UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna !. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne I : : sprejemajo : : : I NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za | Avfctio-0»rsko in Bosno K 21-60, polletna K i0'80, četrtletna i K 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za | : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., in nraduje za stranke od 8. do j 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Jus^iaL mejema upravništvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ............ Reklamacije lista so poštnine proste. Stev. 487. V Ljubljani, v ponedeljek dne 20. januarja 1913. Leto III. Vabilo na naročbo. i Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna................................K 21 60 polletna.................................. 1080 četrtletna................................. 540 mesečna......................................180 Za Nemčijo: celoletna.................................K 2640 polletna................................... 1320 četrtletna.................................. 660 mesečna.......................................220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo BZarje“ v Ljubljani. Misija Avstrije. Država, ki hoče živeti in obstojati mora imeti namen in nalogo, mora razumeti svoj smoter in biti sposobna, da ga zasleduje. Propadanje držav ni v zgodovini nič novega; med onimi, ki so izginile za vse čase, najdemo tudi take, ki so bile močnejše in večje od Avstrije. Tudi naši monarhiji ne zagotavlja pet samoglasnikov večnega živlenja; realna dejstva so močnejša od lirike in sentimentalnosti. Če ima Avstrija res voljo do življenja, si mora biti na jasnem, kakšna vioga ji je namenjena od zgodovine in mora postaviti svojo zgradbo na tak temelj, da je ne prevrne vihar ali potres srednje sile; pa tudi zgrajena mora biti tako, da se ne razpade sama v sebi._______ Črno rumenim krogom je sumljiv vsakdo, kdor si le upa razmišljati o pogojih avstrijskega obstanka; patriotično so jim zdi vdajati se j dobri usodi«, ki je dala Avstriji »slavno preteklost« in ji namenila »srečno bodočnost«. Ali tak fatalizem se je vedno maščeval, in se danje turške stiske so najboljši primer, da je tako. Saj se sliši v Avstriji veliko o nepatrio-tičnih ljudeh, o nepatriotičnih strankah, o Preussenseuchlerjih, o Rusofilih, o panslavistih, p iredentistih, o velikosrbih itd.; ali brez skrbi lahko pravi, da ni v Avstriji od meje do meje nič tako nepatriotičnega kakor — avstrijski patriotizem. Turčija v svoji sedanji kalamiteti je za marsikoga lahko pouČlj'va; za nikogar pa ne tako, kakor za Avstrijo. Dva momenta sta pri Turkih in pri nas popolnoma identična; v Turčiji sta povzročila polom. Avstrija pa bi morala poskrbeti, da ne povzroče enaki razlogi enakih posledic. Turčija je bila reakcionarna država v vsakctu oziru. Ko je bila že vsa Evropa kon1- stituC’P na c ^us'ia v tem oziru ne spada ponloma v Evropo — je vladal sultan v Turčiji absolutno; korupcija je bila na vseh koncih In krajih, politična nevednost je tekmovala s splošno nekulturo. Mladoturška revolucija je bita neizogibna, neizogibno pa je bilo tudi to, da je prišla prepozno. Avstrija je sicer po imenu že dlje ustavna država. Toda naša gosposka zbornica, naš § 14 in razne zakulisne sile povzročajo, da je naša konstitucija le zunanja barva. Zato je naše splošno nazadnjaštvo večje nego po vsej srednji, zapadni in severni Evropi. Hrvaški komi-sarijat, obstrukcija v vseli mogočih zborih, fevdalni agrarizem in klerikalizem in še dosti drugih momentov označuej našo reakcionarnost. Turčija je imela svoje narodno vprašanje in ga ni znala rešiti. Omalovaževala ga je tako dolgo, da je postala kriza akutna. Oslabljena vsled reakcije, sama v sebi razdejana vsled večnih globokih konfliktov svojega lastnega prebivalstva je morala v balkanski vojni podleči. Nič ji ni pomagalo, da je imela nekdaj najdrznejšo, najvztrajnejšo, najpožrtvovalnejšo vojsko, da je doprinašala militarizmu velikanske žrtve in se zanašala nanj. Ko je prišlo do resnega obračuna, je bila njena usoda zapečatena. Tudi Avstrija ima svoje narodno vprašanje in ga doslej še ni znala rešiti. Edina razlika je ta, da za Avstrijo še ni napočil tako kritičen trenotek, kakor za Turčijo. Avstrija ima še časa, ki ga ni Turčija več imela. Ali ta čas ne znaša tisočletja. Kolikor je Avstrija podobna Turčiji, toliko se razlikuje od drugih evropskih držav. Njeno življenje ne sme biti kopija, ampak urejeno mora biti po postavah njenih posebnih razmer in potreb. Davno se že po vsem svetu upošteva posebnost Avstrije v narodnem oziru. V njenem okviru stanujejo mnogovrstna plemena. Ali ta pisanost ni vse. Važnejše je dejstvo, da imajo skoraj vsi njeni prebivalci — izvzemši Madjare — rojake v Evropi, in sicer v svoji najbližji soseščini. Avstrijska zgodovinska naloga je rešitev problema, če morejo razni deli raznih narodov trajno živeti v eni zvezi in uspevati. Ali je mogoče ustvariti realno vez, ki je močnejša od želje po popolnem narodnem edinstvu, ki je drugod po Evropi ustvarjala moderne države? Če je mogoča, tedaj je Avstrija ona, ki mora to dokazati. To je prvi pogoj obstanka Brez veleizdaj-ništVa, brez koketiranja čez mejo obstojajo v mnogonarodni državi centrifugalne sile same ob sebi. Ali jih je mogoče premagati s centri-petalnimi? In kakšne bi te mogle biti? Na Švicarskem ni nemškega hohferata, ne italijanske iredente, ne francoskega koketiranja, ker so vsi narodi v Švici bolj zadovoljni s svojimi razmerami kakor z onimi pri rojakih-sosedih. To daje tudi Avstriji odgovor. Toda Avstrija je bila doslej na tem polju sila neplodna. In usoda Turčije jo mora poučiti, da je obotavljanje nevarno. Če je Avstrija prijeten dom svojih narodov, je varna. Sami bajoneti so preslaba garancija. Rešitev narodnega vprašanja v zmislu zadovoljnosti vseh torej ni samo »Šlager«, temveč prvi pogoj obstanka. Ne le zaradi narodnega vprašanja samega. Neizogibna je ta rešitev še bolj zato, ker je nerešeni nacionalni problem največja zapreka vseag napredka in vsled tega vedno odprt vir splošne nezadovoljnosti. Država, ki mora živeti od .dobre volje svojih članov, mora bolj kakor vsaka druga korakati v prvih vrstah napredka. Če imajo avstrijski narodi boljše kulturne, gospodarske in socialne pogoje, večjo politično svobodo in ugodnejše razvojne pogoje kakor sosedi, tedaj bodo vsi navdušeni Avstrijci in nobeno šovinistično geslo ne bo dovolj močno, da bi premagalo v realnih razmerah utrjeno zavest. Do takih ciljev pa vodi edino izpolnitev pravih demokratičnih pogojev. Večni reakcionarni poizkusi, izigravanje enega proti drugemu, gospodarsko izžemanje, oviranje socialnega napredka, davljenje svobodnega mišljenja, pa na drugi strani pospeševanje vsega duševnega, političnega in socialnega nazadnjaštva postane lahko nevarno najbolj enotni državi; za Avstrijo pa je to strup. In tako zahteva danes veliko vprašanje odgovora: Kaj se je Avstrija naučila od nesrečne Turčije in kako bo uporabljala nauk? ... To se lahko imenuje vprašanje usode. Stroški evropske vojne. Napisal dr. Charles R i c h e t, profesor pariške univerze, predsednik francoske mirovne družbe. Ako bi izbruhnila vojna med »trojno zvezo« in »vzajemno trojico« zavoljo srbskega pristanišča, bi bile evropske države prisiljene mobilizirati 20 mlijonov vojakov in poslati na bojišča 10 miljonov mož. Ta mobilizacija oborožene sile na suhem in na morju bi se raztezala po uradnih podatkih: v Nemčiji na....................... 3,600.000 mož na Angleškem na .... 1,500.000 » v Franciji na...................... 3,400.000 » v Italiji na....................... 2,800.000 » v Avstriji na...................... 2,600.000 » v Romaniji na........................ 300.000 » v Rusiji na ................. 7,000.000 » Skupaj 21,000.000 mož Ako bi izbruhnila svetovna vojna zavoljo srbskega pristanišča bi morala Evropa potrositi za transporte, za oboroženje, za smodnik, za hrano, za odškodnine vsak dan 200 do 300 miljonov mark, kar pokaže naslednja tablica: 1. Prehranitev vojaških čet (po Dnevni izdatki vseh evropskih velevlasti: sedanjih cenah živil). ... 50 milj. mark 2. Prehranitev konj .... 4 » » 3. Vojaške mezde....................17 » » 4. Mezde delavcev v arzenalih in pristaniščih (po 4 marke na dan . 4 » » 5. Mobilizacija (povprečno po 100 kilometrov na 10 dni) . . 8 » » 6. Transport živil, orožja in streliva...........................16 » » 7. Strelivo: Pehota (10 kartonov na dan za vsakega moža) .... 16 » » Artiljerija (10 strelov na top na dan).........................5 » » Pomorska artiljerija (2 strela na top na dan).....................p/a » » 8. Oboroženje (razdeljeno na 10 dni)...........................16 » » 9. Sanitetni stroški (500.000 ranjencev in bolnikov po 4 marke na dan)......................2 » » 10. Gibanje ladij (6 ur vožnje na dan .................................2 » » 11. Izostanek davkov (25%) . 40 » » 12. Podpore revnim rodbinam (80 pfenigov na dan za desetino prebivalstva)..................27 » « 13. Rekvizicije, škoda vsled raz-rušenja mest, vasi, mostov itd. Skupaj . 2I6V2 ni. mark Navedene številke pa bi se znatno zvišale vsled draginje, ki je neizogibna posledica vojne. Vsi nakupi bi se’ izvrševali po povišanih cenah in vsa posojila po zvišani obrestni meri. Nadalje je treba upoštevati uničenje vojnega gradiva; recimo, da se uniči tretjina vojnega materiala na suhem in na morju: izgube, razdeljene na 30 dni, bi znašale dnevno 20 do 30 miljonov mark. 70 angleških oklopnic n. pr. predstavlja vrednost poltretje miljarde mark; ako vzamemo, da bi bila tretjina tega brodovja uničena ali močno poškodovana, bi znašale dnevne izgube v označeni 30dnevni dobi po 25 miljonov mark. Nedvomno je znesek premajhen, ako cenimo dnevno izgubo evropskega ljudskega imetka na 250 do 300 miljonov mark. Ako bi izbruhnila evropska vojna zavoljo srbskega pristanišča ob Jadranskem morju.flbi bilo v 14 dnevih najmanj 500.000 ranjencev in 100.000 mrtvih, torej stokrat več, kot šteje Lješ ali Drač prebivalcev, najmanj desetkrat več, kot šteje »srbski hodnik« do Jadranskega morja Stanovnikov, in več kot petkrat toliko, kot je prebivalstva na balkanski obali od Črne gore do grške meje. Ako bi izbruhnila vojna zavoljo srbskega pristanišča ob Jadranskem morju, bi miroval velik del evropskih tovarn, veliki kosi dežele bi bili opustošeni, velik del trgovine uničen, mnogo bank bankrotnih. Ako bi izbruhnila vojna zavoljo vprašanja, ali naj bo Lješ srbski ali albanski, bi se glad in kolera oglasila v Londonu, v Berlinu, v Parizu, na Dunaju in v Moskvi, v Milanu in v Rimu, zakaj dovažanje živil bi zastalo, moč prebivalstva bi opešala in ljudje bi se ne mogli ustavljati vojskam grozečih epidemij. Zoper bedo in pomanjkanje neštetih rodbin bi bila mogoča le nezadostna odpomoč. Pol veka bi poteklo, preden bi zrasla nova zgradba čez razvaline in preden bi se zabrisalo sovraštvo; najmanj 20 miljonov evropskih rodbin bi plakalo v bedi, v bridkosti in v solzah. Ljubljana in Kranjsko. — Kranjski deželni zbor bo sklican na 18. februarja t. I. k rednemu zasedanju. — Zavlačevanje vzdrževalnih prispevkov za rodbine mobiliziranih oseb. V sobotni številki smo že omenjali silno zanikrnost upravnih oblasti, ki zavlačujejo in zadržujejo rodbinam mobiliziranih oseb namenjene prispevke. V tem oziru zahtevamo od domobranskega ministra, da nemudoma pouči vse podrejene oblasti, ki prihajajo pri'izvrševanju tega zakona v poštev, zakaj kaj koristi najboljša postava, ako jo imajo v rokah nevešči organi, ki je ne znajo uporabljati. Za prizadete osebe pa objavljamo jedro zakona in nekatere odredbe domobranskega ministrstva, kako je posamezne točke v zakonu tolmačiti: Pravico do prispevkov imajo: zakonska žena in zakonsko potomstvo, zakonski predniki, bratje in sestre, tudi popolibratje in popolisestre!) in ženini starši, končno nezakonska mati in nezakonski otroci — ako je dokazano, da je njih vzdrževanje F. DOSTOJEVSKIJ: Čuden poštenjak. (Konec.) Resnično se mi je zasmilil. »Ah, Astafi Ivanovič, poiskal bi sl službe, le tega si še želim.« »Kakšno delo, Emeljan?« »Kakršnokoli. Mogoče dobim prejšnje nazaj. Bil sem že pri Fedoziju Ivanoviču, da bi jra "prosil . . . Ni lepo od mene, da vas nadlegujem, Astafi Ivanovič . . . Astafi, če dobim služob, zagotavljam, da vam vse poplačam...« »Pusti to, pusti! Čeprav se je storilo zlo kar Je storjeno, je storjeno! Vrag naj vzame r„ skupaj! Midva ostaneva prijatelja!« vse „Ne, to ne sre, Astafi Ivanovič. Vi mislite eni, da . . . Jaz nisem ukradel vaših jahal- ^ |j|ač! , , .« 111,1 »pusti, pusti to, Emeljan!« »Ne, ne- Astafi Ivanovič. Ne morem biti vpč pod vašo streho; morate oprostiti, Astafi!« »Bog obvaruj, Emeljan! Kdo ti je kaj storil ž lega, kdo te podi iz hiše?!« »Ne spodobi se, da bi vam pod vašo streho, Ivanovič . . . rajši grem!« pogledal sem ga, in res: vstal je, ogrnil svoj površnik in hotel že oditi. »Kam vendar hočeš, Ujic? Spametuj se: Kaj delaš, kam hočeš?« »Zdravstvuite, Ivanovič« (in razjokal se je na glas); »rajši^ grern sam iz kraja krivice, Astafi. Dolgo že opažam, da ste se izpreme-nili niste več taki, kakorsni ste bili.« »Kako neki to? Emeljan, tak si kakor otrok, sam se hočeš po vsej sili uničiti!« »Ne, ne, Astafi Ivanovič. Kadar odhajate, zaklepate kovčeg; vse to vidim in plačem . . . Pustite me, da odidem, Astafi! Odpustite mi vse, kar sem vam kdaj storil!« 'in kaj mislite, gospod? Šel je, nisem mj mogel ubraniti. Prvi dan sem čakal; mislil sem, da se vrne na večer ... Ni ga bilo. Drugi dan zopet zaman; tretji ... ni ga bilo. Prestrašil sem se, zbal sem se zanj. Tretji dan sem preiskal vse gostilne, žga-njarne, a mojega Emeljana ni bilo... Šel je... »Končno je mogoče, da je kje zaspal,« sem si mislil, »najbrže je za kakim plotom obležal in leži tam pijan, na pol mrtev.« Malo živ sem pritaval domov; drugi dan sem ga sklenil nadalje iskati. Sam nad seboj sem se jezil, da sem mu dovolil oditi. In glej: Peti dan na vse zgodaj (bil je praznik) zaškripljejo vrata. Pogledam: Emeljan je med vrati. Obraz bled, lasje razmršeni, ustnice modre, obleka raztrgana, blatna . . . kakor da bi bil prenočeval na ccsti. Mirno je slekel svoj plašč in sedel poleg mene na kovčeg. Razveselil sem se ga. Toda jeza je bila v meni še večja. Da bi jaz storil kaj tacega — ne, rajši se ne vrnem nikoli, kakor pa da pridem nazaj ves uničen. A vzlic temu se je Emeljan povrnil. Težko je, težko gledati človeka v takem položaju. Prvo, kar sem mu govoril, je bila tolažba, sladkanje, prilizovanje. »Razveselil sem se te, Iljič, veseli me, da si se povrnil. Da si malo pozneje prišel, bi bil danes preiskal vse krčme zaradi tebe. Si li kaj jedel?!« »Da, Astafi Ivanovič!« »Resnica? Na, bratec moj, tu imaš nekoliko juhe, kruha in čebule!« Jedel je s tako slastjo, da gotovo vse tri dni ni bil imel ničesar v ustih. Lakota ga je prignala nazaj. Resnično sem bil ginjen, ko sem ga gledal. Bilo mi je, da bi stekel v gostilno in mu nanosil na mizo, kar mu srce poželi. Prinesel sem mu žganja. »Emeljan, le pijva, danes je zate praznik, kakor tudi za me! Nočeš piti? Pijača je za zdravje!« 2e je iztegnil roko, zagrabil krčevito kozarec, nesel k ustom, a postavil ga je nazaj na mizo. Videl sem ga, kako je skušal piti, a roka mu je vedno omahovala . . . »Kaj ti je, Iljič?« »Nič; jaz . . . Astafi Ivanovič . . .« »Nočeš malo piti?« »Astafi Ivanovič, rajši ne bom več pil . . . nikoli več!« »Kaj si za vedno opustil pijačo, Emeljan? Nemara samo za danes?« Obmolknil je in si podprl glavo z roko. »Končno si morda bolan, dragi Emeljan?« »Da . . . sem, Astafi, sem!« Spravil sem ga v posteljo. Spoznal sem, da je v resnici v kritičnem položaju. Glava ga je bolela, imel je mrzlico. Ves dan sem sedel ob njegovi postelji; ponoči se mu je stanje poslabšalo. Zmešal sem nekoliko vodke, surovega masla in čebule, pridal sem tudi kruha. »Jej nekoliko, Emeljan, bolje ti bo!« Odkimal je. »Danes ne bom več jedel, nikoli več, Astafi Ivanovič!« Pripravil sem mu čaja; ker ni boljše reči za bolnika. Poznal sem v bližini stanujočega medicinca Kastopravova. Poznal sem ga že, ko sem služil pri Bosovjaginovih, tudi mene je bil že zdravil. Prišel je in sodil: »Skoraj bi me ne bilo treba klicati. Slabo je . . . slabo. Prašek mu lahko še zapišem . . . Blažev žegen . . .« Praška mu nisem dal, ker sem vedel, kako je menil zdravnik. Med tem je prišel peti dan. Pred menoj je ležal in umiral. Sedel sem na oknu in šival. Gospodinja je kurila peč — molčali smo. Meni je bilo težko, kakor da bi umiral moj sin, ko umira zavržen človek. Predobro sem vedel, da mi hoče nekaj povedati, a da se ne upa, da ga je strah. Pogledal sem ga: nepremično me je gledal ta revež, niti za trenotek ni trenil z očmi, da ne bi zgrešil mojega pogleda. Ko sem ga pogledal, je povesil oči. »Astafi Ivanovič!« »Kaj želiš, Emeljan?« »Ako prodate moj površnik, koliko dobite zanj?« »Gotovo ne vem. Mogoče tri rublje, mogoče več.« V resnici ni bil niti vinarja vreden. Če bi ga prodajal, bi se mi kvečjemu smejali. Poznal sem predobro njegov značaj, zato sem tako govoril. »tri rublje ... tri rublje ... že mogoče, saj je dobro blago.« »Tri rublje lahko zahtevaš!« Začasno je obmolknil, a kmalu me je znova poklical. »Kaj želiš, Emeljan?« »Če urnrjem, Astafi, prodajte površnik, ne pokopajte me v njem — predrag je. Lahko se porabi denar za druge stvari.« Pri srcu mi je bilo tesno, da težko povem. Vedel sem, da se mu bliža smrt. Dolgo sva molčala, celo uro . . . Obrnil se je k meni, srečali so se pogledi; vedel sem, da hoče govoriti. »Želiš li vode, Emeljan?!« »Prosim, Astafi!« Ponudil sem mu in pil je. »Hvala, Astafi Ivanovič.« »Še kaj, Iljič?« »Ne, Astafi, ničesar ne potrebujem, samo...« »Kaj še želiš?« »Tiste . . .« »Kaj neki, Emeljan, govori!« »Jahalne hlače . . . sem ... jaz . . . vzel . . . Astafi Ivanovič . . .« »Vse ti je odpuščeno, Emeljan. Le romaj srečno v drugo življenje!« Solze so mi stopile v oči. »Astafi Ivanovič!« Gledal sem: Emeljan hoče nekaj govoriti, premika ustnice, sedaj je rdeč, sedaj zopet bled. Ves se trese, zbira zadnje moči . . . pade nazaj, še en zdihljaj, in ni ga več . . . (hrana, stanovanje, obleka, zdravljenje, itd., pri otrocih še vzgoja) potekalo iz dohodkov od osebnega dela pod orožje pozvane osebe in ako je vsled mobilizacije to vzdrževanje ogroženo. Navedeni predniki, bratje in sestre ter ženini starši imajo pravico do prispevkov le tedaj, ako dokažejo redno bivališče v avstrijski državi ali pa če se izkažejo z avstrijskim ali ogrskim državljanstvom, odnosno bosen-sko-hercegovskim deželanstvom. Nezakonska mati in nezakonski otroci morajo imeti ali redno bivališče v avstrijski državi ali pa avstrijsko državljanstvo ali bosensko - hercegovsko dežclanstvo; ogrsko državljanstvo za te osebe ne zadošča. Zahtevati sme prispevek v aktivno službo pozvana oseba ali prizadeta družina oziroma njen postavni zastopnik ali pa sporazumno z družino oziroma nje zastopnikom občina, v kateri imajo člani prizadete rodbine redno bivališče. Zahtevo je na posebnem formularjju predložiti županstvu ali okr. gslavarstvu in imenovati osebo, ki sprejema za družino prispevke. (Formularji so na razpolago na županstvih in na okr. glavarstvih). Priglasi se zahteva takoj, ko dobi mobilizirana oseba poziv-nieft, najpozneje pa dva meseca po odpustu mobilizirane osebe iz aktivne službe, oz. šest mesecev po njeni smrti. Prispevek se izplačuje v polmesečnih obrokih vnaprej. — Mednarodna maškarada. Letos je kratek predpust in prijatelji plesne zabave so s koledarjem zelo nezadovoljni. Ali vlada princa Karnevala je zelo drakonična in tekmuje z največjimi absolutisti tega sveta. Ker bo pustni torek letos izredno zgodaj, se veselice, ki so sicer razdeljene na daljšo dobo, zelo goste. Marsika-tqa zabava ima vsled tega občutno škodo. Mednarodna maškarada »Vzajemnosti« in organizacije tobačnih delavcev in delavk pa se ima zahvaliti svoji utrjeni priljubljenosti, da je ni zadelo to fatalno pravilo. Nasprotno: Uspela je nad vse pričakovanje dobro. Tako polna letos sploh še ni bila velika dvorana »Narodnega doma«, kakor v soboto. Že prvo uro je bil ples skoraj riskantno podjetje, kajti tudi najboljši plesalci se v taki gnječi ne morejo izogniti vsakemu sunku pod rebra, zlasti pa morajo biti kurja očesa dobro zavarovana. Ali veselje do plesa je bilo tako veliko, da je premagalo obzire nav se nevarnosti, in neprenehoma j,e bila dvorana polna vrteče se množice. Še pri četrti četvorki in besedi, ki sta se plesali že bolj zjutraj, je 'bila udeležba tako velika, da ne bi bilo za več parov niti prostora v dvorani. Povrh so bili vsi stranski prostori, vgtevši restavracijo v pritličju, tako polni, da prav mnogo ljudi v Času odmora še prostora ni dobilo. Tudi vrvenje mask je bilo živahno. Nagrado za originalno idejo je dobil neki berač z medvedom, nagrado za lepo masko pa paž. Zabava je trajala in ostala animirana do pozne — bolje rečeno do zgodnje jutranje ure. — Izžrebani porotniki pri tukajšnjem deželnem sodišču za I. porotniško zasedanje, ki se prične dne 24. svečana 1.1. Glavni porotniki: Franc Arh, župan, gostilničar in posestnik v Radovljici; Jožef Arhar, mizar in posestnik v -Vižmarjih; Ivan Belič, gostilničar in posestnik in Anton Bizjak, krojač, gostilničar in posestnik, oba v Ljubljani; Andrej Burger, posestnik in gostilničar, Alojzij Burger, posestnik in gostilničar, oba v Postojni; Anton Bonač, posestnik v Begunjah pri Cirknicl; Peter Burja, posestnik, mesar in gostilničar v Sp. šiški; Gvido Čadež, trgovec, in Ivan Grobelnik, trgovec, oba v Ljubljani; Josip Globočnik, lesni trgovec; Anton Globočnik, posestnik, oba v Železnikih; Viktor Graul, mizar in posestnik v Zgornji Šiški;-Alojzij Krenner, posestnik v Škofji Loki; Josip Lavtižar, posestnik v Kranjski gori; Franjo Lipah. trgovec in posestnik v Dobrunjah; Franjo Mally. tovarnar in posestnik, Kamilo Pammer, ravnatelj Kranjske stavbinske družbe, in Karol Planinšek, trgovec, vsi trije v Ljubljani; Ivan Podlesnik, posestnik v Kokrici; Matevž Piber, posestnik in hotelir v Boh. Bistrici; Julij Podobnik, posestnik v Novem Vodmatu; Josip Rus, trgovec v Zgornjem Logatcu; Karol Seu-nig, trgovec in posestnik v Ljubljani; Franjo Slane, veleposestnik v Litiji; Jernej Stele, posestnik in vinski trgovec v Spodnji Šiški; Franjo Suhadolnik, posestnik v Borovnici; Franjo Simon, ključavničar in posestnik na Vrhniki; Franjo Urbanc, trgovec in posestnik v Ljubljani; Karol VVindischer, tovarnar v Kranju; Franjo Zanoškar, kolar in posestnik; Alojzij Zorman, mokar; Franjo 2an, mesar; Karol Žužek, pek in posestnik, vsi v Ljubljani; Ivan Zelen, trgovec In posestnik v Senožečah; Blaž Zabret iz Britofa. Nadomestniki: Lovro Blaznik, kramar in posestnik; Franjo Keber, urar; Anton Kovač, gostilničar in posestnik; Ivan Kunc, posestnik; Rajmund Petschnig, medičar; Franjo Pock, gostilničar in posestnik; Franjo Sever, mesar in posestnik; Vincenc Sušin, trgovec. in Alojzij Sušnik, trgovec in pesestnik, vsi v Ljubljani. — Umrl je včeraj čevljarski mojster Ivan Florjančič, oče strojevodje drž. žel. Florjančiča, v visoki starosti 71 let. Rahla mu zemlja! — Umrli so v Ljubljani: S. Patientia Ivana Supančič. usmiljenka, 82 let. — Alojzija Rodič, kuharica, 55 let. — Vladislav Ino, rejenec, 7 mesecev. — Ivan Papež, delavec, 72 let. — Avgust Krušič, livarjev sin, 4 mesece. — Cesarski svetnik Ivan Murnik umrl. V soboto dopoldne je po dolgi in mučni bolezni v 75. letu svoje dobe utnrl v Ljubljani Ivan Murnik, tajnik trg. in obrtne zbornice v pok. Pokojnik je bil blaga duša, znan kot podpornik revne šolske mladine. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 5. januarja do U. januarja je bilo novorojenih 14, 1 mrtvorojen, umrlo jih je 16 in sicer 7 domačinov in 9 tujcev. Med temi so umrli 4 za jetiko, med temi 3 tujci in 12 za raznimi boleznimi. Za infekcioznimi boleznimi so zboleli v tem času 1 za ošpicami. 2 za Škrlatico. 2 za egiptovsko očesno boleznijo, 1 za ušenom in 2 za vratico. — S trebuhom za kruhom. V petek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Hrvatov in 100 Slovencev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov. V Inomost je šlo 27, v Heb 19, na VVestfalsko 25. na Dolenjsko pa 17 Hrvatov. V St. Mihael se je odpeljalo 14 slovenskih rudarjev, na Dunaj pa 16 Kočevarjev. — V mestni klavnici so zaklali od 29. decembra I. I. do 5. januarja 1.1. 75 volov, 4 bike, 13 krav, 361 prašičev. 181 telet, 22 koštrunov, 25 kozličev. Vpeljali so 528 kg mesa, 8 prašičev, 60 telet. 1 koštruna, 8 kozličev. -- Rodbinska tragedija. Sprevodnik Sev-šek je prišel v petek zvečer ob pol devetih domov. Vrata njegovegas tanovanja so bila zaklenjena. In še le na epetevano trkanje mu je odprla žena, ki je bila popolnoma pijana. Mož jo je pahnil vstran, pri čemur je žena padla na tla. Mož se za njo ni zmenil, temveč je šel v svojo sobo. ki jo je zaklenil. Ko je zjutraj ob pol netih vstal, je šel v kuhinjo, kjer je ležala žena na tleh. Mož je mislil, da je na tleh zaspala ter jo začel buditi. Toda ni je zbudil, ker je bila mrtva. Nato je šel k orožnikom, katerim je celo stvar naznanil. Oddali so ga dež. sodišču. Preiskava bo dognala ali zadene nesrečnega Sevška. ki je sicer miren in splošno priljubljen mož, sploh kaka krivda nad smrtjo žene. —V vodnjak je padla in utonila v petek v Stražišču pri Kranju 67 let stara posestnica Marija Volčič. — Ukradeno. V nedeljo popoldne je bila v gostilni pri Crnetu - Lovšinu v Gradišču ukradena črna suknja s črno podlago in s črki »R. D.« na črnem rumene. Suknja je imela za vratom baržun in rokava nazaj opognjena. Storilca zasleduje policija. Pozor pred nakupom. — Izgubil je gospod Fran Brodnik denarnico, v kateri je imel 13 kron denarja. — Čevljarski vajenec I ran Omejc je izgubil manjšo vsoto denarja. — Delavka Ivana Miklavčeva je izgubila zastavni listek, na katerem sta bili zastavljeni dve zlati ženski uri in zlata broža. — Posestnica Marija Kunaverjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 16 kron denarja. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan učinkovitega sporeda. Detektivski roman »Lov za miljoni«. ki je dosegel uspeh, kakor že dolgo prej nobena drama Scenerija, igra, vsebina in režija so naravnost presenetljivi. Na koncu velekomična burka »Maks se boji vode«, ki učinkuje tako da ni smeha ne konca ne kraja. Jutri velika senzacijska cirkuška privlačnost. Štajersko. — Sklicanje štajerskega deželnega zbora. Graška »1 agespost« poroča, da namerava vlada sklicati štajerski deželni zbor sredi februarja na zasedanje, V torek je konferiral namestnik grof Clary s slovenskima klerikalcema Robičem in dr. Korošcem in ju pozval, da predložita pogoje, .pod katerimi bi slovenski klerikalci odjenjali od obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Poslanca Robič in dr. Korošec sta obljubila, da odgovorita prihodnji teden. — Nezgoda v delavnici. Iz Hrastnika poročajo: Mizarska učenca Jožef Roter in Anton Kerkovič s.ta se v delavnici sprla. Roter se je nameraval zakaditi z odprtim nožem na Ker-koviča, mu je spodrknilo in je padel na lastni nož, ki se mu je zaril globoko med rebra. Težko poškodovanega so odpeljali takoj v bolnišnico. — K umoru v Stutlenčlcah pri Mariboru. V soboto smo poročali, da je umoril delavec Ivan Reiter v Studenčicah pri Mariboru svojo ženo. Reiterja so sedaj aretirali in ga odvedli na okrožno sodišče v Maribor. Reiterja so dobili v četrtek popoldne pri njegovi materi Mariji Pulko. Reiter je ostal ono noč, ko je umoril svojo ženo. do ranega jutra v sobi, kjer je izvršil zločin. Zjutraj je odšel v Maribor in spil v žganjarni več kozarčkov žganja. V žganjarni je dejal, da je svojo ženo nekoliko pretepel in da se bo sedaj obesil. Pokazal je tudi vrv. ko je zagledal popoldne orožnike, se je pričel Reiter jokati, priznal je svoje dejanje in dejal, da ni imel namena umoriti svoje žene. Najprej jo je tolkel z jermenom in jo je šele potem zagnal ob tla, ko mu je vrgla skledo v glavo. Potem jo je suval z nogami in ker je imel težke škornje na nogah, ji je s tem prizadejal smrtne poškodbe. — Obesil se je pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju kočar in železniški delavec Jožef Predikaka. Bil je zelo vdan pijači, v slabih gmotnih razmerah in slednjič iz službe odpuščen. Vse to ga je gnalo v smrt. Zapušča ženo in šest malih otrok. — Dva otroka zgorela. Te dni je izbruhnil v Kapeli pri Radgoni pri posestniku Franc GroBmanu ogenj, pri katerem sta zgorela dva otroka, prvi v starosti dveh let in drugi v starosti štirih let. Koroško. — Nagrade za pokončavanje strupenih kač na Koroškem. Deželna vlada koroška plača za vsako ubito strupeno kačo 1 krono. V letu 1912 so poslali na vlado iz cele Koroške 954 kačjih glav, od katerih pa je bilo samo 762 od strupenih kač, za katere so izplačali 762 kron. — Obsojena mati. Dne 9. oktobra je čistila posestnica Marija Goševa gnojno jamo. Med delom se je odstranila za nekaj minut, šla v hišo. med tem pa je padla njena 14mesečna hčerka v jamo in se zadušila. Otroka so potegnili iz jame šele drugi dan. Mati je bila obsojena pri deželnem sodišču v Celovcu za svojo neprevidnost na kazen 5 dni zapora. — Strop se je vdrl v gospodarskem poslopju Maksa Tragačnika v okolici Hrastja. V sobici je spala dekla Cecilija Pichler s svojima dvema otrokoma. Ko se je prebudila, je bil sin Florijan že zadušen, hčerko in sebe pa je rešila. Goriško. — Narodnjaštvo v dejanju. Pred časom je pomožno tiskarniško osobje v Gorici predložilo po svoji centralizirani organizaciji gospodarjem spomenico, v kateri je zahtevalo znatne priboljške. Boja ni bilo, ker so gospodarji spoznali moč organizacije in so se raje mirno poravnali. Predloženi tarif je obveljal skoro v polnem obsegu. Resnici na ljubo moramo reči, da se dogovorjenega tarifa gospodarji drže. Vsi razun enega! Eden sam — fini gospod Andrej Gabršček — se ne meni za tarif, ki ga je sam sprejel. En delavec — Slovenec po rodu! — ki je bil pri Gabrščku zaposlen čez 24 let in zaslužil za 12urno dnevno delo 14 (reci: štirinajst) kron na teden bi dobival po novem tarifu 24 kron na teden’ za 10 kron več Kot doslej. Gabršček je plačal’ prvi teden delavca po tarifu, ampak drugi teden ga je pahnil na cesto. Gabršček je zapodil iz službe slovenskega delavca, ki mu je robotal štiriindvajset let in ga hoče nadomestiti z drugim delavcem, če treba tudi z italijanskim »regnikolom«. samo da ga odpravi z manjšo plačo. Do tu je bil Gabrščkov račun gladek, atil-pak odlični narodnjak in prvak se je vštel’ ker ni upošteval delavske organizacije. Vsled zavednosti in zgledne razredne discipline g. Gabršček v vsej Gorici ni mogel dobiti naslednika odslovljenemu delavcu in tako se je moral slednjič obrniti na vodstvo organizacije, da mu pošlje — odslovljenega delavca. Ampak narodnjaško sovraštvo je enako farški maščevalnosti in tako je g. Gabršček takoj po povratku odslovljenega delavca na delo vrgel na cesto družeča delavca, ki je tudi Slovenec po rodu in ki dela tudi že okolo dvanajst let v Gabrščekovem pod* jetju. Odslovitev drugega delavca — ki Ima veliko družino! — je bila kazen in osveta ker ni hotel po odslovitvi prvega biti za krumirja Gospod Gabršček, prvi Slovenec na Goriškem je za enkrat potolažil svoje žlahtno srce; ampak v tej nelepi aferi, ki je narodnjaštvo ne more biti nič kaj veselo, še ni izgovorjena zadnja beseda, zakaj organizirano delavstvo ne da meni nič tebi nič preganjati svojih ljudi od narodnjaških mogotcev. V enem pogledu je Gabrščkovo nekrščansko ravnanje prav koristno: ker kaže kakšen nepremostljiv prepad zija med sladkimi’ narodnjaškimi besedami in med trdim narodnjaškim dejanjem. t,, ,T A,vstr|iskI »vohun« aretiran v Vidmu. V laškem Vidmu so aretirali goriškega Slovenca S. M., ki si je baje hotel prilastiti vojaške dokumente. Bajc je pred časom povabil nekega Videmca v Gorico in se mu je tu obljubila velika nagrada, ako preskrbi načrte italijanskih utrdb ob avstrijski meji. Oni Videmčan je dejal Goričanu, naj pride v Videm ponje; ta je prišel in je bil aretiran. — Smrt znorelega moža. Jakob Gorjan iz Opatijskega sela, sodar, star 39 let, je te dni v Gradišču ob Savi znorel. Ko so ga hoteli peljati v deželno umobolnico, jim je skočil skozi okno in se tako nevarno poškodoval, da je kmalu umrl. — Aretiran ponevernlk. Orožniki v Nabrežini so aretirali nekega 241etnega trgovskega pomočnika, ker Je ukradel nekemu nabrežin-skemu društvu 100 K vredno kolo. Obenem so dognali, da išče Jeršeka tudi okrožno sodišče v Gorici, ker je poneveril 15. septembra f 1 trgovcu takratnemu svojemu gospodarju Fr Konjediču v Tolminu 250 K in pobegnil — Zaradi tatvine v vili Nordisovi v Solkanu so bili še aretirani krčmar Ivan Gombač iz Trsta, Peter Ličen iz Krmina in Karol Delpin iz Podgore. Istra. — Velika obravnava pred rovinjskim sodiščem. Dne 27. t. tn. se bo pričela pred rovinjskim sodiščem obravnava proti nekdanjim uradnikom in drugim uslužbencem puljske mestne občine, ki sedijo Že leto dni v preiskavi zaradi različnih defravdacij. Proces bo trajal kakih 10 dni. S tem procesom se bo zaključila korupcijska afera italijanske nacionalistične kamore na puljskem magistratu. Trst. — Dr. VVilfan ni zadovoljen z nami. Na nedeljskem shodu je dejal dr. Wilfan, da ni zadovoljen z nami. V svoji megalomaniji si mož domišlja, da nam je ležeče na tem, da bo z nami zadovoljen. Svojo nezadovoljnost je utemeljeval s tem, da smo socialni demokratje nasprotni slovenskim šolam. Da je to laž, ni treba še posebej poudarjati. Dr. Wilfanu lahko verjamejo pač le oni, ki nimajo v glavi niti trohice možgan Poglavje o slovenskih šolah bo treba zopet obširno obdelati. Ljudje morajo pač izvedeti, kako tržaški narodnjaki »farbajo« tržaške Slovence. Ampak dr. VVilfan, ki si domišlja, da sme govoriti na shodih tudi največje oslarije, je izbleknil na imenovanem sHodu tudi to neumnost: »Proti farizejstvu socialnjh demokratov moramo nastopiti najodločnejše. Odkar se nahajajo v našem občinskem svetu, so se vedno kazali socialni demokratje; italijansko nacionalni Njihovo geslo je, da občina izdaja še vse premalo da je treba še več davkov, da je treba še več trositi za javne potrebe. In s tem pač ne delajo nič drugega, nego edinole podpirajo politiko ita lijanske večine v narodnem oziru, za kar imamo dovolj primerov in dokazov. Tako je na primer izrazil v zadnji seji seji občinskega sveta dr Puecher, da občina še vse premalo trosi na šolskem polju.« — V mestnem svetu se razpravlja. ali bi se moralo razpravljati o zelo resnih rečeh. Dr. VVilfan Pa ne vidi nič drugega kakor le Cirii-Metodov družbo in Lego nazionale. Njegova takozvana kritika o tržaškem proračunu je resna le tam, kier jo je kopiral po socialnih demokratih. Kar je njegovega, nima na sebi nič resnega. Toda iz njegovega in Rybarevega govora je razviden le strah pred socialno demokracijo. In strah je topot zelo upravičen. Doktor VVilfan ve prav dobro, da govori neresnico ako pravi, da hočejo naložiti socialni demokratje ljudstvu več davkov. Ve prav dobro, da je vse- ™Vk0 socialni demokratje glasujejo ali * za slovenske šole. Ve, da ima to stvar, v roka! italijanska nacionalistična večina. Pa vkfi« vsemu temu napada le soc. demokracijo. Pal zelo slabo mora misliti o svojih poslušalcih, drli gacc ne bi inogel govoriti tako. — Naročena osebna reklama. Dr. Rvbafl V daIeu večii r,.,eri vnatlia naključji ot lastna sposobnost dvigniia iz brezpomem bnosti na prestol tržaškega narodnega prvak« skrbi — kot vsak trgovec in špekulant — * veliko reklamo. Tudi govorice o begu čret mejo, ki so pred nekaj dnevi krožile po tri* skem mestu in jih je objavila »Coda de' Di*j volo« izrablja na vso moč v osebne svrhe dl se hudobno muza celo njegova najbližja oko] lica. Na zadnjem shodu v »Narodnem domu« P celo trdil — da poveliča svoje narodno mu cemstvo in da udari po socialistih, ki so njegov poslanski slavi nevarni — da je omenjene go HnhnoCt-afSira,xi >>Z^rja*- Kdor si 0 resnic(» Ijubnosti tega človeka, ki naj predstavlja sloj IrMi ?ar0(i v? paškem, še ni na jasnem, nal pregleda vse številke našega lista, in ako nafl z »Zarjo v roki dokaže,, da navedena trdi* tev m nobena debela in nemarna laž nrf damo cekin. Kdor pozna narodnjaški teater $ trstu, kdor pozna glumače iz »Narodnega doma«. bo rad pristopil k domnevi, da so bil* govonce o dr. Rybafevem begu naročena ose In tudi avtoria te dvomljive re-klame bo lehko uganil. Velika nesreča na parniku. V četrte' inskim J?na,SJlh’ k° ie vse mest0 bi,° ' k? i ^ JNle.-Strašanski pok vznemiril vsej ki so se nahajali v bližini obali. Na parnik' »Sebenico«, ki je bil na pomolu št. 2 »Sanitš* je vsled neznanega vzroka počil sod karbid* ki m le povzročil velikanske škode na parnik1 samem, temveč smrtno ranil nekega pomot' šcaka m težko poškodoval dve drugi ose^ Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Narodne pesmi so vs*' kakor zanimivo blago; da je literatura neki časa hudo grešila, ker je to resnico prezirala i’ narodno pesem zaničevala, je treba prizna* brez pridržka. Ali polagoma bo treba nemaf’ tudi svariti pred precenjevanjem tega zaklada v katerem ni samo zlato m biserji. Ob tej prilik bi se smela tudi ponoviti davno znana resnic* da je med epiko in dramatiko velika razlika; P11 tem je že umevno, da ne more dramatično stva*' jenje kdovekaj pričakovati od narodne pesrt* Včasi se pač lahko zajame iz nje kakšna sno* kakor iz zgodovine, iz mitologije, iz legende, W diši iz kakšne časniške notice; ali gola materij’ potrebuje sele dramatično dušo in dramatik obliko. Ne more se pa dramatlizirati tako, * se kratka pesem nadene z besedami kakor t«' leeja pečenka z jajčki in moko, da se dialogizif* in razdeli v slike. Vsebina Rošlina in Verjank’ bi bila navsezadnje primerna za dramatično P* rabo, toda le tedaj, če bi jo pograbila pest kreP" kega dramatičarja, ki bi jo znala močno pogl^ biti, vliti ji dramatično idejo in jo tehnično delati tako, da bi živela ‘na odru Te cj zagrebškega narodnega gledališča z velik^ uspehom. Ona ima vse pevske lastnosti, ki l1 zahteva taka dramatična partija in je na od doma kakor v svojem stanovanju. Kar so ves pripovedovale o njeni posebni sposobnosti VVagnerske vloge, je vse resnično. Ona je tak^ rekoč držala predstavo po konci, in vse priz^ nje, ki ga je dobila, je bilo prav tako odlič^ zasluženo kakor cvetice. Gospoda Križaj '* rejfar (Daland m Holandec) sta storila vs tK,dLa Pbe parti)i sta vendar fj koliko pretežki. Nikakor pa ni bilo prav, da | moral peti Erika gosp. Kovač, ki je sicer T,»kE 'nd.!'tdv0n3,!° vendar p» J m i oklican, da bi vršil nalogo, ki gre gospo1* »“K ni ^ le bil sood Ip? n, H ? Dalandovega krmarja 1% Knv J m.edtem ko ^ ie v resnic pel gosp«? lova ki f'1?,0 111 1>ela doiil5e R0KP°dična ova, Ki je bila naznanjena, temveč gospa "o«. Dober ie bil zbor, ne tako dober pa or*' ster. 1 rav slaba je bila igra luči ki se ie ^ ya\ne da *?il kdo razumel’, čemu in kaj. V drugem dejanju so se čudno premij neke žarnice za oknom in z njimi vred v hščti vidna roka. Na prospektu so se kaz»J moteče sence. O popoldnevnih svetlobnih efc* tfh rajši molčimo. Tutti tisti čolniček, ki markira Holandčevo ladjo, k tako boren, da bi bila reparatura nujno potrebna in tudi s skromnimi sredstvi vsaj za silo mogoča. Iz državnega zbora. Dunaj, 18. januarja. Davek na žganje se poviša. Finančni odsek je danes nadaljeval razpravo o povišanju davka na žganje. Govorili so češki separatist Modraček, nemški naprednjak Kuranda m socialni demokrat dr. Dia-mand. ki je še enkrat poizkusil, da prepreči ogromno zvišanje davka. Ampak vladna večina je s 25 proti 12 glasovi odobrila Stein-wenderjeve predloge. Vzlic temu, da se je glasovanje vršilo po imenih, uradno poročilo ne Omenja davčnih poviševalcev; upati je, da bodo itnena poslancev objavljena v zapisniku, da bo ljudstvo lahko ogledalo junake, ki so mu na vladno povelje in na željo žganjarskih grofov naložili težko davčno breme na rame. Po glasovanju o Steinvvenderjevih predlogih so poljski poslanci naenkrat izginili in ker ni naših poslancev dolžnost, da bi s svojo navzočnostjo skrbeli za sklepčnost finančnega odseka. se je morala seja zaključiti. Prihodnja seja bo v torek in bo odsek razpravljal o reformi dohodninskega davka. Zanimivih dogodkov. je pričakovati, ko pride na vrsto davek na vžigalice. Socialni demokratje so sklenili, da se z vso odločnostjo zoperstavijo tej težki in občutni davčni obremenitvi ljudstva. Ako bo boi naših poslancev uspešen — in uspešen bo najbrž, ker si meščanske stranke že iz straliu pred volilci ne bodo upale preveč trdovratno braniti tega nepopularnega davka, odkar se jim je vsled čuječnosti socialno demokratičnih poslancev pokvaril oprezno zasnovani načrt, vtihotapiti nove davke brez velikih 'debat in skoro neopaženo — tedaj se bodo morali finančni strežaji vlade ozreti po drugih virih. . Krščansko socialne kupčije. Kupčije, ki jih sklepajo krščanski sociala na račun javnosti — v občini, v deželi in V državi — so zmerom sumljive in četudi ni mogoče vselej dokazti, koliko je ob tej ali oni priliki pobasal ta ali oni klerikalni prvak, je X vsakem slučaju gotovo, da je splošnost težko oškodovana. Prav tako je tudi z škandaloznim nakupom Lloydovih zemljišč. Leta 1852 ]e država prodala Lloydu zemljišča po 88 vinarjev za kvadratni meter z iz-recaim dostavkom, da mora Lloyd graditi la-dije in sicer le z domačim materijalom. Država si le tedaj izgovorila pravico, da lehko prodajo zeailjišče prepove, ako ga Lloyd ne proda kaki ladljedelni družbi; s tem si je država zagotovila jako ugodno pozicijo za slučaj, da bi sama hotela kupiti zemljišča. Krščansko socialni trgovinski minister je v resnici kupil od LIoyda omenjeno zemljišče, in sicer za ogromno ceno: plačal je — po 72 kron za kvadratni Dieter in dal Lloydu 7 miljonov kron za zem-naJ ^ržava uporablja kot — skla-disče premoga. A sledi še lepša reč: država je odprodala kmalu nato kos kupljenega sveta tehničnemu zavodu in sicer po — polovični cenL i Pododsek, ki Je preiskoval sumljive kupčije klerikalnega ministra z Lloydovimi zemljišči. le dokončal svoje delo. Poročevalec rriedinann ie predložil odseku obširno poročilo in več predlogov, od katerih je naslednji najvažnejši: Dognano Je. da je bila dodatna predloga je drž. proračunu za leto 1910 glede na nakup jjoydovih zemljišč predložena z nezadostnimi geloma netočnimi pojasnili, da vlada ni informirata proračunskega odseka ali zbornice o yažnl zadevi, da je bila za domače brodar-$tvo m delo važna ladjedelnica opuščena in da je vsled razkosanja arzenalskih zemljišč zgradba novega arzenala na tem, za ladjedel-nieo najprikladnejšem prostoru onemogočena Prot1 poročevalcu, ki je obstal sredi pota je vložil soc. demokrat Glockel sledeče predloge: Proračunski odsek izreka Bienerthovi vladi in tedanjemu trgovinskemu ministru Weiskirchnerju grajo, 1. ker ie trgovinski minister ne glede na jasne določbe subvencijske pogodbe z Lloy-'dom. ki sloni, na podpori domačega ladjedel-stva, dovolil prodajo Lloydove ladjedelnice; 2. ker je celotno ministrstvo, namesto da bi pravico prodajne prepovedi izkoristilo za znižanje kupnine, z izplačilom nezaslišano visoke cene oškodovalo državo; 3. ker sta_ bila proračunski odsek in poslanska zbornica od ministrstva nezadostno da. krivo informirana, 4. ker je s sodelovanjem vlade nastal kartel ladjedelnice, ki je le v interesu velike bančne skupine. Poročevalec Priedmann je mnenja, da Je ta sklep odveč, ker navaja v svojem poročilu isto (0. le z drugimi besedami. Vsled tega je bil Olocklov predlog odklonjen, poročevalčevi predbpi pa so bili soglasno sprejeti. Škandalozna afera s tem še ni končana. Zadnje vesti. ' / BERCHTOLD NA AVDIENCI. Dunaj, 19. januarja. Cesar je včeraj sprejel ministra Berchtolda na avdienci, ki je trajala skoraj poldrugo uro. hrvaška. Cenzura. Zagreb, 19. januarja. Cenzura deluje zopet veliko ostreje. Včeraj so bili zaplenjeni vsi opo-zicionalni časopisi, ki so pisali o Čuvaju in o ko-misarijatu. Khuen Hedervary. Zagreb, 19. januarja. V tukajšnjih opozicio-nalnih krogih ne verjamejo, da bo Khuen He-'dervarv imenovan za hrvaškega bana. BOJ PROTI LUKACSU. Socialistična akcija. Budimpešta, 20. januarja. Včeraj je socialistična stranka priredila protestne shode v petindvajsetih mestih po deželi. Po došlih poročilih je bila udeležba povsod velikanska. V Aradu se je udeležila tudi Justhova stranka. Povsod zahteva delavstvo samo generalno stavko. Resolucija v tem zmislu je bila sprejeta na vseh shodih. D EMISIJA FRANCOSKE VLADE. Ves kabinet demisionira. Pariz. 19. januarja. Ministrski predsednik Poincarč, ki je bil izvoljen za predsednika republike, je včeraj podal demisijo celokupnega kabineta, ki jo je Fallieres sprejel. Kabinet je sklenil splošno demisijo zlasti z ozirom na zu-naji položaj, ki ni primeren za provizorij. Briand naslednik. Pariz, 19. januarja. Falličres je poveril Brianda s sestavo novega kabineta. Briand bo predsedniku danes poročal o uspehu svoje misije. Briand sprejme. Pariz, 19. januarja. Briand je sprejel sestavo nove vlade. Slišati je, da ostanejo v kabinetu vsi dosedanji ministri, izvzemši Poin-careja in morda Delcasseja in Bourgeoisa. Briand obiskuje. Pariz, 20. januarja. Včeraj je Briand obiskal celo vrsto političnih voditeljev in državnikov. BALKANSKA VPRAŠANJA. Skupna nota. Carigrad, 19. januarja. Skupna nota, ki so jo poslaniki velesil v Carigradu vložili, ima sledeče besedilo: »Podpisani veleposlaniki Astroogrske, Francije, Rusije, Nemčije in Italije so dobili nalog od svojih vlad, da sporoče njega ekscelenci gospodu ministru za zunanje zadeve njega cesarskega veličanstva sultana sledeče: V želji, da se prepreči obnovitev sovražnosti, menijo imenovane sile. da imajo upozoriti cesarsko otomansko vlado na veliko odgovornost, katero bi vzela nase, ako bi v nasprotju s sveti sil preprečila sklep miru. Pripisati bi imela le sama sebi, ako bi imelo nadaljevanje vojne posledico, da bi nastalo vprašanje za usodo glavnega mesta in da bi se sovražnosti raztegnile morda na azijske pokrajine države. V tem slučaju ne bo mogla računati na uspeh svojega truda, da bi jo obvarovali nevarnosti, zaradi katerih so ji sile že svetovale in ji tudi nadalje svetujejo, da naj se jim ne izpostavlja. Kakor stvari stoje, bo cesarsko otomanska vlada po sklenjenem miru potrebovala moralne in materialne podpore evropskih velesil, da popravi škodo vsled vojne, da utrdi svoje stališče v Carigradu, in da spravi v dober položaj širne azijske kraje, katerih uspevanje bo tvorilo njeno najbolj učinkujočo moč. Da se more podvzeti in izvršiti to potrebno delo, bi mogla vlada njega cesarskega veličanstva sultana le tedaj računati na uspešnost dobrohotnega podoiranja sil, če sledi njih svetom, katere narekujejo splošni interesi Evrope in interesi Turčije. V teh okolščinah menijo evropske velesile, da imajo vnovič cesarsko otomanski vladi skupno svetovati, naj pritrdi, da se odstopi me-sto Odrln balkanskim zaveznikom in naj prepusti velesilam skrb zaradi usode otokov, ki leže v Egejskem morju. Napram tem prepustitvam bi se omenjene sile pobrigale za to, da zagotove varstvo muslimanskih interesov v Odrinu in spoštovanje do džamij v tem mestu, do verskih poslopij in do zemljišč. Ravno tako bi delovala v tej smeri, da bi bila pri reševanju vprašanja otokov v ar-hiplu izključena vsaka nevarnost za Turčijo.« Ministrski svet. Carigrad, 19. januarja. Včeraj popoldne se je sešel ministrski svet in je imel dolgo sejo, o kateri pa še ni nobenega poročila. V poučenih krogih trdijo, da se je bavil s kolektivno noto velesil. Odgovor sredi tedna. Carigrad, 20. januarja. Minister Noradungi-jan je odgovoril poslanikom velesil, ko so mu izročili skupno noto, povsem na kratko, da bo turška vlada čimprej odgovorila. V poučenih krogih pravijo, da je pričakovati odgovor sredi tedna. Turško časopisje. Carigrad, 20. januarja. Pisava časopisja je slejkoprej zelo bojevita. Skoraj vsi časopisi brez izjeme pozivajo vlado, da naj odkloni noto velesil in obnovi vojno. Vojaški krogi. Carigrad, 20. januarja. V vojaških krogih se je agitacija za nadaljevanje vojne silno razširila in je postala skrajno strastna. Časopisi, ki so v zvezi z vojaško stranko, trdijo, da se je militaristični položaj Turčije tako zboljšal, da bi bila največja napaka, če bi vlada sprejela pogoje balkanskih zaveznikov. Z novo vojno — pravijo — Turčija lahko pridobila vsaj večji del tega, kar je izgubila (?) in rešila bi svojo čast. Več kakor je že izgubila, ji pa baje v sedanjem položaju nihče ne bi mogel vzeti. Zlasti pa ne sme Turčija za nobeno ceno izdati Odrina in otokov, ker bi s tem izdala svoj ugled. Pri Cataldži. Carigrad, 20. januarja. Vojaški krogi trdijo, da je zdaj pri Cataldži zbranih dvestotisoč inož, ki so baje preskrbljeni z vse mpotrebnim in nestrpno pričakujejo nadaljevanje vojne. Če bi vlada sklenila mir, bi riskirala, da se ji ta vojska upre. Bela vrana, Carigrad, 20. januarja. Bivši poslanec Aga-lev ie obiavil članek, v katerem razmotriva vprašanje, če 111 za Turčijo najbolje, da sprejme pogoje velesil in si zagotovi od njih gotove važne koristi kot odškodnino za ogromne žrtve, ki jih doprinaša, če sklene mir. V časopisju je ta glas osamljen in je pribavil člankarju veliko sovraštva. Nov ministrski svet. Carigrad, 20. januarja. Ministrski svet se je včeraj zopet sešel. Dobro poučeni krogi trdijo, da se je vlada šele na tej seji bavila z noto velesil in da je vojni minister obširno poročal o vojaškem položaju. Ce je bilo kaj sklenjeno, še ni znano. Kaj bo? Carigrad, 20. januarja. Vkljub velikanskemu pritisku mladoturkov in vojaških elementov na vlado vendar v diplomatičnih krogih ne verjamejo, da bo vlada odklonila noto velesil. Četudi ne bo takoj odgovorila tako. kakor žele velesile, vendar ne pričakujejo obnovitev vojne. Vlada poda morda kakšen predlog, ki se sicer ne bo vjemal s sveti velesil, omogoči pa razpravo. Če bi pa Turčija vendar odklonila svete velesil, se vloži druga nota, ki bo odločnejša od prve. Zlasti bi se v njej omenilo vprašanje reform v Mali Aziji, predvsem v Armeniji, kar bi nemara tako vplivalo na Turčijo, da bi popustila. Balkanski zavezniki. Pariz, 19. januarja. Če pride vsled skupne note do kakšnega razpravljanja med velesilami in Turčijo, ostanejo balkanski zavezniki pri tem povsem ob strani, ker se hoče omogočiti Turčiji dozdevnost, da se je v odrinskem vprašanju vdala velesilam. Balkanski zavezniki so o tem namenu poučeni. Cambon je to že naznanil njihovim poblaščencetn v Londonu. Turčija ima denarja? Carigrad, 20. januarja. V vladnih krogih pravijo, da ima Turčija dovolj denarnih sredstev (?) Če bi ji v slučaju nadaljevanja vojne evropske države odpovedale kredit, se obrne v Ameriko, kjer ga dobi. (Tudi to je precej dvomljivo.) Konferenca poslanikov. London. 20. januarja. Na svojih zadnjih sejah se je bavila konferenca poslanikov z vprašanjem egejskih otokov. Nasprotja med tro-zvezo in vzajemno trojico niso v tej zadevi poravnana. Slejkoprej predlaga vzajemna trojica, da odstopi Turčija vse otoke v egejskem morju Grški, trozveza pa zastopa stališče, da morajo ostati otoki, ležeči pred Dardanelmi in Malo Azijo tudi zanaprej Turčiji. Črnogorska spomenica. London, 19. januarja. Črnogorski pooblaščenci na mirovni konferenci so vročili državnemu tajniku Greyu spomenico, v kateri razlagajo razloge, vsled katerih zahteva črna gora zase Skader, Peč in Prizren. Spomenici je priložen zemljevid z označbo mej, ki jih želi črna gora. Spomenica pravi, da Črna gora rajše izgine kot političen faktor, kakor da opusti svoje zahteve do omenjenih krajev. (Če le ne bi mešal črnogorski Miklavž vedno toliko romantike v politiko!) Republika Atos. London, 19. januarja. Reuterjeva agentura naznanja, da so poslaniki velesil pritrdili predlogu pravoslavnih držav, da ostane gorci Atos neodvisna duhovna republika. Carigrad pred revolucijo? London, 19. januarja. »Daily Telegraph« javlja iz Carigrada, da je položaj turške vlade obupen. Doslej je mogla vlada samo z vojaško silo preprečiti izgrede v večjem stilu. Vse ulice so vojaško zasedene. Bati se je, da izbruhne resen upor proti vladi. Odgovor gotov? London, 20. januarja. »Daily Chronicle« trdi, da je odgovor Turčije na skupno noto že pripravljen. Turčija odklanja svete velesile in se zanaša na svojo mornarico. Vojaki niso za vojno? Carigrad, 20. januarja. Vesti, da zahteva vsa vojska nadaljevanje vojne, se nikakor ne vjemajo z resnico. Za vojno agitira skupina častnikov; tudi med Kurdi, ki so pred kratkim prišli iz Male Azije, je nekoliko razpoloženja za vojno, sicer je pa večina vojske utrujena od dosedanjih homatij in ne želi vojne, od katere ne pričakuje nobenega uspeha. TURŠKA MORNARICA. Uničeno brodovje? Pariz. 19. januarja. Iz grškega vira poročajo, da je grška mornarica včeraj popolnoma uničila turško brodovje. Doslej še ni potrdila te vesti. Atene, 19. januarja. »Agence d’ Athčnes javlja: »Včeraj dopoldne je turška mornarica zapustila Dardanele in je bila od grške pokončana. Pred mornariškim ministrstvom je zbrana ogromna množica, ki navdušeno demonstrira.« Zmota. Atene, 19. januarja. Uradno poročilo grške vlade javlja: Včeraj je turška mornarica zapustila Dardanele v južni smeri proti Tenedu, kjer se je vršila dve uri bitka z grško mornarico. Nato se je turško brodovje. zasledovano od grškega, vrnilo v Dardanele. Izgube turškega brodovja niso znane. Turki ne vedo ničesar. Carigrad, 19. januarja. Vlada nima nobenega poročila o včerajšnji pomorski bitki. Samo bitka. Atene, 19. januarja. Včerajšnja bitka pred Dardanelami je imela toliko uspeha, da je bilo več turških ladij poškodovanih. O posameznostih še ni poročil. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Pogajanje. London. 19. januarja. V sredo bo prihodnja seja poslanikov. Take Jonescu je bil dlje v Londonu, nego je prvotno nameraval. On imel od svoje vlade neomejena pooblastila, Da nev pa ni imel dovoljnih instrukcij. Jonescu v Bukareštu. Bukarešt, 20. Januarja. Take Jonescu le je včeraj vrnil v Bukarešt. V sredo predloži ministrskemu svetu rezultate svojega pogajanja z Danevotn. MINISTER TEODOROV. Peterburg, 19. januarja. Bolgarski finančni minister Teodorov je odpotoval Iz Peterburga, Na račun delavcev. Nekateri amerikanski magnatje v Jeklenem trustu, kakor Andrevv Carnegie, Frick, Gary, Schwab in drugi, ki so potom trusta iztisnili toliko bogastva, da se sedaj iz vsega sveta norčujejo in niti sami ne vedo, kako bi zapraviil to premoženje, so sedaj prijeli za novo idejo o kapitalističnih nebesih na zemlji. Ne zadovoljuje jih več sedanje nepopisno razkošje po velikih mestih. Tam je zanje preveč prahu, umazanosti in kar je glavno — preveč revščine. Proč hočejo v kraj, kjer ne bodo nadlegovanj, kamor ne sega duh bede in gorja, sami hočejo biti in nemoteno uživati svoj plen. Mogoče jih je celo strah živeti v bližini onih. katere so oropali za toliko in toliko miljonov. Morda se v njih oglaša celo slaba vest, iz katere se poraja strah, da bi se one številne žrtve, ki so padle pod brutalno silo njihovega pohlepa, nekega dne ne vzdramile, se zavedle svoje moči ter zahtevale nazaj, kar jim je bilo ukradenega! Morda? Da pa se obvarujejo vseh teh možnih ne« prilik, hoče ta ohola gospoda daleč stran od pošastnih tvornic jeklenega trusta, tja v solnčno Kalifornijo hočejo. Blizu Los Angelesa nameravajo kupiti 6000 akrov sveta za 18 miljonov dolarjev ter ondi ustanoviti svojo kolonijo — raj na zemlji. Število onih, ki se bodo naselili v ta raj, bo omejeno na 50 družin. Tu sem bo samo onemu dovoljen vstop, kogar bo ta nebeška družba spoznala za vrednega njene družbe in sicer soglasno. To ozemlje hočejo izpremeniti v krasen park, pred katerim se bo skrila slavna miljonar-ska kolonija v Tuxedo v New Jersey. Park. bo imel svojo lastno policijo, svoje ognjegaštvo, svoje zadružne prodajalne in vse svoje javne naprave. Obsegal bo dalje najrazkošnejše opremljene palače za svoje stanovalce, svoja zabavišča, igrišča, kopeiji in okrepčevališča; z eno besedo vse, kar si more poželeti najbolj razbrzdano človeško bitje . . . Taka bodo torej ta kapitalistična nebesa, ki bodo milje in milje stran od kapitalističnih vic in peklov, ki obdajajo vsa podjetja jeklenega trusta in ki ustvarjajo ves nebeški sijaj. Brez teh peklov in vic bi bila nebesa nemogoča. Toda prej ali slej bo tudi v te pekle tn vice posegal topel žarek spoznanja, zavesti in svobode. Nastal bo orkan industrialne revolucije, stresel nebesa, vice in pekel, jih porušil do tal ter na razvalinah postavil novo stavbo človeške družbe, stavbo industrialne svobode. Proletarec. Novice. * Žene In občinsko delo. Mestno zastopstvo v Velikem Varadinu na Ogrskem je pokazalo veliko umevanja za sodelovanje ženstva pri občinskem delu. Poklicalo je namreč več žen v stanovanjsko komisijo in v odsek za aprovizacijo. Žene bodo imele v teli odsekih posvetovalen glas, čeprav niso članice teh odsekov. * Kako »delajo« državni pravdniki. Naš bratski list v Brnu »Voiksfreund«, ki }e tudi trm v peti državnemu pravdniku, kakor »Zarja« ljubljanskemu, pripoveduje veselo, zanimivo dogodivščino iz delovanja državnega pravd-nika. Glasi se takole: Nekoč je živel mož, ki je v deželi moravski izvrševal posle najvišjega deželnega šefa. Pisal se je Herman pl. Lobi in dejali so mu ekscelenca. Vladal je še v precejšnjo zadovoljstvo ljudstva in skrbno je pazil, da ni nikjer zbujal nejevolje. Svoj prosti čas je posvečal svojemu najljubšemu delu, čitanju nemško naprednega lista »Tagesbote aus Mahren und Schlesien«, ki je verno poročal, kdaj da se je podal deželni predsednik pl. Lobi na Dunaj in kdaj da se je vrnil v Brno, kateri stražmoj-ster da je bil imenovan za kancelista, kdo da se je udeležil pogreba in slične, zanimive novice. Deželni predsednik pl. Lobi je bil vajen, odkar je bil nastopil svoje mesto, da je njegov ljubi list ležal ob četrt na šest na njegovi pisalni mizi. Zgodilo se je pa, da je bila nekoč ura že pol šestih, a »Tagesbote« še ni dospel.^ Potekala je minuta za minuto. Ob tri četrt na šest ni mogel predsednik bič več brzdati svojega nemira' in po telefonu je vprašal brnskega policijskega ravnatelja, če je »Tagesbote« konfisciran. Policijski ravnatelj ni mogel dati nobenega pojasnila, zagotovil pa je, da bo takoj vprašal državnega pravdnika. Policijski ravnatelj je takoj izpolnil svojo obljubo in državni pravduik ki ni prav razumel vprašanja, je odgovoril: »Se ne, pa bo takoj.« Državni pravdnik je mislil, da JS pač prezrl, kar bi bilo vredno konfiskacije, in takoj se je uglobil v list in naporno iskal mesta, ki bi bila primerna kavčukovim paragrafom kazenskega zakonika. Tako je bil »Tagesbote« konfisciran in poln zadovoljstva, da Je^ častno izpolnil svojo dolžnost, je poročal deželnemu šefu o dovršenem delu. AH obraz državnega' pravdnika se je čudno potegnil, ko mu je deželni šef izrazil svoje začudenje in obžalovanje nad konfiskacijo, ki je ni želel vernemu vladnemu glasilu. * Papeži, ki niso živeli. Iz Rima poročajo: Vatikanska komisija za zgodovinske študije je dognala, da štirje papeži iz 8., 9. in 11. stoletja sploh niso nikdar živeli, zato so jih črtali iz kronike papežev. Potemtakem je sedanji papež Pij 259. ne pa 263. papež. — Bog ve koliko takih netočnosti je še v zgodovini papežev, če že cerkvena komisija prizna, da štirje papeži niso nikdar živeli. Kjer je ena laž, jih je najbrže še več. * Sleparski baron. Barona Ernesta Gude-nusa iz Budimpešte je vzela noč. Na Avstrijskem in Ogrskem je napravil dolga več kakor za miljon kron. Na menicah, ki jih je izdajal go spod baron, je podpis njegove matere. Mati je pa pred sodiščem izpovedala, da ni nikdar podpisala nobene menice svojemu sinu. To so »plemiči«! Smrt vsled zastriipljenja s plinom. V Krivi vodi na Moravskem sc je zastrupila družina godca Neugebauerja — pet oseb — s plinom. Peč je bila pokvarjena, čez noč je uhajal plin in tako se je zastrupila vsa družina. + Zavodi za počitek. V Berlinu bodo zgradili zavod za odpočitek, zlasti še za odpočitek med opoldanskim odmorom. Vsak posetnik bo dobil posebno sobico. Sobica 1. razreda bo veljala za eno uro % vinarjev, sobica drugega razreda pa 72 vinarjev. Sobic za odpočitek bo v zavodu 51. Sluga povede obiskovalca v sobo in vzame pred njegovimi očmi in desinfici-ranega zavoja sveže prevleke. Posetnik odda nato lahko svoje čevlje in svojo obleko osna-žiti, v sobici pa v miru čita časopis, ali pa zaspi. Razen tega bodo v zavodu na razpolago kopalne sobe, pršne kopeli, brivnica, soba za točenje brezalkoholnih pijač, čitalnica in pisalna soba. Pristojbina za uporabo pisalne sobe bo znašala 24 vinarjev. V zavodu bo tudi igralna soba za otroke, kjer bodo starši, ki imajo v mestu opravek; puščaii otroke proti majhni odškodnini. Otroci se bodo igrali pod nadzorstvom. Zavod bo odprt noč in dan. + Srednji Fvroji prsti nova bolezen. Veliko in neljubo pozornost zbuja vest. da je nastopila pelagra ria Angleškem. Ta strašna bolezen se ie doslej pojavljala le v zgornji Italiji in v sosednem ozemlju južne Evrope. Pelagra ic bolezen, ki se polasti človeka po zavživanju skvarjene koruze. Doslej je prevladovalo to mnenje in ravno tako tudi mnenje, da se ta bolezen širi le v vročili krajih. To zadnje mnenje jc sicer že razpadlo pred nekaj leti, ko se je pelagra pojavila tudi v Zedinjenih državah, kjer je v teku zadnjih petih let pobrala v 35 državah na tisoče ljudi. V Zedinjenih državah le koruza zpIo razširjeno živilo, zate so tukaj Icliko dokazali njen postanek. Vse drugače pa je zdaj, ko se je pojavila pelagra tudi na angleškem. /.e pred Jeti je dr. Sainbon, trdil, da prenaša pelagro na ljudi neka vrsta mušic. Pelagra je ena najstrahotnejših bolezni. Možgani trpe toliko, da zblazni skoraj vsak človek, ki ima pelagro. + Učinek gladil na možgane. Italijanskemu fiziologu Paladinu se je posrečilo z poizkusi pojasniti glavobol, ki je stalna posledica gladu. Eksperimenti so pokazali, da se pritisk na možgane poveča, ako telo ne sprejme vase dovolj hrane. Snovi, iz katerih so sestavljene možganske Staniče se prav močno razlikujejo od snovi iz katerih je setavijeno ostalo telo. Paladinovi poizkusi so dognali, da vsled stradanja izgube možgani precejšnjo količino etra, dočim vsebujejo več vode kot sicer. Ker je etei mnogo lažji od vode, postanejo možgani ob gladu težji. Italijanski znanstvenik bo s svojimi poizkusi nadaljeval. * Vražji alkohcl. Strahotna vest prihaja 2 Dunaja. V nedeljo dopoldne je bila poklicana rešilna družba v 10. okraj v stanovanje 501et-nega delavca Brunnerja. Ko je prišel zdravnik v sobo, je našel v njej šest nezavestnih oseb in sicer Brunnerja in njegove tri nezakonske o-troke. Mletno Ano, llletno Marijo in 4 in polletnega Ivana, ter že dva Brunnerjeva prijatelja. Brunnerja. njegove tri otroke in enega od njegovih prijateljev so odpeljali v bolnišnico, drugega prijatelja pa na policijski ko-misarijat, kei je bil še nekoliko pri zavesti in kjer so ga takoj zaslišali. Vseh šest oseb je zavžilo toliko alkohola, da so se težko zastrupili. Najstarejša Brunnerjeva hčerka Ana in Brunnerjev prijatelj Haumer sta kmalu nato umrla, ko so ju prepeljali v bolnišnico. Brunnerjev prijatelj Nespor. ki so ga odvedli na policijo. je tukaj izpovedal, da je prišel v soboto popoldne v Brunnerjevo stanovanje. Brunner in umrli Haumer sta bila že precei pijana, a vkljub temu sta popivala še dalje. Nato se jima je tudi on pridružil. Pili so pivo in rum. Brunner je pridno dajal tudi svojim otrokom pijačo. Tako so popivali pozno v noč. Nato je Nespor zaspal in se zbudil pozno ponoči, ker so postali Brunnerjevi otroci nemirni. Brunner se je tudi zbudil, in je otroke s tem pomiril, da Jih je nabil. Kajj se je zgodilo dalje, o tem Nespor ne ve ničesar, ker je zopet zaspal in se zbudil šele zjutraj, ko so vdrli sosedje v stanovanje. Policija je hotela v nedeljo popoldne zaslišati tudi Brunnerja, a je govoril še popolnoma zmedeno. Brunner je vdovec in znan pijanec. S svojimi otroci je nfvnal vedno zelo sirovo in je bil zaraditega že večkrat naznanjen policiji. Otroke je silil vedno, da so pili alkohol. Brunnerjeva soseda, delavčeva žena Siravatka, je izpovedala, da je slišala v soboto iz Brunnerjevega stanovanja glasno petje in silen ropot. Po polnoči je postalo v stanovanju mirno. A že čez eno uro je slišala zopet glasen prepir, nato jok in ječanje. Ker je v nedeljo dopoldne zopet slišala jok in stok iz Brunnerje-vefia stanovanja, je poklicala še druge sosede in Čevljarski mojster Kafka je nato odprl stanovanje in videl, da Ježi v sobi šest nezavestnih oSeb. Brunner in njegovi otroci so ležali v posteljah, Haumer in Nespor na tleh. * Požar v Belgradu. V noči od nedelje na ponedeljek je izbruhnil požar v tovarni za suknjo. Vzlic silnemu ognju se je posrečilo, da so rešili iz blagajne vrednostne papirje in denar v znesku 1 miljona dinarjev. V tovarni so izdelovali, odkar je izbruhnila vojna na Balkanu, uniforme za srbske vojake. Srbsko časopisje meni, da so ogenj zanetili sovražniki Srbije. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dobri oče, stari oče, brat, tast in stric gospod Ivan Florjančič črevljhrski mojster da ob 1. po noči po dolgi in mučni bolezni v 71 letu svoje dobe, previden s svetotajstvi mirno \ Oo podu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v ponedeljek 20. januarja ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Korunove ulice 4, na pokopališče k Sv, Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Priporočamo ga v blag spomin. Ljubljana, 14. jannarja 1913. Žalujoči ostali. e« ■ —MB, CD CtJ CD ttJ 'o CD Ct >00 cd sz JCl o co o Gl. »varovan m Liker MfldicinaJ, hidriviHihrssiliC Sabc?nikTSižKa pri Ijfblja.ii “O o co CD SU 0> T3 CD O & CD £D Sr CD -s Omkknc* • -•\AVWVAA- y Žepni koledar za del&vce spl h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledar je obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpo-siljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. - Dohodki in stroški. — Kolkovne lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množimo razpredelnica. — Starc in nove mere. - Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. - Demon alkohol. — Dolžina žcleznic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive Mige založbe Zarje". — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stnvke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za ..Zarjo". — Največja mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonapartc (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan v letu. — Oglasi. ;; Cena posameznim izvodom 1 K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival sc bo pri upravi :: „Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. (S*—-e&B— Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, Biljardi sss== Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Moderna veda in = socializem s== Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č. To knjigo toplo priporočamo. Cena 1-20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi ,Zarje.‘ Važno za vsakega delavca! Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela Temeljila načela socialne demokracije Maksim Gorkij ■ „Mafi“. (Erfurtski program) Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek). Cena vsem zvezkom K 1'70. — Posamezni zvezki imajo naslove: I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v založbi „ Zarje". Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelj« jt izšlo te dni. Dobi- a se po vseh knjigarnah, ka kor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, foj knjigo založila in izdala. V Žepni koledar za 191c == v Trstu == se (lobi pri ANTONU VAUPOTIČU v ,Delavskem domu‘, ulica Madonina 1 St. 190 V. u. Razglas. Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1890 J89J 1892 in 1894, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta: 1.) da so v smislu § 34. vojnih predpisov I. del, 1. zvezek od januarja do 8. februarja imeniki onih mladeničev, ki pridejo letos k naboru v mestnem vojaškem uradu Mestni dom, I. nadstropje in v uradnih urah vsakemu na ogled. Kdor opazi kako izpustitev ali napačen vpis, ali ima pomislek proti prošnjam za nabor v bivališču ali za vojne olajšave, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu; 2.) da so v smislu § 8. črnovojnih predpisov od 27» januarja do 3* februarja v omenjem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1894. rojenih, od 1. ja. nuarja 1913 črnovojništvu podvrženih mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustne naznanijo tukajšnjemu uradu. ZMTe3tjc,I rr^ag-Istra/t ljVLloljanslsi, dne 9. januarja 1913. Za veselice! Velika izbira najcenejših raznih krink, kap, klobučkov in drugih pokrival, gir-land, koriandoli, serpentin in drugih reči. Vse te predmete dajem društvom v komisijsko prodajo, to je, kar se ne raz-.*. peča sprejmem po veselici nazaj. Isto leljja za vsa zunan ja naročila. FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 11-12. i : Družinski koledar s slikami za navadno leto 1913. ki ga je izdala in založila Splošna delavska zveza ..Vzajemnost" za Kranjsko v Ljubljani. Vsebina: Libertaire: V zadnji uri (uvodna pesem). — Ka-lendarij. — Beležke. — Splošni kalendarij. — Poštne, brzojavne in telefonske določbe. — Kolkovne lestvice. — Določila za kolkovanje listin, spisov, računov, knjig itd. — Dohodninski davek (tabela). — Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela). — Vojaška taksa (tabela). — Letni obzor. — Slavko Filipič: Luči! (pesem). — Ivan Cankar; Šopek cvetic. — Milka: Ne sanjajte! (pesem). — C, Fl, Golar: Ljubica iz tovarne. — PetOfi-Josipov: Sanje (pesem). — Vox-J. Molek, Chicago: Pripovedka. — Evica Rubič; Solnčna dežela (pesem). — Dr. Robert Dan-neberg: Delavčeva usoda. — R. Korngold-J. Molek, Chicago: Zadnja noč (slika iz ameriških delavskih bojev). — Bojna pesem svobode (zgodovinska črtica). — Ferd. Hami sc h: Na potovanju. — Evgen V. Debs: Utrinki. — Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice. — P. F.; V naravo I — Jamski tajnik H. And. Perko: Svetovnoznana Postojnska jama; Etbin Kristan: Na planine! (pesem). — (gn. A. Stebi: Črtica o zrakoplovstvu. — Moderna reklama ipoučen sestavek za čitatelje listov). — D. M.: Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Cobala v ljubljanski „Vza-emnosti" dne 16. oktobra 1912). — Melhior Cobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem. — Jakob Skerbic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Slovenskem. — Frank Petrič, Chicago: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki. — Alojzija Stebi: Ali si socialistinja ? — Sirokovne organizacije in socializem. — Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih. — Za časopisje (poučen sestavek). — Oglasi in beležke. Slike: 12 koledarskih in več drugih vinjet. Dr. vitez Horh«i i burger. — Nikolaj Njegus Vavrak. — Grof Karti Stiinrkh — Poslanec Franc Silberer \ — Dr. Viktor Adler. — Huh. Ijanskc nune Uršulinke gredo na volišče. — Orožništvo raz- t ganja z nasajenimi bajoneti radovedneže pred ljublianct,« i zenskim voliščem. — Sprevod tržaških in ljubljanskih ■ drugov na Dunajski cesti (cela stran). — Pozdravni i pred „Narodnim domom". — Valentin Pittoni. — rjin I ' Oliva. — Ivan Štravs, župan mesta Idrije. — Opoziclnnl' S ogrski poslanci gredo skupno pod vodstvom prof i »„! I v parlament. — Vojaštvo straži ogrski parlament ~ (SJJIIS J opozicijonaim poslanec Kovacs. — Diktator Hrvaške i pl. Čuvaj. - Avgust Bebel. - Italijansko taborišče v oaz? — Italijanska straža opazuje gibanje v nasprotnem tabo™ 5 — Umorjeni ruski ministrski predsednik Stolipin. — j V. Debs, soc. preds. kandidat v Združenih državah. p,ni| ! Seidel, soc. podpreds. kand v Združenih državah. Vo| ' jaštvo na trgu pred parlamentom v Teheranu. — Ljubirn ; tovarne (2 sliki). — , Da veš: Ti si naš kandidat11. p. j ninske koče ..Prijateljev prirode” (5 slik). — Slike \z p ! stojnske jame (8 slik). — Razne vrste zrakoplovov iplot»j n. i strojev (5 slik). — E. Rusjan +. — France Železni^ j. j Anton Grablovic j: — ..Delavsko izobraževalno društV(L ! Ljubljani 1. 1881. — Rok Drofenik i. — Praznovanje 1 nika v Zagorju 1. 1903. - Etbin Kristan (cela strani _ Josip Kopač. — Ignjat Mihevc. — Tamburaški zbor \j7». i jemnost*. v Mostah. — Melhijor Cobal. — Andrej Can*pi- — Skupina slov. vodilnih sodrugov v Chicagu. Slov w klub št 27 v Clevelandu. — Slov. soc. pevski zbor v Mili waukee. — Delavske hiše v Ljubljani. ““ • »Družinski koledar" obsega nad 13 tiskovnih pol v veliki osmerki (nad 210 strani) in je trdo vezan v krasne izvirne platnice. Koledar je izredno pripraven tudi za pisarne, ker obsega nai-popolnejše določbe splošne vrednosti. Gena: 1 izvod 1 -20 K, po pošti 10 vin. več; 50—100 modov za organizacije po 1 K« nad 100 izvodov po 95 vin. Na naročila brez denarja se ne ozira. Pošiija se tudi po povzetju. V kolportažo (proti poznejšemu obračunu) se pošilja le organizacijam na pismeno naročilo, oprem leno z društvenim pečatom in podpisom predsednika in blagajnika. Od kolportaže preostalih koledarjev se ne vzame nazaj. Naslov za naročbe: Zveza „Vzajemnost“ v Ljubljani. Ameriški sodrugi. za katere je prirejena posebna izdaja, dobe »Družinski koledar" pri Jugoslovanski« socialni tiskovni družbi* v Chicagu. — Cena enemu izvodu 30 centov.