/Im’erism Domovi im/1 'Ji-** A.M6RICAN IN SPIRIT K>R€!GN IN LANGUAGf; OMf-V NO. 65 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680N). „r , , T i • * o ^ ' SLOVCNIAN ydrving Gničago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MOHNING H€WSPAP6B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio 7 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING^ "jUNE 4, 1979 LETO LXXXI — Vol. LXXXI Odprava nadzora cen olja je v teku Ukinjati so nadzor začeli 1. junija 1979, popolno ma končan bo 1. oktobra 1981. WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek so začeli postopno u kinjati nadzor nad ceno petroleja in njegovimi izdelki. Ta se bo do 1. oktobra 1981 izenačila s cenami na svetovnem trgu, tedaj bo namreč nadzor nad njo končan. Ukinjanje nadzora nad cenami petroleja naj bi do konca le tošnjega leta povečalo cene ga-zolina in kurilnega olja za le 1 cent, trdijo zagovorniki ukinjanja. Ta cent je treba dodati k dajmom in niklom, za katere so se cene gazolina in kurilnega olja že povišale v letu 1979.' Predsednik Carter je začel opuščati nadzor kljub močni kritiki tega ukrepa v Kongresu, zlasti v Predstavniškem' domu. Njegovo stališče je, da bodo povišane cene gazolina in drugih petrolejskih izdelkov zmanjšale njihovo rabo, pa povečale produkcijo. Večina javnosti v to ne verjame, v to dvomi tudi večina strokovnjakov oljne industrije. Cena gazolina je po podatkih AAA ocj lanskega Božiča porast-ki za 16.5 centov pri galonu in to v času, ko so bile cene pod. vladnim nadzorom! rasBMiBggaai verske in doiredeine ustanove 10J fsiipnev WASHINGTON, D.C. — Četudi nas tare inflacija in življenjski stroški rastejo iz dneva v dan, Amerikanci nismo postati stisnjeni in skopi, ko gre za podpiranje verskih in dobrodelnih ustanov. Po zbranili podatkih je bilo tuni skupno v naši deželi darovano za verske in dobrodelne Ustanove 39.6 bilijonov dolar-iebv, 9.4% več kot v letu 1977. Tretje leto zapored je porast da-r°v v te namene bila nekaj večja od rasti inflacije. Posamezniki so darovali od skupne vsote 32.8 bilijonov ali $4 od vsakih $5, ostalo je bil prispevek korporacij in ustanov. Moskva ne bo uradno odobrila poletov U-2 O a d turškim ozemljem WASHINGTON, D.C. — Be-Seda iz Kremlja naj bi bila spo-^°oila, da ta uradno ne bo odo-Nl poletov ameriških U-2 letal Pad Turčijo v zvezi z nadziranjem izvajanja določil SALT ne bo pa zaradi tega protesti-rat v Ankari. Tako stališče Kremlja naj bi Pomagalo odobritvi SALT 2 v enatu, kadar ga mu bo Car- ter predložil. Katoličanov je v ZDA 49.6 milijonov, 22.59% Celotnega prebivalstva New YORK, N.Y. — Po po-atkih uradnega katoliškega di~ ^oktorija za leto 1979 je v ZDA 2 Uno 49,602,045 katoličanov ali celotnega prebivalstva. VREME betežno sončno in toplo z . erjetnostjo pooblačitve zvečer •n Ponoči Verjetnost dežja da-?,es W/'. pGnoči in. jutri 30%. <28 V^a tumperatura okoli 82 F li Hew, iaflja Jager ggBgMMBSSaUBMgtBUBMgaigl Včeraj, na binkošto nedeljo zjutraj, je prišlo sporočilo, da je v soboto zvečer Vsemogočni pokli-ai k Sebi svojega zvestega služabnika č.g. Matijo Jagra, bivšega župnika fare Marije Vnebov-zete v Clevelandu in preje fare Presv. Srca Jezusovega v Bar-bertonu, po upokojitvi živečega Tucsonu, Arizona, starega 85 let, rojenega v Ljubljani. V duhovnika ga je posvetil škof dr. Anton B. Jeglič dne 26. junija 1S16, novo mašo pa je blagi pokojnik zapel v lepi cerkvici na Homcu pri Kamniku, kjer je bil tedaj župnik njegov sorodnik č. g. Anton Mer kun. Prva štiri leta je kaplanoval Borovnici, nato v Dobu pri Domžalah, zatem nekaj časa pri Sv. Križu v Kostanjevici, nato pa dve leti pri. Sv. Jakobu v Ljubljani, odkoder je odšel leta 1927 v Ameriko k Sv. Vidu, kjer je deloval trinajst let. Leta 1940 je bil imenovan za župnika slovenske fara Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu, leta 1952 pa za župnika fare Marije Vne-bovzete v Collinwoodu, kjer je zgradil krasno novo cerkev in šolsko poslopje. Pokoj je pokojni župnik Jager preživljal v Tucsonu, Arizona. Na mrtvaškem odru bo jutri od 7. do 9. zv. v Grdinovem pogreb, zavodu na Lake Shore .Elvd., nato pa v sredo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu cd treh popoldne do 9. zvečer. Pogreb bo v četrtek s sv. mašo ob 11. dopoldne na pokopališče Sv. križa (14609 Brook Park. Rd.) pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda. Novi grobovi Rudolph Germ V Slovenskem starostnem domu je umrl preteklo soboto 93 let stari Rudolph (Rudy) Germ, vdovec po pok. Mary, roj. Pečjak, oče Vere, Rudolpha, pok. Maksimilijana in Alphonsa. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v sredo ob 9.30 s sv. mašo v cerkvi sv. Vida. Ure kropljenja bodo jutri od dveh popoldne do devetih zvečer. Anton Marn Preteklo soboto je umrl na svojem domu 84 let stari Anton Marn, rojen v vasi Dol v fari Trebnje na Dol jenskem,' mož Uršule, roj. Seskar, oče Mrs. Edward (Justine) Krane, 3-krat stari in 1-krat prastari oče. Pokojni je bil član ADZ št. 1 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na l ake Shore Blvd. v sredo ob 8.45, v cerkev Marije Vnebov- (Dalje na 3. strani) -----o—---- Salvadorski levičarji izpustili svoje lake Po skoraj enem mesecu s< talce po sporazumu z var nostnimi oblastmi teroristi izpustili, sami pa odleteli v Mehiko. Katoliški volivci skrbijo Carterja WASHINGTON, D.C. — Glasovi iz Bele hiše pravijo, da so tam v skrbeh zaradi katoliških volivcev, če bi se moral Carter boriti za pridobitev predsedniške kandidature prihodnje leto z guv. J. Brownom ali s sen. E. M. Kennedyjem, ki sta oba katoličana. ’ V Carterjevi okolici razmišljajo, če ne bi bil v tej zvezi koristen Carterjev obisk v Vatikanu tekom kake njegove poti v Evropo ali pa morda sestanek z ameriškimi kardinali. Gradbena dejavnost za zdaj še dobro kaže WASHINGTON, D.C. -nja hiš in stanovanj je SAN SALVADOR, El Salv. — Skupina ,25 levičarskih teroristov je pretekli petek po skoraj enem mesecu pristala na izpustitev talcev, ki jih je držala v francoskem in venezuelskem poslaništvu, pod jamstvom, da jo odpeljejo v Mehiko. Ta jim je dala politično zatočišče, ko je Panama tako prošnjo odklonila. Mehika je dala levičarskim teroristom iz El Salvadorja zatočišče na prošnjo francoske vlade, je izjavil mehiški zunanji minister Jorge Castendea. Teroristi so pred svojim odletom v Mehiko izjavili, da se bodo vrnili in nadaljevali boj proti vojaški vladi predsednika Carlosa Humberta Romera. Francoski poslanik 62 let stari Michel Dondonne je kmalu po odhodu teroristov prišel iz poslopja posla ni š tva in dejal: “Hvala Bogu!” V pičlem mesecu nasilja v San Salvadorju, ki se je začelo z zasedbo francoskega in venezuelskega poslaništva in se nadaljevalo z zasedbo mestne stolnice, je bilo v spopadih z oblastmi mrtvih 38 oseb. Kostarika in Venezuela sta zaradi tega prekinili diplomatske stike z El Salvadorjem, Švica pa je tamkajšnje svoje poslaništvo enostavno zaprla. NAVDUŠENO SPREJEMANJE SV. OČETA NA POUSKEM Ogromne množice vernih Poljakov navdušeno prisostvii jejo sv. mašam in pridigam papeža Janeza Pavla II., ko so ga državni vodniki Poljske sprejeli le kot suverena Vatikanske države. VARŠAVA, Polj. — V soboto 'katoličani Poljske in Litve, Če-ob 10.05 so zazvonili zvonovi po ške ter drugih slovanskih naro- vseh cerkvah Poljske in vernim naznanili, da je poglavar Katoliške cerkve papež Janez Pavel II. stopil na svoja rojstna poljska tla. Ko je sv. oče stopil iz letala Alitalie, je pokleknil na zemljo in poljubil tla svoje rojstne dežele. To je bil začetek 9-dnevnega obiska papeža na Poljskem, ki ga državni vodniki jemljejo samo kot obisk državnega poglavarja Vatikana, verni Poljaki pa kot obisk poglavarja Katoliške cerkve in prvega sina poljskega naroda, ki je prišel na to mesto. m- Papež Janez Pavel U. Kitajski vodnik Hua bo obiskal jeseni Francijo PARIZ, Fr. — Predsednik Grad- vlade LR Kitajske in načelnik začela Kopumistične partije Hua Guo-bo po- feng- bo prišel v letošnjem ok- Število delovnih mest bo rastlo počasnejše WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je prišlo na podlagi uradnih podatkov do u-gotovitve, da bo število delovnih mest, ki je v zadnjih letih rastlo povprečno za 3%, rastlo v prihodnjem deseletju počasnejše. V prvi polovici naj bi rastlo na letni ravni 1.9%, v drugi polovici desetletja pa na letni rav-i 1.2%. Trenutno je zaposlenih v ZDA 9S.2 milijona ljudi, leta 1990 pa jih naj bilo po teh računih predvidevanjih 118.6 milijonov. Ko bo število delovnih mest rastlo počasnejše, bo produktivnost rastla hitrejše. Ko je sedaj rastla le 2% letno, računajo, da bo v letih 1980-85 rastla na letni ravni 3.6%, v letih 1986-1990 pa letni ravni 3.2%. Praktičen berač Gospa beraču: Nimam ničesar pri rokah, kar bi vam dala, pač pa imam manjše delo, za katero bi dobili primerno nagrado. Nanosite mi iz kleti premoga. — Oprostite, milostljiva, jaz iščem dela samo za želodec. zastajati, povečala pa vsem sodeč gradnja toyarn in e- tobru na štiridnevni uradni o-lektrarn. Zadevne pogodbe so v bisk v Francijo, kot je bilo to aprilu porastle za 17% na skup- uradno objavljeno pretekli tono vsoto 15.4 bilijone. rek. - .i ■ BREZPOŠELNOSniA 5.8% število brezposelnih je v maju obstalo y glavnem na stari ravni 5.8%, četudi je število zaposlenih začelo zopet rasti potem, ko je v aprilu sorazmerno padlo. WASHINGTON, D.C. — Ko na splošno govorijo o prihajanju gospodarskega zastoja, po izjavah nekaterih naj bi bili že v njem, je Delavsko tajništvo pretekli petek objavilo, da se je število zaposlenih povečalo v maju za 140,000 na skupno 96.3 milijone. To je še vedno okoli pol milijona manj kot v marcu, ker je v aprilu zapustilo in izgubilo delovna mesta 670,000 zaposlenih. Brezposelnost se drži na 5.8%) v glavnem že 10 mesecev z malim nihanjem navzgor in navzdol. Pred enim letom je bila na 6.1%, živahna gospodarska dejavnost v zadnjih mesecih lanskega in v prvih letošnjega je pognala število zaposlenih na novo rekordno raven. Zagon je popustil, kot so pokazali podatki Trgovinskega tajništva, objavljeni pretekli teden. Med odraslimi moškimi je bi-lO' v maju brez rednega posla 3.9% napram 4% v aprilu. Med odraslimi ženskami je bilo brez posla v maju 5.8% le 5.7%. Brezposelnost med od 16.5% v aprilu. Med belimi na splošno je bilo v maju brez posla 5% celotne delovne sile, v aprilu le 4.9%. Med črnimi in drugimi barvnimi je bilo v maju brez posla skupno 11.6% napram 11.8% v aprilu. Skupno je bilo vseh oseb, ki so iskale zaposlitev, brez posla 5.9 milijonov, enako število kot v aprilu. Skupno je bilo vseh oseb, ki so iskale zaposlitev, brez posla jszynskega in od tam kasneje niki je v maju porastla na 16.8% nosti. 5.9 milijonov, enako število kot v aprilu. Skupna civilna delovna sila je bila na 102.2 milijona v letošnjem maju, za 2.2 milijona večja kot v istem mesecu lani. Povečanje zaposlenih je bilo v gradbeništvu, prometu, v službah javne oskrbe, kot so elektrika, vodovod, plin, telefon, ter v trgovini. Delovni teden v produkciji je poraste! za 0.2 uri na skupno 35.6 ur na teden. Vzrok je preje v manjšem številu praznikov v aprilu pa 'in motenj kot v dejanskem podaljšanju delovnega tedna zara-mladost- |di povečane gospodarske dejav- Sv. oče je imel v soboto popoldne sv. mašo in govor na Trgu zmage sredi poljskega glavnega mesta v navzočnosti množice kakih 300,000 ljudi. Včeraj zjutraj je imel v Varšavi sv. mašo in govor za poljsko mladino, ki ji je posebej poudaril potrebo vzgoje duha. Nikdar naj ne pozabi, da mora biti človek v prvi vrsti “otrok božji”, potem šele dober matematik, obrtnik ali delavec. Cerkev hoče služiti tudi v časnih stvareh “Cerkev želi služiti ljudstvu tudi v časnih stvareh življenja in obstoja,” je dejal papež Janez Pavel II. poljskemu komunističnemu vdniku Edvardu Giereku v soboto popoldne tekom sprejema v palači predsednika republike Belvedere. Komunistični vodniki Poljske so v večnem trenju z vodstvom Katoliške cerkve, ko skušajo delo in vpliv te čim bolj omejiti,' ta pa vedno znova poudarja in zahteva svoje pravice v duhovnem vodstvu ljudstva. Najprej sprejem v stolnici Papeža so najprej sprejeli v varšavski stolnici vsi škofje Poljske s primasom kardinalom Stefanom Wyszynskim na čelu. Po sprejemu v stolnici je odšel papež v bivališče kardinala Wy- v palačo predsednika republike Belvedere in v glavni stan Komunistične partije. Včeraj v Gnieznu, danes v čenstohovi Včeraj je bil sv. oče v Gnieznu, prvotnem glavnem mestu in središču Poljske. Sv. mašo in govor je imel na velikem odprtem prostoru pri Gebarzewu, kake 4 milje od gniezenske stolnice. Tam se je zbralo kljub hudi vročini nad 300,000 ljudi. V svojem govoru v Gerbaze-wu je sv. oče izrazil posebno skrb Cerkve za kristjane v Vzhodni Evropi in govoril o njihovi stari vlogi v Katoliški cerkve. Omenil je povezavo med dov. Ob štiri milje dolgi poti iz Gniezna do Gerbazewa ni bilo niti stopnje praznega prostora. Ljudje so stali drug ob drugem več vrst na globoko ob poti, bili nagneteni pri oknih hiš, mimo katerih se je sv. oče vozil v odprtem avtomobilu. Pozdravljanje je bilo navdušeno, pa sproščeno, veselo brez kake izredne zagnanosti. V takem razpoloženju je bil tudi sam sv. oče, ko je z balkona nadškofijske palače v Gnieznu dejal množici, da je v tem kraju junijska vročina — živo srebro se je povzpelo do 90 F — prav tako izredna kot poljski papež. Danes je papež v Čenstohovi v samostanu Jasna gora nad tem mestom, naj večjo božjo potjo Poljske. Za njegov sprejem tam se je kljub omejenim možnostim in prostoru zbralo preko 100,000 ljudi. ------o----- Zadnje vesti CLEVELAND, O. — Po vsem svobodnem svetu so bile včeraj demonstracije proti rabi jedrske energije. Na večih krajih je prišlo do izgredov in je bilo na stotine ljudi prijetih. Pred Perry jedrsko elektrarno v okraju Lake, Ohio, ki bo gotova nekje leta 1882, se je zbralo kakih 2,000 ljudi, demonstracija pa je potekala v miru in redu. Med govorniki je bil tudi clevelandski župan D. J. Kucinich, MANAGUA, Nik. — Gverilska skupina sandonistov, ki se te dni prizadeva s silo končati /z Clevelanda in okolice Seja— . Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima v sredo ob •1.30 popoldne sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Zadušnica— V sredo, 6. junija, bo v cerkvi sv. Vida ob 6.30 zjutraj sv. maša za pok. Jožka Kristanca ob 1. obletnici njegove smrti. Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ bo imelo jutri, v torek, ob 1.30 popoldne sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Podružnica št. 14 SŽZ bo imela jutri, v torek ob 7. zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Lepo slovo od župnik č. g. E. Pevca— Včeraj popoldne so farani sv. Vida napolnili veliko cerkev in po cerkvenem opravilu farno dvorano, da se poslovijo od priljubljenega župnika č. g. E. Pevca. Slovo je bilo prisrčno in toplo, zlasti dvorana je bila zasedena do zadnjega mesta, očitno znamenje, kako se je č.g. E. Pevec v kratki dobi svojega župnikovanja priljubil ljudem. Sodnik odložil izvedbo sodbe o vodilu vlade Zvezni sodnik Parker je pristal na to, da se izvedba njegove odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodb družbam, ki se ne držijo vladnega vodila boja proti inflaciji, odloži. WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je doseglo, da zvezni sodnik Barrington D. Parker, ki je pretekli četrtek odločil, da predsednik ZDA nima pravice odpovedati kakemu podjetju pogdbe, če se ne drži njegovega vodila o boju proti 'lado predsednika Anastasia inflaciji, pristal na odložitev iz- Somoze, je pozvala k splošnemu štrajku. V spopadih med vaj an j a te svoje odločitve. Zvezna vlada je proti Parker- gverilci m vladnimi silami jejjevi sodbi vložila priziv na viš-hilo več oseb mrtvih. Gveril-j je sodišče in dokler to ne bo od-ce podpira Kostarika, kot trdi ločilo o pravilnosti Pankerjeve predsednik Somoza. Zagrozil ji je zato da bo nastopil z oboroženo silo proti njej, če ne bo podpiranja sandonistov ustavila. RIM, It. — Danes bodo zaključene parlamentarne volitve v Italiji, pri katerih, kot trdijo, naj bi se okrepili krščanski demokrati, komunisti pa utrpeli izgube. sodbe, te ne bodo izvajali. Vladna vodila boja proti inflaciji so s Pankerjevo odločitvijo doživela hud udarec, njihova dejanska vrednost že preje ni bila velika, sedaj pa je še bolj dvomljiva. Položaj v Afganistanu za Moskvo vedno kočljivejši JERUZALEM, Izr. — Zunanji minjster Moshe Dayan je odletel danes v Kairo na razgovore z egiptsko vlado in s predsednikom Sadatom o oa-J prt ju meje vama in o pogajanjih za samoupravo Arabcev na zahod-nem bregu Jordana in na področju -Gaze. KAMPALA, Uganda. — Domače in tanzanijske oborožene sile so včeraj zasedle rojstno vas bivšega predsednika Idija A-mina brez kakega odpora in s tem zaključile boj proti ostankom njegovih podpornikov. TEHERAN, Iran. — Narodna demokratična fronta, ki je ISLAMBAD, Pak. — Položaj levičarske vlade Mohameda Ta-rakija v Afganistanu postaja vedno kočljivejši. Uporniki so ‘med obema drža- Postali tako močni in nevarni’ da zahodni opazovalci razmer v Afganistanu sodijo, da bo morala Sovjetska zveza poslati tja tri do štiri svoje lastne divizije, če bo hotela upor streti. Na znižanje davkov v letu 1980 ni računati WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je dejal na svoji’ tiskovni konferenci, da je treba znižanje zveznih davkov za prihodnje leto izključiti, ker je skupaj z muslimanskimi ver-1treba dati prednost boju proti skimi vodniki vodila boj proti inflaciji. Ta je na prvem mestu Šahovemu režimu, je obdolžila vseh gospodarskih ciljev in u-ajatolaha Homeinija uove krepOV in bo to ostala, dokler jo diktature. ' ne bo uspelo zavreti. I pr" MEHIŠKA DOMQVMA, JUNE 4, 1979 Hmmišm Dorioviiv/v auvi't «/i Če bodo ti videli, da je slovenski jezik drag nam, da ga rabimo s_ponosom in samozavestjo; če bodo videli, da ljubimo svoje slovensko narodno izročilo, svojo domovino Slovenijo, bodo vse to vzljubili tudi oni sami. Zgled in dobra, utemeljena beseda sta najvažnejši sredstvi za bu ditev slovenske zavesti pri naših otrocih. To uspešno do poln ju je jo fotografije in slike Slovenije, slovenskih kra-jgv, slovenske noše, izdelki slovenske umetne obrti, pa tudi dela slovenske umetnosti. Naš otrok bo ponosen na svoj jezik, na svoj rod, če bo mogel nred tovariši drugega narodnega porekla pokazati, da njegov rod ni nič slabši od njihovega, da je marsičem celo nad njim! Vsekakor se moralo starši vztrajno prizadevati, da ne bodo njihovi otroci dobili ob tutja manjvrenosti za svoj narodni jezik, za svoj rod, za svojo narodno dediščino. Če nam ne bo uspelo ohraniti slovenske zavesti pri Prvem, v novi domovini rojenem rodu, že lahko zračuna mo konec slovenske narodne skupnosti v naši deželi. Pred nekako sto leti je začela nastajati, rasti in se krepiti, ko je začel prihajati v Ameriko slovenski človek s trebuhom za kruhom, ker tega doma v tedanjih razme-rah ni mogel najti. Prvemu valu izseljencev so sledili ved ro novi vse tja do prve svetovne vojne. Po tej so ZDA začele pripirati svoja “zlata vrata” in jih v nekaj letih sko raj zaprle. Slovenskega izseljevanja ni bilo s tem konec, usmerilo se ji- le drugam, v države zahodne Evrope, v Latinsko Ameriko, zlasti v Argentino. Ameriška Slovenija je z usahnitvijo dotoka sveže krvi postopno pešala, ko se je starala. Druga svetovna vojna je že precej postarano Ameriško Slovenijo močno razgibala, vzbudila je v slovenskih naseljencih v ZDA in mi njihovih otrokih zanimanje za “stari kraj” in za vse; kar se je tedaj tam godilo. Slovenija je bila končno sredi vojnega viharja, ki je zajel vso Evropo ... Zmaga komunistične revolucije v Sloveniji je pognala na deset tisoče Slovencev in Slovenk, ki niso. bili pripravljeni spreleti komunistične diktature, na tuje. Manj-š:: de! teh naših rojakov in rojakinj — ki so kot nekdaj Pilgrimi iskali za sebe in svoje otroke svobodo v novem svetu — je prišel v našo deželo, razgibal in poživel, pomladil starajočo se Ameriško Slovenijo. Četudi ie bilo število novih prišlekov sorazmerno majhno, je bil njihov vpliv na narodno in kulturno dejav-r >st v slovenskih naseljih, kamor so prišli, izreden. Zlasti v bilo to očitno v Clevelandu, v Chicagu in Milwaukeeju. V Clevelandu v letih 1950-1965 ni bilo sobote in nedelje v zimski dobi, ko ne bi imeli vsaj dveh, če ne celo več kulturnih prireditev in nastopov. Naš list je imel tedaj tri stalne poročevalce za kulturno in drugo slovensko narodno dejavnost v Clevelandu. Prizadevali smo se, da bi o vsej tej bujni dejavnosti rojake v ZDA in drugod sproti in primerno obveščali. Te-!e dni poteka 30 let od tedai. ko so začele priha-b ti iz begunskih taborišč na Koroškem in v Italiji prve skupine naših rojakov in rojakinj med nas. Večinoma so Ptu to ljudi, v zrelih letih, veliko ie bilo med niimi že sta-reiših. precej na tudi mlaiših in otrok. Starejši izmed teh r-Vlekov so skorai brez izjeme že odšli v večnost, odšlo j . tudi že precej onih, ki so bili tedaj v srednjih letih, in celo nekaj onih, ki so bili med mlajšimi... Sveža kri ki io ie Ameriška Slovenija dobila v letih 1949-1956, ie v 30 letih izgubila svojo svežino. Ameriška Sleveniia že nekaj let prelaera težo narodne delavnosti na mkrEi rod. na one, ki so bili v otroških letih, ko so prišli t0 deželo no druvi svetovni vojni, in na one, ki so se že fei deželi rodili. Bodočnost Ameriške Slovenije je v rokah tega, rodu. Na srečo Ameriške Slovenije je med tem rodom precej res trdnih, zavednih Slovencev in Slovenk, ki se trudijo za ohranitev slovenske kulturne in narodne dejavnosti požrtvovalno in nesebično, ki z zanimanjem spremljajo življenje slovenskega rodu ne le v tej deželi in v sosednji Kanadi, ampak tudi v sami Sloveniji. Slovensko narodno drevo raste onstran morja, Ameriško Slovenijo moremo ohranjati živo in dejavno z u-stavrjanjem in vzdrževanjem vezi s slovenskim narodnim drevesom v deželi pod Triglavom. Vzpostavili smo stike in vezi s Slovenci na Goriškem in na Koroškem, na nesrečo ne moremo brezskrbno in na široko vzdrževati vezi z našim narodom v SR Sloveniji ko tamkaj vladajoča skupina vedno znova izjavlja, da je glavni in edini cilj vzpostavljanja in vzdrževanja stikov med SR Slovenijo ter zamejskimi in izseljenimi Slovenci širjenje in utrjevanje “samoupravnega socializma” in “pridobitev” komunistične revolucije. O sedanjem položaju slovenstva v Ameriki moramo začeti resno in načrtno razpravljati z vseh vidikov, dokler imamo za to možnost. Ne smemo prezreti, da s peša-njem naše slovenske skupnosti prihaja v vedno težavnejši in kočljivejši položaj tudi naš tisk. V spomin s. M. Lavosfavi v Sr. M. Lavoslava LEMONT, 111. — V prekrasnem mesecu maju, posvečenem nebeški Materi, je angel smrti pretrgal nit življenja naši dobri s. Lavoslavi. Četudi smo pričakovale, da nas bo kmalu zapustila, smo bile vseeno presenečene ob tej žalostni vesti. U-mrla je v bolnišnici, od koder so nas telefonično obvestili. Sestra je bila bolna eno leto in pol. Kostni rak ji je povzročal velike bolečine. Večkrat je bila v bolnišnici za obsevanje. V Velikem tednu je imela izredno hude bolečine po vsem telesu. Po zdravnikovem nasvetu je bila zopet prepeljana v Palos Community Hospital. Skoraj vsak dan smo jo obiskale. Največkrat je bila tako omote-na, da nas ni poznala. Č. g. kaplan ji je parkrat podelil sv. poslednje olje. Tudi č. g. Joseph Cagran jo je obiskal in podelil zakrament umirajočih. Bolezen je hitro napredovala in po petih tednih silnega trpljenja se je približal njen smrtni dan. Častita sestra, ki obiskuje bolnike, je molila pri njej in č. g. kaplan ji je podelil svoj blagoslov. Še en vzdih in nebeški Ženin jo je povedel v večno domovino 21. maja 1979. S. M. Lavoslava je bila rojena 17. maja 1895 v Zadobravi pri Celju. Bila je dvanajsti otrok dobre krščanske družine. V ljudsko šolo je hodila štiri leta v Ljubečno. Nato se je vpisala v. 5. razred pri šolskih sestrah v Celju. Šestega razreda ni končala, ker je morala ostati doma in skrbeti za bolno mater. Ko je po nekaj letih mati u-mrla, se je Tončka (to je bilo njeno krstno ime) odločila, da gre v samotan k šolskim sestram Mariboru. Obiskovala je učiteljišče in bila po maturi poslana v Celje, kjer je poučevala 2. razred kot postulantinja. Redovno obleko je prejela 15. avgusta 1920. Po prvih zaobljubah, ki jih je storila 16. avgusta 1921, je bila odločena za Ameriko in sicer v Kansas City na šolo sv. Družine. Tja je dospela 13. septembra 1921. Tu je učila 28 let. Poučevala je tudi v Chicagu in nekaj let v Shebovganu. Leta 1949, ko je popolnoma zgubila sluh, se je ponudila za službo kuharice. In to delo, ki ni bilo lahko za njo, je zvesto o- pravljala 23 let po raznih podružnicah. Kadar ni bila zaposlena v kuhinji, je pisala članke za Ameriško Domovino. Spisala je tudi dve knjižici, Pesem šolske sestre in Zbrane drobtinice. Po težki operaciji, ki jo je prestala v Kansas City ju leta 1974, je prišla v Lemont v Al-vernia Manor Retirement Home. Tu je preživela čas v molitvi in pisanju, dokler jo ni bolezen položila na bolniško posteljo v začetku leta 1976. Veliko in dolgo časa je trpela. Bog je pač odločil, naj' si tukaj odsluži vice in si obenem lepša nebeško krono. Sestra Lavoslava je bila vesele narave. Svoje dolžnosti je zvesto vršila. Ljubila je svoje sosestre in učence. Ljudje so ji večkrat pisali in se ji zahvaljevali za članke, ki jih je pisala za Ameriško Domovino. Naj ji bo Bog obilen plačnik! Pogrebno sv. mašo Vstajenja ob 4. popoldne 23. maja 1979 je daroval č. g. Atanazij Lovrenčič. Z njim je somaševal č. g. Fortunat Zorman. Č. g. Joseph Cagran je bil tudi prisoten. Pater Atanazij je na kratko opisal trnjevo pot s. M. Lavoslave in tudi omenil, koliko dobrega je storila za ljudi s svojimi dopisi. K večnemu počitku jo je spremljalo veliko število sester. Tam na pokopališču sv. Alfonza v Lemontu čaka izlmučeno telo naše blage sestre Lavoslave vstajenja v družbi svojih sose-ster, ki so odšle pred njo v večnost. Naj jim sveti večna luč in naj počivajo v miru! Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja v Lemontu Ne pozabimo jih! CLEVELAND, O. — V maju in juniju se slovenske zdomske skupnosti širom po svetu spominjajo tragično veličastne smrti slovenskega domobranstva v Kočevskem Rogu in drugod po slovenski zemlji. Ta tragedija je še vedno najmočnejše doživetje slovenske moderne zgodovine, čeprav bi jo eni radi omalovaževali, drugi pa pozabili. Eno in drugo bi bila velika napaka. Dejstvo namreč, da je v kratkem razdobju treh ali štirih tednov izgubilo življenje 12,000 slovenskih mož in fantov, je brez primere v slovenski zgodovini. Ni jih toliko pobrala kuga in niso jih toliko pobili Turki, v Galiciji jih ni padlo toliko in ne na soški fronti. Samo število je torej nekaj tako grozotnega, da se ob njem mora ustaviti vsak Slovenec vsaj v tem času, ko obhajamo obletnico te tragedije. Pozabiti jo ne smemo tudi zato, ker so ti naši bratje padli za neko skupno idejo, iz nekega skupnega prepričanja. Dejstvo torej, da jih je za to idejo,.za.to vestno v smrt, dokazuje moč te ideje, pa tudi njihovo vero' zanjo in zvestobo do nje. Vse to pa so ideali, zaradi katerih so v teku zgodovine umirali najboljši sinovi vseh narodov. Nas, ki smo jim bili bratje, vrstniki in soborci, veže še posebna dolžnost, da tudi mi njim ostanemo zvesti ideji, ki jih je vezala in za katero so tudi dali svoja življenje. Na Slovenski pristavi smo jim. postavili skromen spomenik in tam se bomo letos 17. junija, kot že leto, za letom, zbrali in počastili njihov spomin. Vabimo pa na to svečanost tudi vse Slovence iz Clevelanda in okolice, zlasti tiste, ki so z našimi padlimi preživljali usodne dni v Vetrinju. Odbor TABOR DSPB Odprto pismo rojakom v Ameriki DUNAJ, Avstr. — Dragi ameriški prijatelji! Bil sem član pevskega zbora Jakob Petelin Gallus, ki je pred nekaj leti “vasoval pri Vas. Verjemite mi, da sem prav takrat še posebno spoznal, kako je važno, če ima človek prijatelje — in čeprav so onstran velike luže, na drugem kontinentu, v tujem svetu ... Prijateljske vezi ne poznajo mej, ne da se jih vkleniti v prostorsko omejenost, v določeno časovno preglednost. Presežejo okvir takšnih spoznanj, trajne so, neomejene, močne. Ali vsaj takšne naj bi bile. Bil sem prvi koroški Slovenec — ne zavoljo samohvale ampak zavoljo boljšega spoznavanja to omenim, — ki je takšno prijateljsko vez med zdomskim človekom na Koroškem in zdomskim človekom V Ameriki izoblikoval v zakonsko. Pred letom dni sem poročil Slovenko iz Vaših vrst, Slovenko iz Bevčeve hiše v Washingto-nu. Medtem se nam je porodilo majhno dete. Že jih vidim nekatere v vzdignjenimi nosovi in ostrim pogledom, češ, takšnih namer pa ne bomo podpirali, saj nismo poro-eevalna agencija. Odvrnem: ne poznam ljubezni, ki bi bila določljiva. In iz nekega stvarnega, nečustvenega stališča ni moč sporavati pravilnosti ravnanju, da se pač Slovenci med seboj poročujejo. A to samo ob robu — kot razlaga k prejšnjemu zabeležko. Kakorkoli boste mislili, je vendar edina važna stvar ta, da obdržimo Slovenci tu in onstran Atlantika dobre odnose, razmerje spoštovanja in globoke pripravljenosti medsebojne podpore. To ni lepobesednost, puhlo besedičenje — to je prepričanje, ki ga drugače skorajda ne moremo izraziti. Ti dobri odnosi so se pričeli — Bogu hvala in hvala vsem dobrotnikom — z denarno podporo nekaj slovenskih društev v Ameriki in Kanadi za Mohorjevo družbo v Celovcu, ti odnosi so se nadaljevali • z nastopom pevskega zbora Jakob Petelin Gallus leta 1974 po Vaših mestih in krajih, in ti odnosi dobivajo čedalje bolj razsežne oblike, ko bodo v tem poletju ponovno obiskali mladinci iz Združenih držav in Kanade naše slovenske, koroške kraje. Imenitne zamisli, plemenito vršenje, del skupne bodočnosti! Ker sem osebno prizadet, seveda ne morem in tudi nočem zamolčati, da je na pobudo posameznikov in s pomočjo nekaj slovenskih družin (zahvala velja jDosebno Bevčevi, Mejačev!, Čokeljnovi in Žebotovi družini ter g. Stanetu Šušteršiču) bilo mogoče, da so v poletju 1977 in 1978 trije slovenski študentje iz Koroške obiskali Združene države. Spričo dejstva, da bomo koroški Slovenci v tem poletj u sprejeli okoli 60 mladincev iz prepričanje, padlo 12,000, pa da ^ so šli zadnji izmed njih tudi za-' Združenih držav in Kanade — in reči moram,, da se vsi tega srečanja veselimo — mislimo mi koroški študentje, da bi bilo zelo lepo, če bi vsaj en koroški Slovenec v tem poletju lahko o-biskal Vas, drage ameriške rojake. Kajpak sem v tej zadevi že napisal pismo uglednemu Slovencu v New York, ki velja* za organizatorja srečanj na Koroškem. Prepričan sem, da bom dobil odgovor. In vendar se mi zdi potrebno, da tudi v okviru takega članka v AD pozovem vse ljudi dobre* volje na tole stvar: . : . Milica Urank, dijakinja Slovenske gimnazije v Celovcu (stara 17 let, oče narodnjak in zelo krščanska družina iz Podjune) želi, da pojde to poletje (j ulij-avgust) v Združene države ali Kanado in v ta namen prosi, če bi se dalo za njo nekaj poizvedeti. Ali bolj jasno: rada bi vedela, če bi jo kakšna družina sprejela v poletnih mesecih na svoj dom (pomagala bi pri gospodinjstvu, hrana in preskrba naj bi bila po možnosti zastonj in jemala bi tudi po možnosti angleške tečaje). Mesto, lokacija, država, vse to ne igra nobene vloge. Ljudje, ki bi radi pomagali, naj sporočijo svoj naslov uredništvu AD v roku desetih dni. Tam bodo zvedeli tudi za naslov Milice Urank. Uredništvo pa prosim, da vse naslove ameriških rojakov nemudoma pošlje na priloženi naslov gdč. Urank. V upanju, da boste, dragi rojaki, lahko ustregli, naši skromni želji, Vas vse prav ’prisrčno pozdravljam. V dani Peter Millonig (koroški Slovenec) ------o------ Maj pripravljamo v Lemonfo? Lemont, 111. —■ Petdesetletnica “vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki” ne sme iti mimo nas neopazno. Vršil se je prve dni v juliju 1929. Nihče več danes ne govori, da je Amerika “topilni lonec”. Skozi dolge rodove ne odmrejo korenine, iz katerih so izšli vsi, ki sestavljajo današnjo ameriško družbo. Tudi ameriški Slovenci se moramo ozirati nazaj. Ne iščemo korenin svojega rodu, ker jih dobro poznamo. Imamo pa bogato duhovno dediščino Slovencev, ki so s talenti in delavnostjo vplivali na razvoj in napredek Amerike. Organizator j i vseslovenskega katoliškega shoda so se tega zavedali. V svoji zavesti so imeli predvsem dolgo vrsto slovenskih pionirjev - misijonarjev, ki so gradili temelje ameriške Cerkve. In v tem delu so ohranjali svoj slovenski značaj, čeprav so se prilagodili kulturi ljudi, med katerimi so delali. Brez dvoma je bil naj večji med njimi škof Friderik Baraga. Po zaslugi slo- isad njegovega v Bogu usidranega življenja, ki ga je nagibalo k junaškemu delu za božje kraljestvo na področju njegovega obširnega misijona. V svojih delih spričuje svojo zavednost, da izhaja iz slovenskega rodu, kar potrjuje tudi njegov rodov-pik. Bolj kot rodovnik pa izžarevajo njegovo slovensko duhovnost njegova sloveriska književna dela, predvsem pa molitvenik ‘Dušna paša”. V teh delih lahko zasledimo misli, ki so tudi prevladale v delu in življenju Cerkve po koncilu tega stoletja. To so dejstva, ki jih lahko spozna vsakdo, zato lahko govorimo o duhovni dediščini, katero je poživil in zbudil zanjo zanimanje vseslovenski katoliški shod pred 50 leti. Kadar gre za krščansko duhovnost in za duhovno hrano, ki jo potrebujemo Slovenci izven domovine, se moramo vedno ozirati nazaj in zajemati iz zdrave tradicije. Zato bomo v Lemontu obhajali 50-LETNICO omenjenega shoda V SOBOTO 30. JUNIJA in v NEDELJO 1. JULIJA. V soboto 30. junija bomo imeli ob petih popoldne križev pot v Baragovem parku za žrtve vojn, komunistične revolucije in za vse pokojne udeležence in organizatorje shoda pred. 50 leti. — Ob 7.30 zvečer bo sveta maša pri lurški votlini. Po maši go-voi, ki ga bo imel g. Jože Likozar iz Clevelanda, in nastop mladih pod vodstvom g. Jožeta Rusa iz Berwyna, UL; nato bodo pete litanije Matere bo?jp ih večerna procesija; pred'‘cerkvijo bo blagoslov z Najsvetešim. V nedeljo, 1. julija, se bomo ob desetih dopoldan zbrali pri prekmurskem križu za procesija na pokopališče. Ob grobu škofa Gregorija Rožmana, ki je bil pred 50 leti posvečen v škofa, bomo zopet molili za pokojne rojake, posebno udeležence h1 organizatorje shoda. Ob enajstih bo romarska maša pri lurški votlini, med katero se bomo posebno pri pridigi spominjali katoliškega shoda. Zaključna pobožnost bo ob 2.30 v samostanski cerkvi. Vabimo vas, da se pridružite našemu obhajanju tega zlateg8 jubileja in vas prosimo, da podpirate one, ki organizirajo rom8' nje. P. Fortunat OFM Za mlade razgrajače nočni hišni pripor Novi sodnik v New Brunsvvl' cku v državi New Jersey se je odločil, da bo poslej drugače kaznoval mlade prestopnike, ki jih privedejo pred sodišče zaradi izgredov v vinjenem stanj8 na javnih krajih. Namesto z8' porne kazni je uvedel nočni hišni pripor. Pojasnil je, da fantje običajn° razgrajajo ponoči, zato bi moralj Videti biti čez noč “na varnem . _________ „ _ je, da je njegov sklep že obrodd venskih publikacij, posebno Ave sadove, saj so zapori bolj prazni- Maria, so ameriški Slovenci spoznavali njegove velike zasluge za Cerkev med Indijanci in francoskimi, nemškimi in irskimi imigranti. Zato so na shodu fred 50 leti sprejeli resolucijo, naj se začne delq za njegovo beatifikacijo. Baraga je s svojo delavnostjo m globokim duhovnim življenjem ustvaril tudi za nas duhovno zakladnico, ki jo bomo večali, ako bomo iz nje zajemali hrano za svoje krščansko udejstvovanje. Baraga je s svojo globoko duhovnostjo premagal kvarne vplive svojega časa, ki je s hladnim janzenizmom grozil uničiti katoliško Cerkev v Sloveniji. Duhovno hrano zase in, za vse, ki so bili pod vplivom njegovega dušnopastirskega in misijonskega dela je zajemal iz cerkvenč tradicije, ki je bila globoko utrl jena v slovenskem ljudstvu. V had1 Sodnik je povedal, da mi prestopniki nimajo denarja, l8' ko ne morejo plačati denaU10 kazni, če pa jih spravijo v zapor, država potegne krajši kanec, ker jih mora hraniti. Peruanci s kitajskim1 predniki Vsak petnajsti prebivalec Pe ruja je po rodu Kitajec. Po uradnih ocenah ima v andski državi, ki šteje pribliz110 15 milijonov prebivalcev, milijon ljudi kitajske prednik6-Današnji Peruanci kitajskeS'8 rodu so neposredni potom6 med 80,000 Kitajcev, ki jih je leti 1850 in 1853 Peru “uvozH^ kot ceneno delovno silo, kupLi0 ) od takratnih kitajskih česat jev. ——*—-o-------- Baragovi duhovni zakladnici sp književni spomeniki v očipvej-slopja v ZDA vredna okoli ščini in slovenščini. Ti so pabilijona dolarjev. Cerkvena poslopja . BOSTON, Mass. — Leta so cenili, da so vsa cerkvena P° 3.5 0^ MOJRI§Sffl EK5M0VIM«, 'JUNE 4) 1379 ALOJZU BREZNIK: Študiral sem v mariborskem bogoslo vju t X. 8) Dr. Jpsip Meško. Ko je Somrek odšel v‘pokoj, je Meško začel predavati pastirno in tudi katehetiko. Ali smo:,za katehe-tiko rabili kak učbenik ali profesorjev tekst (skripta),, se ne spominjam. 9) Anton Karo, duhovni vodja, nam je predaval liturgiko. V 5. letniku (2 semestra). Rabili smo “Liturgiko” Franceta Uše-ničnika. Bil je živahen predavatelj; razložil je nastanek in razvoj raznih cerkvenih obredov; razložil nam je mašo, njeno zgradbo. Nas je tudi učil, kako krstiti, kako maziliti, kako obhajati, kako poročati, kako pokopavati. Za krščevanje otroka nam je služil kip angela, ki je gotovo bil stokrat ali še večkrat “krščen”. In učil nas je, kako, maševati; najprej nas je seznanil z mašno knjigo in s Škofijskim direktorijem (koledar za mašo in brevir). Bil je strogo natančen glede maševanja, glede vsake kretnje, tudi glede glasu med branjem kanona (glas je moral biti toliko močan, da je duhovnik slišal samega sebe, pa ne toliko močan, da bi ga ljudje slišali; glas med kanonom je bil šepetanje, in vsa zadeva ni bila prezamotana, ker je duhovnik med mašo bil obrnjen proti oltarju in ker ga je obhajilna miza ločila od ljudi); ni dovoljeval takozvane “orante” (na široko razprostrte roke med mašo); zahteval je, da sta se komolca tikala telesa in da res stegnjeni prsti niso bili višje kot ramena; znamenje križa nad hostijo in kelihom je moral biti križ, ne pa motoviljenje, samo podobno križu. Navadno sta dva bogoslovca skupaj prakticirala, drug drugega opazovala, kritizirala, da sta se privadila pravi hitrosti: ne prehitro, ne prepočasi — navadna maša približno 20 minut. Neka hudomušna štorija je pripovedovala, da sta dva bogoslovca pred mnogimi leti rada “maševala”: pri vsaki vaji da sta popila celo steklenico vina: ali je bilo premalo vina v kelihu in ga je bilo treba dodati, sli pa ga je bilo preveč v kelihu in je zato bilo potrebno kelih izprazniti in na novo naliti vina v kelih. Maša je bila v latinščini (razen berila in evangelija pri slovesni maši z diakonom in subdiakonom. Ker je Karo bil Veliki ljubitelj liturgičnega gibanja, je močno poudarjal važnost maše v celotnem cerkvenem bogoslužju in je rad povedal sledeči dogodek: V neki vasi so se ljudje pritoževali, da je nedeljska maša bila Predolga; župnik jim je razložil dve možnosti, kako skrajšati nrašo: ali opustiti povzdigovanje (konsekracijo) med mašo, ali pa opustiti blagoslov z Naj svetejšim ob koucu maše; povabil je ijudi, da naj sami odločijo, kaj se naj opusti: dvignjene roke za Prvo možnost, nato dvignjene roke za drugo možnost; on da bo štel dvignjene roke; in izid gla-sovanja? Velika večina je bila Za predlog, da se naj opusti povzdigovanje med mašo. S tem vzgledom je Karo pač nazorno povedal, kako potrebna da je bi-ia liturgična vzgoja ljudi. Ker je bilo tedaj v veljavi staro pravilo ° Postu pred mašo ali obhajilom (nobene hrane, nobene tekočine, Piti vode ali zdravil, po polno-, je. Karo rad povedal zgodbo, koko so štirje duhovniki, ki so bili zbrani za spovedovanje romarjev (baje na Sveti gori ob Sotli) rešili resen problem; ko •ie spovedovanje bilo končano, So se malo okrepčali in trije so Načeli tarokirati; med tarokom Pač ugašali žejo; tako sb ;bili za-topljeni v igro, da so pozabili na ^as; okoli enih po polnoči so o-Paziii, da so prelomili predmaš-ui post; kdo bo zjutraj maševal? Dolgo ugibanje, kaj storiti, kako rešiti zagato; končno so se spomnili, da je četrti malo preveč pil in je pred polnočjo zlezel pod mizo in trdno zaspal; sklep: “Ko se bo zjutraj zbudil, ga bo eden od nas spovedal in tako bo lahko maševal.” Karo nam je tudi predaval mistično in aske-tično teologijo. V 5. letniku dva semestra. Rabili smo Tanquere-yevo knjigo o tem predmetu. Predaval je v slovenščini, a slušatelji smo lahko rabili ali latinski tekst ali pa nemški tekst ali pa francoski tekst. Razložil je razne metode za duhovno rast, za premišljevanje, ni pa priporočal nobene metode in je izbiro metode prepuščal posameznikom. 10) Dr. Alojzij Osterc, kanonik. Predaval je zgodovino cerkvene umetnosti. V 5. letniku dva semestra. Ta predmet je bil nov in moj letnik je bil prvi, ki ga je študiral. Predmet nas ni preveč navduševal, ker je pač opisoval sloge preteklosti in izrazoslovje nam je bilo novo. O-sterc je rabil svoj tekst in nam ga je dal za razmnožitev (skripta). Se še spominjam, da sem. pri izpitu bil vprašan o biseru bizantinske umetnosti, Hagia Sophia v Carigradu, in se spominjam, da sem bolj nepovoljno odgovoril. 11) Dr. Ivan Žagar, kanonik. Predaval je kurijalni slog. V 5. letniku dva semestra. Zapisovali smo si glavne točke njegovih predavanj, ki so bila zanimiva in v veliko pomoč za podrobno delo v župniji. Kako voditi matične knjige za krste, poroke, birme, pogrebe, prva obhajila, ki so imela uradno veljavo za državne urade. Kako voditi župnijsko pisarno (dopisovanje, raba cerkvenih kolekov za razne dokumente — raba teh kolekov je ravno tista leta bila dovoljena od državnih oblasti). Uprava župnijskega premoženja. Odnosi do krajevnih oblasti (župan, orožniki, financarji) in do učiteljstva. 12) Janez E. Gašperič, dirigent stolnega pevskega zbora. Učil nas je koralno petje. Vseh pet let po eno uro na teden; vaje so bile v avli istočasno za vse bogoslovce. Včasih smo bili nemirni in to ga je razjezilo. Učil nas je, kako peti prefacijo, Oče naš, slovesni in navadni “Ite Missa est”, kako začeti Glorijo in Credo (Slava in Vera), kako peti berilo in evangelij pri slovesni maši (pri peti maši v latinščini, pri slovesni maši v slovenščini). Pač vse, kar je naj duhovnik pel pri liturgičnih o-bredih. Vsi bogoslovci so se v pogledu glasu in posluha delili v dobre pevce, pač pevce za silo in pa tiste, ki so bili brez vsakega posluha. Dogajalo se je, da je intelektualni orjak bil slab pevec; ali pa da je izvrsten pevec bil intelektualni povprečnež. Ker pevske sposobnosti katoliškega duhovnika niso bile tako važne kot npr. pri pravoslavnih duhovnikih, se je Gašperič pač moral sprijazniti s stvarnostjo bogoslovčevega posluha za petje in njegovega glasu. 13) Stanko Cajnkar (ali je bil tedaj že doktor ali je doktor postal šele pozneje, se ne spominjam). Predaval je encliklope-dijo. V 1. letniku dva semestra. Predstavil nam je celotno zgradbo katoliške teologije; tudi metode študiranja, kako rabiti vire za intelektualno delo, kako si u-stvarj.ati svojo lastno kartoteko. Tiste prvoletnike, ki niso prišli iz klasičnih gimnazij, je učil eno uro na teden v prvem letniku grščino na podlagi Nove zaveze Sv. pisma v grščini. Moje prvo leto v bogoslovju je bilo njegovo zadnje leto kot profesor: v mariborskem bogoslovju; dobil da je menda namig “od zgoraj”, da naj zaprosi za profesuro' ve- SEJA JUGOSLOVANSKE MOVSK KONFERENCE ;i Dne 24. aprila tl. je bila v Zagrebu zaključena redna seja J ugoslovanske škofovske konference. Trajala je dva dni. Na njej so zbrani škofje proučili vrsto tekočih vprašanj, katera zadevajo katoliško Cerkev v Jugoslaviji. Med drugimi točkami dnevnega reda konference je bila tudi: “Temeljna analiza knjige Toda Kurtoviča “CER KEV IN RELIGIJA V SOCIALISTIČNI SAMOUPRAVNI DRUŽBI”. V naslednjem priobčujemo poročilo o seji Jugoslovanske škofovske konference, kakor ga je prinesla ljubljanska “Družina” 13. maja tl. Zakaj tako pozno, ne vemo. Poročilo je bilo priobčeno pod značilnim naslovom: “Tudi to je le del njihove pastirske službe”. Glasi pa se takole: ZAGREB, 25. aprila. Včeraj so jugoslovanski , škofje končali svoje redno spomladansko zasedanje, ki je trajalo dva dni. Delo je vodil predsednik jugoslovanske škofovske konference zagrebški nadškof Franjo Kuharič, s pripombami pa so sodelovali vsi navzoči škofje. Takoj na začetku zasedanja so se škofje spomnili nedavno umrlega, upokojenega sarajevskega nadškofa Marka Alaupovica, ki so ga pokopali 21. aprila v sarajevski stolnici. Nato pa je nadškof Kuharic poročal o svojem obisku na potresnem področju v Črni gori. Obiskal je tudi škofe s tega področja in nekatere redovne skupnosti. Povedal je, da je škoda zelo velika in da krajevne Cerkve same ne bodo zmogle obnove, zato jim bodo morali pomagati verniki iz vse Jugoslavije. Nadškofa je spremljal na poti delegat italijanske katoliške organizacije Karitas in je obljubil vso možno pomoč. Splitski nadškof Franic je podal obširnejše poročilo o knjigi predsednika zvezne konference SZDL (socialistične zveze delovnega ljudstva). Toda Kurtoviča “Cerkev in religija v socialistični samupravni družbi”. Škofje morajo natančno poznati stališča, ki jih je do Cerkve in vere zavzel ta ugledni družbeno politični delavec, saj jih lahko smatramo za uradna stališča. Seveda se ni mogoče strinjati z vsem, kar knjiga prinaša, saj avtor čisto določno pove, da bodo spremenjene družbene in ekonomske razmere izkoreninile vero in vernost: “V družbeni ureditvi, ki bo očiščena srednjeveške plesni, bo proletariat začel široko in odkrito borbo za odstranitev ekonomskega suženjstva, ki je pravi izvor religioznega poneumljanja človeštva” (str 315). Ob vsem spoštovanju do uglednega družbenega in poli- 4* fatrrr******************** ****** tičnega delavca moramo ugotoviti, da mu takšne izjave niso v čast in mečejo dokaj čudno luč na prizadevanja za ureditev odnosov med Cerkvijo in samoupravno socialistično družbo ter na enakopravno vključevanje verujočih občanov v graditev skupne domovine (op. ur.). Zagrebški pomožni škof Šk-vorc pa je zelo pozitivno ocenil knjigo “Sveto pismo, koran in znanost”, ki jo je izdalo vrhovno starešinstvo islamske skupnosti v Sarajevu. Poudaril je, da pomeni zelo koristen prispevek k dialogu. učencem Slomškove ljudske šo-; le. V stavbi so prostori za otroški vrtec, knjižnico, moderno kuhinjo, jedilnico in veliko telo-; vadnico, ki pa služi lahko tudi; kot dvorana za večje prireditve (s kapaciteto za 500 gledalcev ali poslušalcev). Kakor vsako leto, so nam tudi letos pp šmarnicah člani in članice krajevne KSKJ v bližnji Fontani postregli z dobrim slovenskim kosilom v svoji dvorani. Da je bilo kosilo res kvalitetno, je zasluga krajevnega predsednika KSKJ, župana mesta Fontane Franka Horzena, ki je za nekaj ur pozabil na mestne probleme in se posvetil službi glavnega kuharja. Po kosilu se je razvil prijeten in živahen razgovor med prija- Ob mednarodnem letu otroka telji in znanci, raztresenimi po bodo (jugoslovanski) škofje pri-j vseh plateh južne Kalifornije, pravili skupno besedilo o zaščiti se mnogi srečajo le enkrat na življenja, ki ga bodo naslovili,leto ob tej priliki. Rezultat teh na vso našo (jugoslovansko) i razgovorov je med drugim bila javnost. Pripravljajo pa tudi'ustanovitev Slovenian Heritage skupno pastirsko pismo o vzgoji j Committee za južno Kalifornijo, otrok. Posamezni škofje so natoJ0dboru bo načeloval bivši Navy poročali o področjih, ki jim jih:Commander in univerzitetni do-je poverila v skrb jugoslovanska cent, sedaj upokojeni Mr. Ernie škofovska konferenca. Tako je Rijavec iz Santa Monica. Njemu djakovskj škof .Kos poročal Vv pomoč pa bo služil Mr. Steve zasedanju Kongregacije za ka-Mohorko> trgovec in tiskarnar v toliško vzgojo, na katerem je Fontani. V prihodnjih tednih pa sodeloval. O delu odbora za bodo izbrani nadaljnji člani od-družino pri JSK je poročal škof bora iz različnih predelov juž-Žanič. Nadškof Franic pa je po-|ne Kalifornije. Odbor bo pove-ročal o pastoralnih pripravah na zan z Rigo slovenskih Ameri-sredozemske športne igre, ki bo- kancev v New Yorku. do letos v Splitu. Poseben odbor se bo potrudil, da bodo športnikom iz tujine mogli nuditi vso duhovno skrb, ki jo bodo želeli. Dotaknili so se tudi vprašanja omejitve vožnje z vozili, ki bodo F. Žebot Slovenska pisarna CLEVELAND, ■ O. — Pred motornimi kratkim smo prejeli iž Buenos prizadele tudi Airesa dve novi slovenski knji-nekatere duhovnike, zlasti tiste,1 ^ hi sicer. Jože Krivec PIJ, ki avto nujno potrebujejo, če FANT, GRENKO PIJAČO in hočejo ob nedeljah maševati na reV- Franc Sodja TRENUTKI vseh župnijah, za katere skrbe. MOLKA. Škofje so sklenili, da bodo ob- Krivčeva knjiga je zbirka črtic vestili zvezno komisijo za od-jn novel in naslov Pij, fant, nose z verskimi skupnostmi in grenko pijačo ustreza vsebini poskušali prizadetim duhovni- m ureditvi zbirke, razdeljene v kom izposlovati potrebne olajšave. Ljubljanski nadškof Pogačnik je predlagal, naj ga na mestu opazovalca pri avstrijski škofovski konferenci in v funkciji delegata pri svetu evropskih škofovskih konferenc zamenja sarajevski pomožni škof Jablanovic. Škofje so ugodili njegovi želji in se mu za dosedanje delo zahvalili. Ob priložnosti papeževega obiska na Poljskem bo naše (jugoslovanske) škofe zastopal splitski nadškof Franic; škof Jabla novic pa bo vzdrževal potrebne zveze z organizatorjem mednarodnega evharističnega kongresa- ki bo v Lurdu leta 1981. Šmarnice v Etiwandi WESTMINSTER, Kalif. — Tretjo nedeljo v maju so se pred 28 leti verni južnokalifornijski Slovenci zbrali, da v šmarnični rouka na ptujski gimnaziji, ker pobožnosti počaste božjo mater se menda ni podredil “novi li- Marijo, zavetnico Slovencev. Ta-niji” višjih cerkvenih krogov v Mariboru, ki je odklonila mla-dinstvo in ni bila preveč naklonjena raznim katoliškim zamislim, kako narediti modernega človeka boljšega kristjana, ki so pljuskale iz Francije in Nemčije tudi v Slovenijo. In trenje med Cajnkarjem in njegovim: predstojniki se je še poostrilo po izidu prvega dejanja njegove drame “Potopljeni svet”. Za boljšo sliko, kaj smo študirali v bogoslovju, bom tukaj naštel predmete. 1) Glavni predmeti: dogmatika, moralka, cerkveno pravo, Sveto pismo stare in nove zaveze, cerkvena zgodovina, pastirna, liturgika. 2) Stranski predmeti: patrolo-gija, pravoslavje, pedagogika, katehetika, govorništvo (pridiganje), hospitacija (verouk), mistična in asketična' (kurij alni slog), koralno petje, enciklopedija,: hebrejščina, grščina. Mogoče tudi sociologija in mogoče tudi psihologija. (Dalje prihodnjič) ko so se tudi letos v nedeljo, 20. maja, zbrali v cerkvi Srca Jezusovega v Etiwandi, kjer župni-kuje naš rojak č. g. Jože Snoj. Kljub bencinski krizi, ki je zadnje tedne hudo prizadela Kalifornijo, se je v cerkvi zbralo mnogo večje število rojakov, kot je bilo v danih razmerah pričakovati. Šmarnična pobožnost se je pričela z mašo v slovenskem jeziku, ki sta jo sodarovala župnik Snoj in salezijanec Ivan Tkavec iz Los Angelesa. Znatnemu številu mladih ljudi slovenskega porekla, ki pa slovenščine ne obvladajo, je med mašo govoril v angleščini župnik Snoj o pomenu in važnosti slovenskih verskih in narodnih izročil. Maši so sledile pete litanije Matere božje s priljubljenimi ljudskimi odpevi, katere je na orglah spremljala Mrs. Strnad. Po končani šmarnični pobožnosti nam je gospod, župnik j razkazal novo veliko župnijsko stavbo, v prvi vrsti namenjeno štiri dele. V prvem delu pisatelj riše dogodke iz domačega kraja, kamor prihaja po končanem študiju. Drugi del leposlovno zajame našo narodno tragedijo v letu 1945. V tretjem delu spremlja emigranta na težavni poti v novi svet, prikazuje trpljenje raztrganih družin in hrepenenje po domačijah, ki umirajo. Četrti del je venec poezije v prozi o vinskih goricah, žitu in kruhu kot epilog k zgodbam viničarskih ljudi in krajev. Cena knjigi je $8 za vezan, in $6 za broširan izvod, po pošti 50c več. ❖ Rev. Sodja pa nam nudi v svoji novi knjigi “Trenutki molka” kratka premišljevanja za vsak dan v letu. To je knjiga, ki nas vsak dan za nekaj minut iztrga iz zagledanosti in zaskrbljenosti za zgolj materij alne dobrine k duhovnim dobrinam, ki naj nam bodo smernice, pogum in opora na zemskem potovanju. ^1^ Cena te knjige je za vezano $7, za broširano $5, po pošti 50c več. ge Mohorjeve družbe v Celovcu ' za 1. 1980, zato piosimo tiste, ki jih naročajo preko Slovenske pisarne, da bi to kmalu storili. Mohorjeva želi sezname, pred-no prične s tiskanjem, da ve določiti višino naklade, naj torej udje kar mogoče pohite z obnovitvijo naročnine pri svojih poverjenikih. Naročnina znaša za leto 1980 $16. Slovenska pisarna je odprta vsak delavnik med 10. dop. in 2. pop. in sprejema tudi naročnino za slovensko zdomsko časopisje in revije. — Naslov: Slovenska pisarna, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. — Tel. 881-9617. Ohranjamo slovensko besedo! Vodstvo Slov. pisarne ------o------ Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) zete ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen jutri popoldne ob dveh. Josephine A. Andras V Euclid General bolnišnici je umrla 64 let stara Josephine A. Andras, roj. Salehar, žena Josepha, mačeha Agnes De Hart, Dorothy Edmonds in Thomasa Andras, hči Mrs. Mary Paulin, 5-krat mati, sestra pok. Mary Glavic in Raymonda. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Stanley Trenton V 66. letu starosti je pretekli petek umrl v Womans bolnišnici Stanley Trenton, 19707 Pawnee Avenue, mož Sophie, rojene Buncic, oče Stanleya J'., Judith Ann Zadeli in mestnega odbornika 32. varde Davida J. Trentona, 4-krat stari oče, sin Louise Ursic, brat Olge Sargent, rojen v Astoli, Pa., od koder je prišel v Cleveland kot otrok, zaposlen dvajset let do upokojitve kot nadzornik pri Ohio Garment Rental Co., član Demokratskega kluba 32. varde in delaven pri Northeast Little League ter bivši voditelj deških skavtov v collinwoodski okolici. Pogreb je danes ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti, v cerkev sv. Jerama ob 10. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Anna J. Podpadce Pretekli teden, 30. maja, je umrla r Wickliffe Country Place 82 let stara Anna Podpa-dec, roj. Jadrich, vdova po Antonu, mati Mrs. Fred (Olga) Rossiter (New York), Ralpha Podpadec, pok. Florence Hanna in pok. Emrica Podpadec, 12-krat stara in 13-krat prastara mati, sestra Johna in Victor)a Jadricha (oba pok.) pok. Mary Tomasic, Josephine Strobel, Helen Sanders in Albine Dally. Pogreb iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. je bil preteklo soboto, 2. junija v cerkev sv. Jeroma in nato na Kalvarijo. Pravkar je prispela tudi dolgo pričakovana pošiljka vezanih izvodov Mauser j eve pesniške zbirke ZEMLJA SEM IN VEČNOST. Vsi, ki so se zanimali za vezane izvode, jih sedaj lahko dobijo, prav tako bomo sedaj takoj odposlali po pošti naročene izvode,. Cena vezanim izvodom je $8.50, broširanim pa $6.50, po pošti pa 50c več. Še vedno lahko dobite ali naročite po pošti plošči LIPA ZELENELA JE (koroški pevski zbor Gallus) in SLOVENSKI DOMOBRAN, kjer se s pesmijo poslavljajo od nas komunistom v zločinske roke vrnjeni domobranci, katerih 34. obletnice mu-čeniške Smrti se v tem času sporni n j amo. Cena vsake plošče je $5, po pošti $6. * Radi bi tudi čim preje pripravili seznam naročnikov za knji- Prijaiel’s Fharmaey st. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje oddajo. Nobenih živali! Kličite 486-6743. (65-69) Help WTanted - Mature woman for maid duties in beauty salon. Chagrin-Beachwood area. 751-4011. (64-66) MALI C GLASI Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. _______________ _ U) Sobe oddajo Pet sob spodaj na 1208 E. 176 3t. Kličite po 6. zv. 871-7518. (X), For Rent 3 unfurnished rooms & bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Garage available. Call 361-0989 after 5 p.m. (56-65); Naprodaj Štiristanovanjska hiša nasproti Marije Vnebovzete, nova streha in naprave za ogrev na novo prebeljena, v dobrem stanju. Prodaja se zaradi bolezni, 731-0047. (65-66)] House For Sale By owner. Large 10 Room — family. Prime Euclid Babbitt Ed. location. Excellent investment property. Lot size 76x383. May be zoned commercial. $65,000 Call 442-2751 (65-67) Natakarico iščejo Za polen ali delen čas. Kličite 249-5611 (63-66) SHEETMETAL LAYOUT/FITTER Experience in miscellaneous fabricatioh of sheetmefcal and light structural and plate. Must be able to work with prints. Overtime, high hourly ; rate. Must have at least 5 years ex-perence. Position with advancement. Apply in person: E & W Services, Inc. 7876 Enterprise Dr. Mentor, Ohio 951-1500 WELDER Must be experienced in arc, mig and tig. Take pride in work for miscellaneous job shop fabrications. High hourly rate, overtime, excellent benefit package, steady work with variety. Apply in person: E & W Services, Inc. 7876 Enterprise Dr. \ Mentor, Ohio s 951-1500 i ‘ (63-65) HOUSE FOR SALE Single Brick Bungalow — 4 bedrooms, dining room, living room and kitchen on E. 62 St. Call— 8 a.m. to 3. p.m. 486-3838 after 8. p.m. 361-1632. (62-66)] Hiša naprodaj Enostanovanjska zidana hiša (bungalov) s 4 spalnicami, jedilnico, dnevno sobo in kuhinjo je naprodaj na E. 62 St. Kličite od 8. zj. do 8. zv. 486-3838, po 8. zv. pa 361-4632. (62-66). HELP WANTED 2 waitresses, from 10 to 2 p.m. 1 waitress from 4 to p.m. Mon. thru Fri. Vienna Ga?:den 431-4227. (X) Za vsa popravila pri hiši, zu-raj. in ^znotraj, za strehe in raz?*' širitve se, obrnite z zaupanjem na • ' BUILDING & REMODELING Roofing * Siding * Painting Marijan Puhalj 486-1152 (M-X) HIŠA NAPRODAJ ZIDAN BUNGALOV V EUCLIDU 3 spalnice, izredno velika kuhinja, zaprta, kurjena veranda zadaj, 114 kopalnice, razdeljena klet z razvedrilrdco, kamin na drva, sadni klet., garaža za 2Ig avta z vrati na električno odpiranje, plinski raženj. Kličite Jim Drobnick, 692-0fo78 po 5. pop. REALTY WORLD WEBSTER REALTY 94*1-3300 (64-65) Waitress Wanted Full time or part time. . , 249-5611 j (63-66), AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 4, 1979 Vaclav Benes-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Bodrski starci so stiskali v pe-J o'dberem družico za svoje živ-steh skoraj vsak drugo orožje, Ijenje med hčerami te zemlje. izrazi njihovih obrazov so sve-dočili, da bi se najraje vrgli na tujce, da jih zaženo v morje, in slišati je bilo že tudi mrmranje ... Niklot je preprečil pjihov namen še o pravem času. “Tako so hoteli bogovi... Njim,pustite maščevanje.” Tudi sokol, ki je krožil čisto ■ nizko nad glavami nasprotnikov, je bil videti, kakor bi se zagnal temu mlademu možu najraje v obraz; a tudi on je razumel besede svojega gospoda ... “Plemeniti starec, jaz sem te ranil.. . Ali mi hočeš podati roko?” Vitez Estrichson je pristopil čisto tik Niklota ... “Ves njegov obraz — tudi glas je bil, kakor bi prihajali iz njegovega grla — pojdi — najino stvar poravnajo bogovi.” Starec je sedel na kamen, zaraščen z mahom, in glavo zopet uprl v dlan... Mladi vitez vendar še ni hotel od tod. Nekaj nepopisljivega ga je vleklo k temu starcu, ki je rekel, da je njegov ded. In čim bolj je gledal v njegovo silno staro obličje, tem jasneje mu je stopala v spomin pčetova postava____ Ona glava, katero je po- slal Henrik Lev kralju .Valde-maru kot znamnje zmage, je bila tako različna od očetovega obličja. Koliko solz je prelil Prislav had, njo! Kako jo je od vseh strani poljubljal! Kako jo je prosil za odpuščanje ... Estrichson je bil tedaj.še majhen, štirileten deček, a dobro je opazil, kako njegov oče ponoči ni mogel niti zadremati, in če je zadremal za trenutek, kako je neprestano klical njegovega deda. “Ne preklinjaj me, ne kliči maščevanja na mojo glavo ... Če si to ti, če moj, usmili se svojega sina... Vse bi rad žrtvoval, da bi me le oprostil krivde...” Ti časi prve mladosti so vstajali v vitezovi duši vedno jasneje in jasneje... “Da je kralj Valdemar domnevani moji glavi privoščil mir?” “Dal jo je Niklotovemu sinu — dobri starček!” “Da kralj Valdemar te glave ni zasmehoval?” “Kralj Valdemar je od te dobe sovražil nemške zaveznike.” “Da kralj Valdemar ti glavi ni poruval bele brade?” “To glavo je poljubljal Niklo-tov sin, to glavo sem poljubljal jaz kot otrok... In teh časov ne pozabim nikdar — nikdar.” “Da je ta glava dostojno pokopana?” “Položena je v grob, katerega si je še zd živa izbral moje oče!” “In ti je-li kdaj povedal, zakaj je zatajil mene in svojce, zakaj je zapustil svojo domovino?” “Za mladih let je bil odpeljan kot porok, živel je mnogo let v tujini, nihče mu ni storil hudega, nihče ga ni mučil, v tujini je spoznal tudi mojo mater...” Niklot je imel glavo še vedno vprto v dlan; pri vseh teh vprašanjih mladega viteza ni niti pogledal. “Za gladko žensko...” Niklot je spregovoril te besede napol zase ... “Moj oče* je ostal v tujini, zvest svojemu narodu in svoji domovini... Odkar se je sprijaznil s prvimi danskimi rodbinami, ni stopila od tam niti no-' ga v njegovo domovino s kakim slabim namenom... In da je ostal Slovan tudi na kraljevskem dvoru, to ti svedočijo njegove poslednje besede, katere mi je pokladal na srce, da naj si In zgodovino rodnega kraja, to slavno junaško in žalostno preteklost me je naučil, kakor med vami malokateri oče svoje o-troke... Ali mi še ne daš svoje roke?” (Dalje prihodnjič) ¥inko lalešel: 1500 predavanj CLEVELAND, O. — Izobraževalna in prosvetna institucija svoje vrste med Slovenci je obhajala v četrtek, 3. maja, izreden jubilej: vogrški župnik, duhovni svetnik Vinko Zaletel, ki ga tudi rojaki raztreseni širom po vsem svetu dobro poznamo, je imel v Domu prosvete v Tinjah na Slovenskem Koroškem svoje 1.500. predavanje z diapozitivi. S svojimi predavanji je gospod Vinko obiskal vse slovenske kraje po Koroškem; s fotokamero v rokah pa domala ves svet. Mimo tega je napisal več knjig o svojih potovanjih. Spet ena ho izšla v kratkem pri celovški Družbi sv. Mohorja. V le-tej piše gospod Vinko o sebi takole: “Že od dijaških let sem. veliko fotografiral. Z razvojem barvnih slik so me zvabile barve; odkrival se mi je nov svet. Fotoaparat je postal moj stalni snremljevalec, kjerkoli sem bil. Koroška je prelepa. Začel sem loviti njene lepote in zanimivosti na barvne dia-slike. Potoval sem vedno več in dalje, da sem oblezel vse kontinente in povsod lovil lepote in zanimivosti. Vsak rad pokaže svoje slike tudi drugim. Ljudje so se zanimali. Spoznal sem, koliko koristnega lahko napravim s predavanji in koliko ne le poučnega, ampak tudi verskega in vzgojnega lahko skrijem v slike. Iz zasebnih predavanj sem kar nujno, ko drugih ni bilo, prišel v organizirano delo v Katoliški prosveti in Katoliški kulturni zvezi (KKZ). Sedaj sem kot v deroči reki, ki me brez miru in pre-stanka žene naprej . Jubilej - 1.500. predavanje je bilo posvečeno Poljski, domovini novega papeža - je počastil s svojim obiskom tudi celovški škof dr. Jožef Koestner in številni drugi častni gostje: dr. Apovnik, prelat Zechner, ravnatelj dr. Zablatnik, predsednik KKZ župnik Kašelj, pesnica Milka Hartman, France Gorše, šef katoliškega Bildungswerka dr. Meir in številni drugi njegovi duhovni sobratje, . Tinjski rektor Jože Kopeing je v svojem govoru orisal lik jubilanta. Zaletel se je, ravnal po besedah sv. Avguština: Če smo storili vse, kar smo mogli, smo storili samo to, kar je bila naša dolžnost. Zgornje poročilo je povzeto po Našem tedniku od 5. tm. Dodali pa bi mu radi še to, da mu tudi slovenska izseljenska družina po ZDA, Kanadi, Argentini in drugod dolguje veliko zahvalo za prekrasna predavanja s slikami, ki jih je imel po naših narodnih domeh in dvoranah ob priJiki svojih obiskov pri nas. Domača beseda in zlasti tudi slika, zlasti še če je barvna, pa ima na tujih tleh še vso drugačno vrednost in pomen. Hvala, prijatelj Vinko, za vse to! K Tvojemu posebnemu delovnemu kulturnemu jubileju pa sprejmi tudi od nas v dalnjem svetu prisrčne čestitke, ki jih spremlja naša vroča prošnja k Bogu, naj Ti da še veliko dobrega zdravja ter dobre volje pri Tvojem tako plemenitem javnem delu za Boga in narod. J. S. KOLEDAH * društvenih prireditev I JUNIJ 17. — SKD Triglav v Milwau keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava , s plesom. 17. — Društvo Tabor SPB, Cleveland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prostavi. 30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont. JULIJ I. — V Lemontu praznovanje spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. 8. — Misijonska znamkarskr akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 13.-15. — Fara sv. Vida priredi farni festival na šolskem dvorišču in v farni dvorani. 22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava. 29. — Slovenska šola fare Marije Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 5.— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. II. —Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 19. _ ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. 19. — Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. Avgust 26. — Slovenski dom na Holmes Avenue proslavi 60-letnico obstoja z zahvalno mašo, parado in večerjo. SEPTEMBER 1. in 2. — Baragova dneva v * v Clevelandu, Ohio. 16. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v fami dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne. IG. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 22. — KRES nastopi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve. 23. — Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. 29. — Slovenian-American Heritage pripravi Slovenski večer na CSU. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 7. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. 13. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. 21. — Slovenski narodni dom na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne. 27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 28. — Pevski zbor Planina poda v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih popoldne. NOVEMBER 4. — The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave. 3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne. 10. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne. 18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 24. — Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road. 25. — Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. V BLAG SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI SMRTI MOJE LJUBLJENE ŽENE, NAŠE MATERE, STARE MATERE IN PRASTARE MATERE MARY LOKAR 1896-1972 ki je umrla 7. junija 1972 S cvetlicami Ti grob krasimo in molimo za dušni mir, da enkrat srečno se združimo, tam, kjer je večne sreče vir! Žalujoči: soprog JOHN LOKAR JOHNNY, MARY, I JEANNETTE, DANIELLA in zetje vnuki, vnukinje, pravnuki, pravnukinje brat v Sloveniji Cleveland, Ohio, 6. junija 1979. PREBUJANJE ISLAMSKE ZAVESTI TONY KRISTAVNIK Ljubljanska “Družina” je prinesla v eni svojih nedavnih številk pod zgornjim naslovom daljše poročilo o prebujanju islamske zavesti širom po svetu, koder danes žive pripadniki islamske veroizpovedi v večjem ali manjšem številu. V naslednjem podajamo iz tega poročila nekaj 'pomembnejših podatkov, ki morajo zanimati tudi Slovence, doma in po svetu. Tudi nad slovenskimi deželami je namreč nekoč plapolala zelena Mohamedova zastava. Ponekod je vihrala stoletja dolgo in zapustila za seboj še danes vidne kulturne, pa tudi druge vplive in sadove, v naših slovenskih deželah pa je sejala smrt in uničenje. V desetletjih po zadnji svetovni vojni pa opažamo ponovno prebujanje islamske zavesti po vsem svetu, vse tam od afriškega Maroka ih Egipta prek Arabskega polotoka pa tja do azijskega Pakistana in Indonezije na Dal-njem vzhodu. V Turčiji, katera je bila v nedavni svoji preteklosti nosilka islama, je Ataturk usitvaril moderno republiko, kjer sta vera in država še danes dve stvarnosti, no, pa tudi tam je že slišati skupine, ki bi rade koranu dale tudi v javnem življenju večjo veljavo. V mnoge afriške države je po odhodu kolonialnih gospodarjev začel prodirati islam z novo močjo in zagonom. Iz Turčije in Irana, kakor tudi iz vrste drugih islamskih držav so začeli v Zapadno Evropo prihajati tako imenovani sezonski delavci, ki so svojo vero prenesli tudi v svoje novo okolje. Prav posebej pa so se oči vsega sveta obrnile na islamsko skupnost po nedavnem tako dramatičnem preobratu v Iranu. Šiitskemu voditelju Homeiniju je iz izgnanstva v Franciji uspelo vreči v domovini šaha. Iran je postal islamska republika, ki sedaj med uspehi pa tudi med križi in krvjo išče svoj resnični obraz. Ni še gotovo, ali bo mogel šiitski verski vodnik Homeini uresničiti vse svoje načrte. Pred kratkim je zoper Homeinija nastopil na nemškem radiju islamski strokovnjak, profesor Abgolyavad Falaturi. Po gledanju le-tega je treba v vzponu islama od Atlantskega do Tihega oceana gledati iskanje lastnega obraza in samobitnosti narodov, ki so bili dolga leta pod prevladaj očim vplivom zahodne civilizacije. Tudi v Sovjetski zvezi bodo morali kaj kmalu resno računati, zelo verjetno pa je, da že danes resno računajo s svojimi muslimani, in sicer zato, ker jih bodo leta 2000 imeli na svojem področju že okrog 200 milijonov. Večina sovjetskih muslimanov živi v glavnem v Srednji Aziji, le četrtina njih je med Volgo in Kavkazom. Če izvzamemo krimske Tatare in meskezijske Turke, se ti muslimanski verniki ne čutijo ogrožene. Mešani zakoni med Rusi in muslimani so nam- reč skrajno redki, pa so ravno 'zaradi tega ostali muslimanski rodovi samosvoji in zvesti svojim verskim tradicijam. Podobno kakor so se nekoč ti ruski muslimani hladno zadržali do caristične Moskve, tako so tudi danes ti hladni do sedanjih sovjetskih oblasti. V . zvezi s tem morda še tole: V sovjetski re- publiki Uzbekistan, ki je v celoti muslimapska, je dobil nedavno poldrugi milijon žena naslov “matere junakinje”, kar pomeni toliko, kot da je vsaka izmed njih rodila deset ali več otrok. Ali je potem kaj čudnega, če je med sovjetskimi muslimani prirastek vsaj trikrat večji, kakor pa je med drugimi sovjetskimi narodi. Svetovno središče islama je, upamo, še vedno na visoki šoli v Egiptu v Kairu. Od tam izhajajo vse pobude za poživitev zvestobe svoji veri. Tudi tam se skušajo religiozne sile uveljaviti v široki javnosti. V sosednji Libiji pa uveljavlja te sile z vso doslednostjo njen predsednik Gadafi. Saudska Arabija in Združeni emirati pa že tako pomenijo trdnjavo mohamedanske pravovernosti, šeritajsko pravo sta v zadnjim času vpeljala tudi Pakistan in seveda Iran. V egiptovski politiki so muslimani zaenkrat še dokaj zmerni, vendar se pa že tudi tu pojavljajo [poskusi, kako bi iz. države ure-jdili verske ustanove. Polovica [sedanjih egiptovskih visokošol- t A v ■CORATING Telephone 944-8436 Pomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje. Nameščamo nove žlebove. Id vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Ctair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditvi onrožmee, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice Najicp«« izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROCAJTf TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE um*? Oglašujte v naših malih oglasih • CE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohišlvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno mod, • ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. cev pripada skupinam doslednih Ije treba še prej odpraviti soci-muslimanov. Vsaj tretjina iz- jalne krivice, zaradi katerih so med njih nosi obleke po predpisih korana. Na javno mnenje ima tudi vedno več vpliva “Muslimansko bratstvo”. Njihove pripadnike je Naser preganjal, Sadat pa jim je vrnil svobodo. Glasniki tega gibanja sicer trdijo, da islam dopušča opozicijo, v praksi pa bi mogli njihove izjave preprosto oceniti takole: Dokler je islam v manjšini, je pripravljen sodelovati, ko pa doseže večino, skuša na vsak način uveljaviti svoje nazore. Muslimansko bratstvo gleda z nezaupanjem in tihim nasprotovanjem na zbliževanje Egipta z Izraelom in ZDA. Žrtve teh trenj v Egiptu so pogosto tudi kristjani, saj jih muslimani, podobno kot komuniste, označujejo kot oviro pri vzponu islama. Zanimiva je v tej zvezi tudi izjava velikega šejka na univerzi Al Ahhar v Kairu, Mohameda Abdela Rahmana Bisharja, ki ga imajo za naj višjo islamsko avtoriteto. Izjavil je, da se popolnoma strinja z vpeljavo ko-ranskih predpisov, ki zapovedujejo za prešuštnike kamenjanje; sekanje rok za tatove in bičanje za pijance. Takoj pa dodaja, da ljudje slabi. Naprednejši muslimani torej skušajo prilagoditi svoje poglede sodobnim razmeram. Čeprav je med muslimani še veliko preveč zagnanih borcev za polmesec in koran, je gotovo, zaključuje Družina svoje poročilo, da v našem času islam ne more računati na uspeh, ee ne bo v svoj nauk vključil strpnosti in spoštovanja do drugače mislečih. ZA SMEH Mati in hči — Zakaj nisi temu falotu P°' vedala, da si pošteno dekle? — Saj sem mu povedala, pa 111 hotel verjeti. Zanesljivo znamenje Mestna gospa pravi kmetskemu dekletu: Marička, danes prispe pome moj mož. Podjite ga čakat na kolodvor. n — Kako ga bom pa spoznala-— Zelo lahko. Je srednje, °' krogle postave in čim stopi lZ vlaka, bo vprašal, kje je na] bližja gostilna.