19BJ 19.STRAN G LAS )GLASI telefon 23-341 Prodam POROČNO .OBLEKO, roza barve. št. 38. Informacije po tel. 28-178 po 15. uri 3681 KUPIM* 40DAM J^lim »taro ročno izdelano IRO in KUHINJSKO OP-OfO Velesovska 34. Šenčur 3476 .i^djm ODER za fasado in BAN-%E Dvorje 93. Cerklje 3461 t^m SENO. Pot oče 5, Predli 3629 ffirif- električni ŠTEDILNIK Narandža Ivan. Sorska 1. WjLoka 3654 jEgin generalno obnovljen §,LSI STROJ in MOPED po ze-*i$m motorno ŠKROPILNICI, moška KOLESA ter za-u OKNA in VRATA. Bu- B20. Vodice 3659 lim PSA čuvaja. Zg. Brnik 15. Uje 3660 jrn nov namizni BRUSILNI ■V. enofazni MBS-20O. Infarkt od 19. do 20. ure po tel. 22-009 3661 jajm novo nerabljeno PEČ [(Udler, 25.000 kal. (olje, pre-i bojlerjem. Klemenčič eva 20, Kranj, tel. 23-966 3662 Lim 100 kg težkega TELETA. L 47. Begunje na Gorenjskem 3672 Kupim dobro ohranjen športni VOZIČEK (zložljiv). Ravnikar Pavle. Virmaše 29. Skofja Loka 3663 VOZILA Kmetijsko Qi živilski W kombinat J Kranj \ »pomladansko sajenje h&do: SADIKE ZBLENJAVNIC • SADIKE za okensko t balkonsko cvetje WE LONČNICE ČRKOVNO OTLINJE »Vrtnarijah ifo polje "fjiiiScein Majevi (pri pokopališču) -TOZD