Poštarina plačana. Šle?. 110 V Lfnbllanf, t ponedeljek 4. oktobra Posamezna številka 60 vin. 120. Leto 10. <•<»•*<"» .........II11 »M...... Oglasi: 's& i sat X CQ iaserataags stolpiča rasli 80 Tinarjav, sraiil »'20 E, poslaao, pasairtnlcs in rsfe&Ba 2 S. Vačfcratas cB-sts popust Maja ab ponedeljkih, sredah in pet&ih TXp?®"7EiSfcvo „3>®EK>vta8" v Ljnbljani, Sodna, ulloa, s. tJBossovina", WUoSl6«n o. 18, T«L 79. Haro&iina: Sa ec*,a JDobiotJco" (trikrat na teden) mesečna 3 S, Jstrtletna 9 S, poUotnd 18 K, eeloletjo SS K. Petkoia šteriUM BsseSna 1 X, četrtletne H 5. pel-letno 8 K. celolefcso 12 E. i—r i.....i iBgtsi^r-^aaaaK! Asa^saiiBeaaatsfrtMaieas Avstrija ie obupala. Kako sodijo dunajski državniki o izidu piebiscifa. Dunaj, 2. okt. (Izv.) Od ugledne nevtralne politične osebe, ki ima priliko poznati naziranje vodilnih dunajskih diplomatičnih krogov sem izvedel sledeče: Zaupna poročila, ki prihajajo iz Celovca so povsem pesimistična ter ne pripuščajo nobenega dvoma, da smatrajo sami voditelji koroške nemške agitacije stvar za izgubljeno. V dunajskem zunanjem u-radu so si bili od vsega početka s vesti težavnega položaja, upali pa so, da bo na vso moč pritisnila Italija ter povzročila obrat v škodo Jugoslavije. Pokazalo se je, da Italija za tako delo politično ni dovolj jaka. Zato se je že pred tedni v dunajskih vodilnih krogih pojavila ideja kompromisa z Jugoslavijo na podlagi razdelitve Koroške brez plebiscita in z Dravo kot mejo. Previdne informacije so pokazale, da Jugoslavija odklanja vsak kompromis, povrh pa so se na Dunaju zbali tudi vpliva neodgovornih velenemških elementov, ki bi bili soc. dem. vodstvo zunanje politike obtožili narodnega izdajstva. Tako je padla stvar v vodo. Največjo brigo zavdaja sedaj avstrijski vladi vprašanje cone B. Iz Celovca javljajo, da se bo položaj po 10. oktobru v coni B znatno spremenil. Jugoslavija nudi baje nemškemu delu Koroške neke vrste samoupravo in med gospodarskimi krogi se pojavlja stru-ja, ki že danes pravi, da bo treba po 10. oktobru iz ozira na življenske gospodarske interese cone B odkrito nastopiti z geslom: Celovec za Jugoslavijo! Tega se dunajski krogi najbolj boje, ker utegne imeti za vso politično situacijo v Avstriji zlasti sedaj, tik pred splošnimi volitvami, prav dalekosežne posledice. Dunaj, 2. okt. Z včerajšnjim poročilom „Neue freie Presse" (ki smo ga objavili v „Jutru" op. ur.) je pričela divja nemška gonja zaradi koroškega plebiscita. Na eni strani se uporabljajo vsa sredstva, da bi se dosegla odgoditev plebiscita, na drugi strani pa naj se pripravi avstrijska javnost na poraz — češ, jugoslovanske nasilnosti so vzrok jugoslovanske zmage. V zadnjem trenutku skušajo nekateri nemški listi vplivati tudi še na demoralizirane nemške postojanke v glasovalni coni s tem, da jim sugerirajo gotovo zmago. „Abendblatt" je izračunal, da bo- do Nemci zmagali s 60%, in sicer dobijo v okrajih Velikovec 80 do 82%, Borovlje 60 do 70 %, Bistrica 55 %, Rožek natančno 52%, Pliberk 50 %, Dobrla vas pa 50%. . Vsa gonja gre po enotnem načrtu: včeraj so bili namreč uredniki dunajskih listov klicani v zunanje ministrstvo, kjer so dobili podrobne instrukcije za enoten nastop. Dunaj, 2. okt. Pariška poslaniška konferenca je poslala avstrijsko noto, v kateri se zahteva okupacija cone A po ententnih čefah, celovški plebiscitni komisiji v proučavanje. Dunaj, 1. okt. član narodnega sveta Paulitsch, je včeraj stavil v parlamentu, kakor poroča „Reichspost", predlog, po katerem naj parlament sklene, takoj po priključitvi cone A avstrijski republiki, proglasiti amnestijo. „Reichspost" ne pove, kaj so napravili s tem predlogom. Dunaj, 2. okt. „Pol. Korr." objavlja z ozirom na svoječasno vest dopisnika LDU (ki je v ostalem točna!) sledečo izjavo dunajskega zunanjega urada: Avstrijska vlada z zaupanjem pričakuje svobodnega izražanja ljudske volje prebivalcev v obeh glasovalnih conah in smatra vsled tega ljudsko glasovanje v zmislu mirovne pogodbe za ureditev, ki je v obstoječih razmerah za Avstrijo najugodnejša, se ni bavila nikdar z mislijo, pogajati se z jugoslovansko vlado glede dogovora o bodočnosti koroškega glasovalnega ozemlja. Prav tako bi v naprej zavrnila kot neumestno vsako ponudbo, ki bi se stavila v tem zmislu od katerekoli strani. Milan, 2. okt. (Izv.) „Corriere del-la sera" objavlja iz Rima poročilo, ki zahteva da je za jamstvo nepristranskega in neoviranega ljudskega glasovanja v spornem ozemlju na Koroškem neobhodno potrebno, da se jugoslovanske čete in policijski oddelki nadomeste z>mednarodiiimi oddelki, ki bodo tvorili jamstvo, da se izvrši dvoboj med obema strankama popolnoma neovirano. Ako bi to v kratkem času, ki je še na razpolago ne bilo mogoče, potem se mora po želji avstrijske vlade glasovanje na Koroškem od goditi do tedaj, da se ugodi členu 50. senžermenske mirovne pogodbe. Razna brzojavna poročila. Pariz, 2. okt. Po najnovejših vesteh bo premirje med Poljsko in Rusijo podpisano 5. oktobra. Moskva, 2. okt. Ruski mirovni pogoji predvidevajo tele meje med Poljsko in Rusijo: izliv reke Swislocz v Njemen (jugovzhodno Orodna), Swislocz - Rudnja - Bjelowjesz-Kame-nec Litovsk-Brest Litovsk-Piszcza-Ljuboml-Wladimir Wolinjskij-Kry- low-bivša meja med Rusijo in Av-stro-Ogrsko do Dnjestra-rumunska meja. Pri Brestu Litovskem tvori mejo železnica Bialystok-Brest Li-tovsk-Cholm. Varšava, 1. okt. Ker zahtevajo Rusi ozemlje ob Bugu za sebe so se izgledi za skorajšnji mir poslabšali. Moskva, 2. oktobra. Frontno poročilo z dne 1. oktobra: V odseku Pinsk so bili odbiti napadi sovražnika na naše mostišče ob Jansjoldi. Pri Roga- čevu smo vrgli sovražnika na levi breg reke Slutš. Na Krimu trdovratni boji na fronti Aleksandrovsk-Mariupol. Varšava, 1. oktobra. Poljske čete so zavzele Novogrudek. Druga poljska armada je v dobi od 20. do 30. septembra ujela 25.000 mož ter vplenila 100 topov. Carigrad, 2. oktobra. General Wran-gel poroča, da se 13. boljševiška armada v begu umika pred njegovimi četami. London, 2. ckt. „Daily Herald" poroča, da so se zastopniki Velike Britanije in sovjetske Rusije baje že sporazumeli o nastopnih točkah bri-tansko-ruskega trgovinskega dogovora: 1.) Vsakovrstno blago, razen vojne municije, se sme uvažati na Rusko in izvažati z Ruskega. 2.) Plovba med obema državama se vrši pod splošnimi mednarodnimi zakonitimi določbami. 3.) Vsaka izmed obeh držav more v drugo državo poslati trgovske agente, ki uživajo vse pred-pravice, kakor navadno konzuli. 4.) Britanska vlada ne bo zaplenila nobenega blaga, ki je last sovjetske Rusije ali ruskih podanikov. 5.) Sovjetska vlada ne bo zaplenila nobenega blaga, ki je last zasebnikov, ki so britanski podaniki. 6.) Vprašanje glede dolgov caristiČne vlade se pridrži mirovni konferenci. 7.) Obe stranki moreta odpovedati ta dogovor poluletno. — Ruska delegacija je že nakupila mnogo tkanega blaga in strojev. Prvo izplačevanje se izvrši v zlatu, ki je že deponirano v banki v Rovalu. Zlato se bo sprejemalo v Londonu po tržni ceni po odbitku transportnih in zavarovalnih troškov. Beograd, 2. okt. (Izv.) »Politika" objavlja razgovor z italijanskim odpravnikom poslov Galantijem, ki je izjavil, da je Italija predložila jugoslovanski vladi seznam mest, v katerih enem naj bi se vršila jadranska konferenca. V seznamu se nahajajo med drugimi Florenza, Pa-dua in Benetke. On, Oalanti, da je pričakoval, da se bo konferenca pričela že 1. oktobra, toda jugoslovanska vlada se še ni odločila. Oalanti je uverjen, da bo dosežen sporazum, ki bo vse jadransko vprašanje defi-nitivno ukinil z dnevnega reda. Kar se tiče Reke, naj se ona sama opredeli. Če bo kvarnerska država hotela biti svobodna ali internacionalizira-na, naj se ji to dopusti. Kakor je naš dopisnik izvedel, je Galantijev očitek, da naša vlada zavlačuje pričetek pogajanj, neutemeljen. Njegove izjave je treba vzeti s tem večjo opreznostjo na znanje, ker je Galanti rodom iz Zadra in strupen italijanaš. Frazo o definiiivni ureditvi jadranskega vprašanja je rabil s svojega stališča. Beograd, 2. okt. »Politika" javlja iz Pariza, da poroča Agenzia Štefani, da je jugoslovanska vlada zahtevala priznanje Wilsonove črte kot bazo za nadaljnja pogajanja in da pričakuje, da ji bo šla italijanska vlada pri tem na roke. „Mcssagge-10" piše o Jugoslaviji ujedljivo, češ, da je umcbolna. „Giornale li, jc v propadanju! Podobno je s kmeti. i>Ls ji*'' naenkrat napada. Ni še dobei mesec minul, kar so se v Zidanem mostu klerikalni voditelji Brodar in Pušenjak na vso moč potegovali, da pridobe »samostojne" na svojo stran. Danes jih je Korošec javno opsoval z „oštirji m kramarji" ter z „duševnimi revčki". Proti kmetom snuje SLS posebno strančico kmetskih delavcev. Ta zveza kmetskih delavcev trdi, da kmetom gre predobro z delavci in da jim treba mc^ue in druge dajatve še zvišati. Sploh da je treba, da kmetski delavec nastopi organizirano proti kmetu. Tako pravi »Večerni list". SlS, ki je prej trdila, da je stranka kmeta, zdaj ljuto podkopuje njegov ugled in zadnjo gospodarsko moč. Vse to dela, ker misli: kmet je zabit in bo itak duhovske hlapce voiil, pridobiti pa moramo delavca in meščana. To se da seveda le na račun kmeta. Tudi istega vidimo, da SLS duševno i udi iz tega vidimo, da SLS duševno propada. Tako se obnašajo stranke, ki ln les, od vseh strani z dežele prihaja glas, da bo zmaga protiklerikal-nih elementov velika. Zlasti Dolenjska in ljubljanska okolica se gibljeta. Najbolj zaspana je kranjska in tržiška okolica. Sram vas bodi, kar vas je tam ljudi z lastnimi možgani, da ne delate dovolj. Kakor bo Radovljica pokopala vso svojo gospodarsko bodočnost s tem, da je klerikalna, tako boste tudi vi izgubili vse simpatije, če se ne postavite na noge. Kdor bo s propadajočo stranko, ta pade z njo v prepad! Nemšfoa nesramnost. Nemci so sprevideli, cla je Koroška za nje izgubljena, ker bo velika večina ljudstva glasovala za združenje z Jugoslavijo, kamor dežela tudi spada. Nekaj časa so Nemci pač upali, da se jim posreči z uporabo raznih nedovoljenih sredstev prisiliti koroško ljudstvo-, da bi se odločilo za Avstrijo in zato so začeli voziti na naše glasovalno ozemlje moko, sladkor in razne druge dobrote, ki so jih odtrgali od ust lačnim Dunajča-nom in drugim avstrijskim prebivalcem in te dobrote so delili ljudstvu zastonj, ali pa za malenkostno ceno. To je bilo očitno podkupovanje — ali brezuspešno, ker naši ljudje so prihajali v Celovec in tam so videli, da se kruha ne dobi nikjer, mesto sladkorja morajo pa Celovčani in drugi Avstrijci vživati — saharin. Naše ljudstvo je hitro izpregledalo in uvidelo, da je Avstrija v resnici beraška država, kjer vlada lakota in pomanjkanje na vseh koncih in krajih in zato je pomilo-vala uboge Avstrijce, ki morajo še bolj stradati samo zato, da bi se z moko, sladkorjem in drugimi dobrotami kupovali glasovi za Avstrijo. Razun tega so tudi naše oblasti nastopile odločno proti podkupovanju in Nemci so obupali, ker so sprevideli, da na pošten način nikdar več ne dobijo Koroško v svoje kremplje in ker so na nepošten način boja bolj navajeni kot poštenega načina, iščejo sedaj pota in načine, kako bi ljudsko glasovanje vsaj odložili na čas, ki bi bil — po njihovem — ugodnejši za njih. To je pa težko, ker smo izpolnili vse pogoje, predvidene v mirovni pogodbi, kar je priznala tudi medza-vezniška glasovalna komisija, ki je na podlagi tega tudi sklenila, da ni nobenega povoda za odgoditev ljudskega glasovanja. Nemci pa sedaj predlagajo, da zasedejo naše glasovalno ozemlje za čas glasovanja zavezniške, ali pa kake nevtralne čete — samo-, da bi se glasovanje odložilo. Na to pa mi, seveda, na noben način ne moremo pristati, ker mirovna pogodba nikjer ne govori o zasede-nju našega glasovalnega ozemlja po vojaštvu, nasprotno, ona celo izrecno določa, da mora naše vojaštvo i za čas glasovanja zapustiti deželo, kar se je fudi že zgodilo in ravno zato, ker je naša država storila vse, kar se glasom mirovne pogodbe zahteva od nje, je o-na izpolnila vse pogoje za glasovanje in ono se mora izvršiti 10. oktobra, t. j. prihodnjo nedeljo. Seveda, Nemci se izgovarjajo, češ da naša uprava na glasovalnem ozemlju ni pravična in nepristranska, da naši ljudje strahujejo nemoteno Nemce in nemčurje, v resnici je pa med zavezniška glasovalna komisija, ki se še preveč poteguje za Nemce morala že večkrat stopiti na prste ravno Nemcem zaradi nepoštenega načina agitacije in je od avstrijskih oblasti v coni B morala zahtevati, da ščitijo Slovence, medtem ko se dosedaj še ni pokazala potreba zahtevati od naših oblasti, da bi ščitili Nemce, ki so pri nas popolnoma varni. V svojem obupu pa postajajo Nemci tudi naravnost nesramni. Njihov diplomatični zastopnik v Beogradu je dobil od dunajske vlade naročilo, da na »prijateljski" način opozori našo vlado na prisotnost naših vojaških oddelkov na meji glasovalnega ozemlja in da naj eventualno zahteva tudi odpoklicanje našega vojaštva. To je drznost in nesramnost, ki so je zmožni samo avstrijski Nemci! Ali bomo mi polagali avstrijski vladi račun o razmeščanju našega vojaštva na našem državnem ozemlju? Kaj pa le reči brigajo avstrijsko vlado? Upamo, da dobi avstrijski diplomatični zastopnik v Beogradu na to nesramnost odgovor, ki ga zasluži! Avstrijska vlada naj se briga za razmeščanje svojega t. zv. »vojaštva" in eventualno še za to, kaj dela italijansko vojaštvo na avstrijskem ozemlju, kako je pa naše vo-jaštvo razvrščeno na našem ozemlju, to je čisto nič ne briga. Vemo- dobro, da Nemce podpirajo Italij ani z vsemi silami, ampak koroški plebiscit je mednarodna zadeva, on se mora izvršiti, ker to zahteva mirovna pogodba in on se bo tudi izvršil v nedeljo, ah ga p-a sploh ne bo, saj nam je prav, ako dobimo našo Koroško po ljudskem glasovanju, ali pa tudi brez glasovanja! Dopisi. Iz Krškega. Jako nas je razveselil, ko smo čitali, da je dr. Korošec ostro nastopil proti republikancem v SLS. Radovedni smo, kaj bo zdaj. Eni pravijo, da je to le hinavska poteza, s katero se hočejo katoliški voditelji prikupiti pravoslavnemu našemu kralju, ki jim je dal red pravoslavnega svetnika Save. Druga pa prerokujejo iz tega razkol v stranki. V našem okraju je skoro vse, kar simpatizira s sedanjo politiko SLS, republikanskega mišljenja. Bolezen je izšla iz Cerkelj, odkoder jo je širii zloglasni Marinček, ki ga je dobrota pravoslavnega kralja rešila, da je petmesečno svojo kizcii mogel že po prvem mesecu prekinit-. Svojim pristašem ta oseba ni izkazala dobrot. Zapeljala jih je v upornost, da jih glava boli, njemu pa se dobro godi. Napravila jim je v davčnih zadevali čisto napačne pritožbe, vsled česar so kmetje izgubili, ko bi pa stvar imel v roki nekdo, ki kaj razume, bi bili kmetom tisočaki prihranjeni. Marinček in duhovščina okoli njega pa niso nikogar blizu pustili. Tudi pri Sv. Križu bodo naši republikanci zelo potrti, ker je Korošec v strahu pred višjimi silami obsodil republikance v nič, češ da so nepatriotični, t. j. toliko kakor izdajalci. Če so razni republikanski župniki in kaplani možje, bodo odkrito vstali in rekli: mi smo republikanci, s Korošcem ne moremo! Če pa zaušnico spravijo, so ali hinavci ali šleve. U III. 228/20. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Milan Plut, rojen dne 5. oktobra 1881. v Gra-dacu, pristojen v Petrovovas, okraj Črnomelj, r. k., oženjen, urednik lista »Domovine", nekaznovan, je kriv, da je priobčil v številki 27. periodično izhajajoče tiskovine, »Domovina" z dne 5. marca 1920. pod naslovom »Farovško stranko" zlorabljal priž-nico za republikansko agitacijo sledečo notico: Farovška stranka zlorablja prižnico za republikansko agitacijo in s tem je zakrivil prestopek zanemarjenja primerne pazljivosti v zmislu člena III., zak. z dne 15. oktobra 1868., št. 142, d. z. in se obsoja v zmislu tega zakonskega določila na 40 kron denarne globe, oziroma v slučaju neizterljivosti na štiri dni zapora ter ima tekom 14 dni po pravomočnosti sodbe v periodično izhajajoči tiskovini t. j. v listu »Domovina" to sodbo na enak način ter na istem mestu na svoje stroške objaviti. Dalje se obsoja Milan Plut po § 389. k. pr. z. lia plačilo stroškov kazenskega postopanja. — Ljubljana, dne 18. junija 1920. Gospodarstvo. = S tržišča tekstilnega blaga. Položaj na tržišču tekstilnega blaga se je v zadnjem času nekoliko spremenil. Opaža se močnejši nastop češke konkurence nasproti italijanskemu blagu. Čehi so cene znižali in zboljšali tudi prometne zveze, tako da blago ni več po tri mesece na potu kakor poprej. Simpatije naših gospodarskih krogov so vsekakor na strani naših zaveznikov Če-hoslovakov Z otvoritvijo paketnega blaga bodo začeli tudi manjši trgovci naročati direktno. Grosistova naloga v tem slučaju je, da drži večje detajlno skladišče. Splošno je tendenca na tržišču trdna ter so cene v primeri z onimi od prejšnjega meseca narasle za 5 do 7 %, a pavola je poskočila celo za 10 %. Tvornice ne postavljajo rade cene, ker pričakujejo nadaljnjega naraščanju cen. Cene za italijansko blago so sedaj naslednje: kreton (satin) za me-meter 38 K, kreton prima 39 do 47 K, bel kreton za rjuhe 140 cm prima 96 K, šifon madapolan 34 do 44 K, molino 80 cm prima 36 do 45 K, barhent prima 38 K, zefir prima 36 do 44 K, črn klot 130 do 140 cm 80 do 120 K, fustian 80 do 110 K, hlačevina 110 do 140 kron, češka hlačevina 140 do 200 K, naglavne rute (kreton) ducat 300 do 420 K, pavola (5 angleških funtov), in sicer sirovi mule ši. 4 do 12 370 K, sirovi mule Amerika prima 10 do 16 450 K, Hardwater India 60 žic 8 do 14 420 K, Hardwater Amerika prima 80 žic 12 do 24 570 K. Italijansko sukno stane po kvaliteti 60 do 100 lir meter v tovarnah. Z 10 % stroški in carino ter 10 % dobičkom bo stalo sukno pri grositih 360do 600 K, na bazi 5 K za liro. Češko sukno je nekoliko dražje, pa mnogo boljše kakovosti. = Popisovanje vojnih in predvojnih posojil. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno, da so roki za popisovanje in žigosanje vojnih posojil za pet dni podaljšani, tako, da se konča popisovanje vojnih posojil 5., žigosanje predvojnih posojil pa 10. oktobra t. 1. Istotako lahko stranke prijavijo še do vštevši 5. oktobra t. 1. rentne knjižice in depotne liste o posojilih, ki jih imajo v inozemstvu, delegaciji financ v Ljubljani. r= Letošnja žetev v Jugoslaviji. Na podlagi enkete finančnega ministrstva sestavljen je tabelarni pregled o posejani površini in o pridelku cerealij v vsej naši kraljevini ob uporabi podatkov finančnih uprav m delagacij. Po tem pregledu znaša žetev v naši kraljevini v vagonih: pšenice 132.897, rži 20.473,' ovsa 46.059, ječmena 39.315. Vseh cerealij je torej približno 250.000 vagonov. = Proti blagovnemu poslu bank. Bo- senski odsek za prehrano se je obrnil na ministrstvo s prošnjo, da bi prepovedal bosenskim bankam blagovne oddelke, ker ti škodujejo legitimni trgovini in povzročajo draginjo. Odsek je tudi naprosil vlado, naj predpiše bankam obrestno mero. = Svoboden izvoz iz Švice. Počenši s 1. oktobrom je dovoljen svoboden izvoz iz Švice za naslednje vrste blaga: bombaževo predivo, barvano in prirejeno za podrobno prodajo; bombaževe tkanine, sirova volna, oprana, barvana ; volnena preja in sirove volnene tkanine; končno volnena obleka za moške, ženske in otroke. = Mednarodna banka za posojila. Na briseljski konferenci predlože belgijski zastopniki načrt za mednaroden denarni zavod za posojila. V banki naj bi sodelovale vse države, ki so zastopane na konferenci. = Mednarodni paketni promet. S 1. oktobrom se otvori poštno-paketni promet (do teže 5 kg) med SHS ter Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, a s 15. oktobrom 1.1. tudi paketni promet (do teže 20 kg) z češkoslovaško republiko. Pristojbine,-ki jih mora plačati pošiljatelj vnaprej in druga določila je poizvedeti pri vsakem poštnem uradu. = Električna železnica v Bosni. Avstrija je grad:1a v Bosni ed!«o iz strategičnih razlogov in za vojni namene. Zato so vse proge v Btsni ozkotirne. Še le sedaj po osvobojenju so se začele graditi železnice, ki bodo služile pravim gospodarskim potrebam dežele. Tako se snuje sedaj velik konzorcij zagrebških in čeških kap'*'.listov, ki namerava izkoristiti ogromne vodne moči pri Jajcu v Bosni, ki bodo dajale pogon transverzalni železnici v Bosni, katera bo spajala Balkan z Adrijo pri Splitu. = Zagrebški čekovni urad je začel redno poslovati. Ravnateljstvo je te dni strankam odposlalo naročene tiskovine. Odstranjene so vse težkoče, ki so dosedaj ovirale redni poštno-čekovni promet na Hrvaškem in v Slavoniji. = Monopol na moko? Iz Novega Sada nam javljajo: List „Dunav" javlja, da pripravlja ministrstvo za prehrano uvedbo monopola na moko. = Zopetno zvišanje osebnih tarifov na železnicah se po vesteh iz beograjskih gospodarskih krogov pripravlja v ministrstvu saobračaja. = Koliko smo izvozili v Cehoslovaško. Po češki statistiki je izvozila Čehoslovaška pretečeno leto v Jugoslavijo za 168,472.345 osi. K blaga, a uvozila je iz naše države blaga za 243.410.657 čsl. K = Povpraševanje po naših Icro-nah. Iz inozemstva se poroča o velikem povpraševanju po naših kronah, zlasti na Dunaju, v Pragi in Ziirichu To povpraševanje bo kmalu dobilo izraza na naših borzah. pridobiti pokrajine za skupno delo in preprečiti samovoljnost in anarhijo, ki vlada sedaj v posameznih provincah. Po novi ustavi pošlje v „Bundesrat" Dunaj 12, Dolnja Avstrija 10, Gornja Avstrija in Štajerska po 6, Koroška, Salcburg in Vorarlberg po 3 člane. + Grška in Albanija. Na volilnem shodu v Janjini je izjavil Ve-nizelosov somišljenik, minister Si- mos, da se Grška nikakor ne protivi neodvisnosti Albanije ali to samo v mejah, ki se določijo sporazumno s zainteresovanimi državami. Ako bi se v tem vprašanju hotelo dotikati vprašanja Epira, tedaj Grška sploh ne bo dopustila, da se razpravlja o teh zadevah in v naprej odklanja vsako zahtevo glede Epira, ki je zgodovinsko sestavni del Grške! BBW»»BM«B»«»g»a3>8BaBWB»MaBgB»a»»BBi8 Tatu ie imam ODID1P Za.-oži2a in šzdaSa „Bomovina". Tiskala Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani-1920. 212 3 Ravnokar je izšla brošura „Tntu že imamo", vrlo zanimiv in najboljši odgovor ua klerikalno brošuro „Primite tatu". Brošura se dobiva po knjigarnah i rt trafikah ter pri kolpoi teijih, izvod 3 K. Tudi se lahko naroča pri upravništvu »Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatu že imamo" 3 K. a««K:ttJSSB:3b£bsbbbmbk®K8il8««bi3libttsbžjt»s»b □lopa Politični pregled. + Volitve v Bosni. Hrvatska skupina je sklenila, da pri volitvah za usta-votvorno skupščino nastopi sporazumno z demokratsko stranko in da bo prevzela posredovanje med vsemi naprednimi elementi za skupen nastop pri volitvah. -f- Znani velesrbski agitator Čolorilo je v Sarajevu napadel na ulici gospodično Kajon, ki se je izprehajala v družbi več Srbkinj, nato so dame zagrabile Čokorila in ga prav pošteno nabilo, vrgle ga na zemljo in prav dobro vlekla za ušesa. Čokorilo je odšel ves izpraskan in krvav. + Take Jonescu v Beogradu. Rumunski minister vnanjih del, Take Jonescu, pride v Beograd sredi meseca oktobra. Ministrski predsednik Vesnič obišče Bukarešt v drugi polovici meseca oktobra. -f Nova avstrijska ustava. Kakor smo poročali, je avstrijska narodna skupščina sprejela v tretjem čitanju novo ustavo. Nove volitve v Avstriji se vršijo dne 15. t. m. in takoj nato se sestane novi avstrijski parlament, ki bo nosil po novi ustavi naslov „Bundestag", ko se verificirajo mandati, se skliče tako-zvana „Bundesversammlung", ki sestoji iz „Bundcstaga" in „Bunclcsrata" ( v katerem so zastopniki posameznih provinc), da izvoli novega zveznega predsednika. V novi ustavi se ne nahaja več člen 1, ki je bil v provizorični in ki govori o združitvi z Nemčijo. Nova ustava daje Avstriji obliko zvezne države, a posameznim pokrajinam obsežno avtonomijo, ne samo v gospodarskih, ampak tudi v političnih vprašanjih. Z avtonomijo mislijo na Dunaju -j- Pred velikimi spremembami v Franciji. Francoski listi javljajo, da bo novoizvoljeni predsednik francoske republike Millerand v najkrajšem času začel s svojim reformatorskim delom, ali v to svrho potrebuje v svoji vladi mož, ki bi ga podpirali v vseh njegovih težnjah. Zato je smatrati sedanjo vlado Leygusa le kot prehodno, ki bo vodila posle samo do sestanka parlamenta 4. novembra. Takrat bo pa podala svojo demisijo in Millerand bo imenoval novo vlado, ki bodo njeni pro-gramni predstavniki Briand kot predsednik, Barthon za zunanje zadeve. Ta nova vlada bo v Franciji izvedla dele-kosežne reforme, a v prvi vrsti bo predložila načrt nove ustave. +• Volilni boj v Ameriki. Republikanski predsedniški kandidat Harding je izjavil, da zastopa stališče, da se morajo vsa evropejska posojila izpremeniti takoj, v obligacije, kako hitro bodo mogle to storiti evropske države; zato ne bi spreminjal amerikanske tarifne politike, da bi olajšal vplačevanje. Vsak narod mora rešiti sam svoje gospodarske probleme. Odnosno Rusije je Harding izjavil, da stoji kot republikanec na stališču, da mora o svoji usodi odločevati Rusija sama- Ako ruski narod misli, da more pogrešati vse skušnje vojne in nauke civilizacije sveta, tedaj ima pravico, da si po teh načelih uredi svoje državno življenje. Amerika pa ne želi dotlej nobenih zvez z Rusijo, dokler ruska vlada ne dokaže svoje stalnosti in ne pokaže, da priznaje narodno pravo, da more biti ostali svet gotov, da je Rusija pripravljena, zavzeti svoje mesto v mednarodni zvezi. Glede mandatov je Harding rekel, da Amerika ne sme prevzeti nobenih mandatov nad drugimi narodi. Novosti. * Najnovejše nemško plebiscitno orožje. V noči od petka na soboto je pridr-dral iz Celovca v Bistrico v Rožu tovorni avtomobil, poln z revolverji oboroženih nemških tolovajev ter se ustavil pred hišo nekega znanega nemčurja. Naši fantje, ki ne spijo, so prijeli nemške tolovaje, jih lepo razorožili, potem pa zaplenili blago, ki so ga tolovaji pripeljali na avtomobilu. Bili so to z železom in žeblji okovani kiji, da bi imeli bistriški nemčurji na dan plebiscita primerno orožje za izvojevanje zmage, ker z glasovnicami, seveda, ne bodo zmagali! Ampak s kiji tudi ne bodo zmagali, zato se bo že poskrbelo. Naš delegat v plebiscitni komisiji sedaj lahko pokaže Angležem in Francozom nemško plebiscitno orožje. * Vojni ujetniki na pofu v domovino. S posebnim vlakom je danes potovalo skozi Ljubljano 1800 vojnih ujetnikov iz Rusije. Med njimi je največ Madžarov, Nemcev, Avstrijcev in nekaj Čeho-slovakov. Prišli so iz Vladivostoka v 1 rst. * Razredna loterija v Jugoslaviji. Naša razredna loterija bo izdajala za vsako kolo po 100.000 srečk, na katere odpade 30.000 dobitkov. Posamezne srečke veljajo 48 dinarjev in tako sorazmerno do ene osminke srečke. Razredna loterija začne delovati še pred novim letom. Prvo kolo ima naslednji spored: I. razred: žrebanje 3. in 4. januarja; premija 60.000 dinarjev^ glavni dobitki 20.000, 10.000 in 5000 dinarjev. II. razred: žrebanje 7. in 8. febru- * Nori d' Annunzio je dal kovati denar s svojo podobo. * Klerikalci in privatne šole. Kakor smo že svojčas poročali, je dal poverjenik Vrstovšek samolastno zapreti Le-gatov učni zavod v Mariboru. Kakor pa se nam poroča, bo otvoril sedaj slič-no šolo bivši zagrizeni nemškutar Kovač, ki se je kar čez noč prelevil v klerikalca. * Izseljevanje v Ameriko. Naše oblasti v Dalmaciji so opazile, da se izseljuje mnogo mladih ljudi, ki niso dobili potnih listov, v Ameriko. Dognalo se je, da dobivajo ti ljudje na italijanskih ladjah italijanske potne liste in potem kot italijanski podaniki potujejo v Ameriko. Posredovalec je bil neki uradnik v Splitu, Pojan, ki ga je te dni policija izročila sodišču. * Prva posledica zvišanja uradniških plač se je že pokazala in to — po ljubljanskih kavarnah, kjer so zvišali cene raznim kavam in čajem kar za eno krono in to od 1. oktobra. Ko se je včeraj neki gost v neki ljubljanski kavarni začudil, da mu zaračunajo „črno" kar tri krone, mu je plačilni natakar pokazal časopisno vest o zvišanju uradniških plač! * čuden učinek nove trošarine na vino, ki znaša 32-vinarjev na liter, se je pojavil v Celju. Da bo račun okrogel, so gostilničarji zvišali ceno vina pri litru kar za 2 kroni. * Potovanje v Dalmacijo preko Bakra je, kakor nam javljajo iz Zagreba, povsem neovirano. Meja proti Reki je čvrsto zaprta in ni nobene opasnosti od kuge. * Volilno gibanje na Štajerskem se je že precej razvilo. Klerikalci čutijo, da se jim majejo tla pod nogami in so se zato vrgli v boj z obupnimi sredstvi potapljajočih se. Na klerikalnih shodih že zopet mrgoli laži in obrekovanj političnih nasprotnikov in v službi klerikalne agitacije so zopet vse cerkve in spovednice. Tudi napredni elementi še pripravljajo že sedaj na odločilno bitko. Samostojna kmetijska stranka pridno sklicuje shode na deželi, demokrati zaključujejo te dni vrste zaupnih sestankov zlasti po trgih in mestih in pripravljajo večje število velikih javnih shodov. * Zloraba cerkve. Iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah nam poročajo, da je tamošnji kaplan preteklo nedeljo razdeljeval pred mašo v cerkvi med vernike klerikalne volilne brošure. Ali je to dovoljeno? * Krušne cene v Mariboru. Odsek za določanje cen v Mariboru je na svoji seji 1. oktobra določil, da veljajo od 3. oktobra dalje za kruh sledeče ccne: za 70 dkg belega kruha 7,80 K, za 70 dkg črnega kruha 6 K, za 50 dkg kruha iz moke za kuho 7 K, za 52 do 53 g težke žemlje 1 K. Gostilničarji, kavarnarji in jestvinčarji si smejo zaračunati 10 vinarjev več. Drugim preprodajalcem, kakor branjevcem, je ta povišek prepovedan. * Taksa na vstopnice. Doslej se je plačevala enaka pristojbina na vstopnice k vsem predstavam sploh. Sedaj je finančni minister odločil na znaša pristojbina za gledališke predstave in u-raetniške koncerte 10 %, na vstopnice za bioskope, cirkuse, ljudske veselice, plese in vse špekulativne zabave pa 30 odstotkov. * Maribor najame posojilo 3 milijonov. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo dovoljuje mestni občani mariborski, da sme za dograditev elektrovodnega omrežja v mestu najeti posojilo treh milijonov kron, in sicer za dobo 5 let. * Stekel pes, ki je v Mariboru popa-del že mnogo oseb, se še vedno klati naokoli. Pred kratkim se je pojavil v mestnem parku in povzročil med še talci velik strah. Do sedaj se še ni posrečilo ga ugonobiti. * Nezgode. Levo roko si je zlomila Liza Strumbelj, žena posestnika iz Ma-tene, ko je pri pospravljanju orodja padla z voza. — Martin Gradišar, 121etni sin gostača iz Drage pri Litiji je šel po opravku na skedenj. Tam mu je na odru spodrsnilo, padel je na tla ter se močno poškodoval na glavi. — Marija Belejun, 1 leto stara hči kurjača iz Male vasi se je nagnila čez škaf, v katerem se je nahajalo za belenje pripravljeno apno. Apno ji je brizgnilo v obe očesci in sirotico so težko poškodovano morali prepeljati v bolnico. — Janez Čuden si je pri cirkularni žagi na Jesenicah skoraj odžagal roko. — Konj je udaril petletnega Franca Braj-diča, sina ciganke Frančiške iz Bršlji-na pri Novem mestu. Prebil mu je čre-pinjo. Fantek je smrtnonevarno ranjen. Razno. X Hiša v treh dneh. Slovaški arhitekt Jurkovič je napravil prvi poizkus, kao se da hiša postaviti v nekaj dneh. To je pravi amerikanski sistem. Hiša je v par dneh vzrastla kaor iz tal. V četrtek je bil položen temelj, v petek je stala lesena zgradba, v soboto je bila že streha gotova. Stane 70.000 K. Prostora je v hiši za dve družini. Hiša je last amerikanske „ Slovaške lige". X Wilson piše zgodovino svetovne vojne. „Baltimore Evening Sun" javlja, da bo predsednik Wilson po svojem odstopu meseca marca prihodnjega leta izdal diplomatično zgodovino ameriške udeležbe na svetovni vojni. Priprave za obsežno delo, ki so obstojale zlasti v zbiranju podat- kov, je Wilson v dobi svoje bolezni skoraj že končal. X Stara drevesa. Ferdinad Cortez je svojedobno poročal v svojih spisih, da je neka cipresa v Mehiki največji čudež v deželi, katero je osvojil, kajti leta 1519. je vsa njegova armada šatorila v senci tega drc-vesa. To drevo še danes zeleni. Njegova starost se ceni na 6000 let. Novejši botaniki sicer dvomijo o pravilnosti te cenitve, priznavajo pa, da ima drevo prav gotovo svojih 1400 let. Na Libanonu se razkazuje potnikom „cedrov gozd kralja Salomona", v katerem je ta kralj dal sekati les za jeruzalemski tempelj. Resnica je baje, da se med 400 cedrami v dolini Eden, ki se — kakor znano — označujejo kot Salomonov gozd, nagaja 13 dreves, katerih starost cenijo strokovnjaki na približno 2000 let. X Nove izkopir.e v Ponipejih. Londonski „Morning Post" se poroča iz Neapelja, da se že dalj časa nadaljujejo dela za odkritje starih Pompejev, katere je, kakor znano, leta 79. p. Kr. zakrila lava iz Vezuva. Posrečilo se je, podaljšati ulico Strada dell'Abondanza proti amfi-teatru. Odkopani predmeti se ne bodo prenesli v muzej, marveč ostanejo po možnosti v Pompejih. V od-kopanih vinskih sodih se nahajajo še pipe, kakor na dan katastrofe, peči, mize, zastori —- vse je nedotaknjeno. Ostanki vrat se postavijo v cement, da se ohranijo z vsemi enimi kompliciranimi ključavnicami in zavorami, po katerih se da sklepati, da so tatovi v Pompejih zelo živahno delovali. V neki trgovini se je našlo veliko število svetilk, kovinskih okraskov za zid in cela vrsta predmetov za žensko toaleto. Na nasprotni strani se nahaja trgovina sukna in različnega drugega blaga. Dogodki no Hrsatsta 5j parlamentu. Beograd, 2. okt. 131. redni sestanek narodnega predstavništva je o-tvoril predsednik dr. Stanojlo Vukče-vič ob 9. uri 30 min. dopoldne. Tajnik posl. Kerubin Šegvič je prečital zapisnik zadnje seje, ki se je odobril brez ugovora. Nato je prečital poročila verifikacijskega odbora o ostavki poslancev Pavičiča, čoroviča, Dako-viča in Pašiča. Tozadevno poročilo se nahaja še v tisku ter pride na dnevni red v prihodnji seji. Nato se je prešlo na dnevni red: Nadaljevanje debate o interpelaciji posl. Vito-mira Korača o dogodkih na Hrvat-.skem. Prvi je govoril posl. Vitomir Korač, ki je izvajal: Debata, ki se je vršila o dogodkih na Hrvatskem, se je oddaljila od onih smeri, ki smo jih mi za to debato zamislili. Mi smo hoteli, da označijo politične stranke na-1 pram tem dogodkom svoje stališče in da poda vlada o njih svoje mnenje. Take dogodke opažamo povsod, v vsej Evropi in ne smemo iskati zanje posebnih vzrokov v Jugoslaviji. Ako proučimo glavne nagibe teh dogodkov, potem bomo mogli z dvema besedama označiti njihov glavni vzrok. V zadnji vojni (vzkliki: Tako je!) je bilo mnogo naših ljudi, ki so v Rusiji dobili neke nejasne pojme o revoluciji, katere so skušali tudi doma izvajati na svoj način. Srbija je ustvarjala državno revolucijo — revolucijo kmetskih množic. Te kmetske množice so cd početka gotovo sodelovale pri vsakem državnem aktu. Pri nas, gospoda, tega ni bilo. Pri nas je bilo vse ono, kar je bilo izvun občinskih in pokrajinskih meja — eo ipso- — sovražni narod. Ta duh vlada še v nekaterih političnih strankah. To so bili razlogi, ki so dali značilnost nemirom, kateri so se dogodili na Hrvatskem. Nato je govoril posl. Korač o pisanju gotovega tiska, iz katerega je ravzvidno, kakor da ne bi bilo v Jugoslaviji niti enega poštenega človeka. Boljševiki vsekakor pišejo o predsedniku ministrstva, da je navaden lopov. Zato je potreba boljše-vikam samo, da navajajo naše liste. Gosp. predsednik je govoril o naši vojski. Nedvomno verujemo, da je storila svojo dolžnost za dosego ujedinjenja. In kaj je ta vojska? Ali je nekaj eksternega? Ona je samo narod, oblečen v uniformo. Mi vemo, da srbski zakon ne dopušča batino-vanja, a se je vendar dogajalo. Obstoje težnje pri gotovem delu častniškega zbora, spraviti vse civilne oblasti in administracijo v svoje roke. To se pravi, opustiti vejo, na kateri sedimo in živimo, to znači, opustiti vse naše narodno edinstvo, zakaj čujemo, da se pripravlja uredba, po kateri naj bi se vojaki organizirali v delavske bataljone, da bi bili v primeru stavk komandirani v posamezne tvornice. To je, gospoda, strašna stvar! Predsednik vlade je imel govor, ki ničesar ni povedal. Z vladnega stola je treba, da se govori jasno. Zato ne moremo biti zadovoljni z odgovorom ministrskega predsednika. Končno je govornik predlagal nastopno: Narodno predstavništvo obžaluje, da so nastali neredi, ker ni bilo ljudstvo zadostno poučeno o žigosanju živine. Narodno predstavništvo zahteva, da vlada kaznuje vse krivce, da bodo kaznovani posamezni kmetje, to dobro vemo, — toda vlada mora izjaviti, da bodo kaznovani povzročitelji teh nemirov. (Odobravanje in ploskanje.) Za tem je govoril posl. Gavro Manojlovič (radikalec), ki je navajal med vzroki nemirov na Hrvatskem to, da oblasti niso pokazale dovolj razumevanja in energije. Obžaluje, da od početka prevra+a stremi pri nas vse za tem, da se iz-podkopuje ugled naših oblasti. V hr- vatskem državnem življenju sta dva činitelja, ban in hrvatski sabor. V je-dinstveni državi pa ta ustanova ne more imeti izrednega stališča, ki ga je imela v državi, kjer je bila avtonomija Hrvatske poosebljena v banu. Hrvatski sabor je prenesel vse svoje prednosti na Narodno veče, to pa na narodno predstavništvo. Posl. Josip Bojinovič (kmet, demokrat) je nagla-šal nato v svojem govoru, da zakon, ki se trpi v Srbiji, ne sme ovirati nikogar v novih pokrajinah, da ga ne bi vršil, ker smatra za dolžnost, da se izvršuje. Ah hoče kdo, da ima in vrši druge dolžnosti, kakor se vrše v Srbiji, ki je za državo žrtvovala mnogo in ne samo svojega imetja. Zato se moramo, bratje in prijatelji, braniti mi iz Srbije. Mi hočemo enake pravice in enake dolžnosti. Dedi, pra-dedi in sinovi so se borili za enakost pravic ne samo za sebe, temveč tudi za one, ki so hoteli biti osvobojeni. (Odobravanje.) Posl. Kerubin Šegvič (Nar. klub) je nato naglašal, da o popisovanju in žigosanju živine ljudstvo ni bilo obveščeno niti od vlade niti od časopisja. Ljudje so se uprli, ker so spoznali, da ni resnica, kar so jim sporočali iz Zagreba v imenu celokupne vlade, da se namreč živina ne bo rekvirirala, zakaj živina se ni samo rekvirirala, temveč tudi takoj nalagala v vagone. Potem ni hotelo ljudstvo ničesar več verovati. Naš narod ni tega storil iz kakih političnih razlogov. Storil je to zato, ker je izgubil vero v oblasti. Vse, od našega zedinjenja do danes, kar smo mu govorili, da je bilo določeno, počenši od adrese do odgovora regenta prestolonaslednika, dogovorjenega s srbsko vlado in kar je bilo sklenjeno s srbsko skupščino, proglašeno v regentovi proklan^riji in sklenjeno v prvem skupnem ministrstvu, se je proglašalo kot brezpomembno in pogaženo. Narod je med tem izgubil vero, ker je rekel, ako se taka svečana beseda, javno proglašena, krši in smatra kot neveljavna, potem ni ničesar svetega. Ko smo nastopili pred narodom proti takemu pisanju, nas vlada ni podpirala. Kolikor smo vložili v parlamentu interpelacij in prošenj, se niso vpošteva-le. — Posl. Jovu Banjaninu se zahvaljujem za njegove besede, da smo mi starčevičanci ostali na pol pota pri delu za narodno zedinjenje. Pred nas se je postavil zid, ki ga nismo mogli prebiti s svojimi glavami. Nismo se mi ustavili na pol pota, temveč bili smo ustavljeni. V krajih, kjer smo bili izvoljeni, so bili od nekdaj starčevičan- ci. Ti kraji so dali najboljše rodoljube, ki so se borili proti Khuenove-mu absolutizmu. Vedno so volili opo-zicionalce, ki se niso dali zlomiti od teraorja. Vse zlo, ki se godi v naši državi, izvira 'Terezijo) oesta 13, Kolizej. LJUBLJANSKA iiiDSTNA BANKA ¥ LJUBLJANI Stritarjeva uma stav-2. Foiiružnics s Splitu, TfsIh, Celora, SarajenB, Sorlcl, Celju, Mbani in Boranijali; bančna sftspozlfgra g Ptuja. rtSSTSS K 50,000.000 Telefon it. 261. Sprejema na kn|!2ice in teko*! ra&m proti ugodnemu obrestovanju. iSapats ln prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, — in dovoljuje *sakowrsin« kredita. = Brzojavni naslov ■ ..Banka' Delntiha glavnica« < 30,000,000 Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana _ ... .. .... .. M.XI____X n__111. D.IU O«. „!„.,.. čiknrii Rezervai oKrog j K 10,000.000 \ Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, MetkoviS, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Sprejemat Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in iiro-račun proti naj ugodne j&emn obrestovanju. - • Rentni davek plača banka in svojega. *upu|a In proda|ai Devize, valute, vrednostu* papirje itd. Eskomirai Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Oeke, nakaznice in akreditive ns vs& tn- in inozemska mesta. Daje predujme s na vrednostne papirje in na Msgo, ležete v javnih »kladiSčih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Pr e vsema i Borana naročila in jih izvrtuje naj-kuiantneje. - Brzojavni naslov: .JaciransKa. Telefon 257.