6t. 123 V Gorici, v četrtek dne 27. oktobra 1910. Iihak trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri »popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom posiljana : vse leto . . 15 K F ' * *• ' «**.-*¦ . „.. K„ ,*;. . /s »» > • » •» Posamične številke stanejo 10 vin V* Gorici* se prodaja „Soča" ,v vseh tobakarnah. „S0ČAu ima naslednje izredne priloge.: Ob no vara »letu. .Jfafcipot po Goriškem in Gradiš<5anskemu in dvakrat, v letu nVomi red Že* ležale, parniko? in poštnih s?ezu. Ha naroČila brez doposlane na* roMne se m oziramo. Tacaj ML. •Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. f(, Lavrič, Uredništvo j nahaja v Oosposki uiici št. 7 Gorici v i. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v, Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase' je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin.j 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30y:ia vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«Ufon it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. GabrŽČek (odgov. J. 'PaBSič) tiska in zal. Poslanec Meizlik o gorin ttlun zboru. V Topoljanu v Furlaniji na slavnosti društva »Oiovane Frhili< je govoril, vspodbudcn v *n, duhovnik Meizlik. deželni poslance laške ljudske stranke, o goriškem deželnem /bonu I Med drugim je go\oril tako-le: j Zaključenje deželnega zbora. ; ^Goriški deželni zbor je bil zaključen nenadoma z odlokom Njegovega Veličanstva 8. oktobra 1011*. Kakšni so vzroki zaključenju? Ustavljenje dela, ki je bilo nujno potrebno, je vzročila cela vrsta dejstev, katera se stvorjajo v s i s l e tn. po katerem >e je ravnala vladajoča stranka v deželnem /boru, sistem strankarski, oseben, krivičen, protlparlame'ntaren. Predno razložim vzroke'za omenjeni dogodek, momm reči. da stroj deželnega parlamenta le nehal tunketjonirati radi notranjega defekta, ta je: deželni volilni red* ki ne odgovarja v svoji razdelitvi našim lazmeram. Predložil je bil v X. seji IV. zas. dr. Mnranj volilni red. rekoč, da sloni na modernih principih. Ta novi zakon je imel odpreti pot k sodelovanju v javnem življenju tudi onemu delu državljanov, ki je bil doslej izključen. Ta /.ikon ne odgovarja vsem modernim zahtevam. Doeim pri volitvah v državni zbor Gorica voli sama enega poslanca, mora za deželni zbor voliti s Furianijo. Gorica in furlanska mesta volijo 4 poslance, vsa Kurinnija voli pa X Vsa Furlanija voh ,\ trgovska, zbornica pa 2. Potrebna je torej revizija deželnega volilnega reda, ker drugače bo Furlanija vedno odvisna od politike individualno goriške v svojo lastno škodo. Sedaj pa k motivom, ki so vzročili zaključen;:: deželnega zbora. Deželna uprava. D e ž e J n a norišnic a. V poročilu deželnega odbora od 1902 07. se nahaja dolgo razlaganje potrebe deželne norišnice. Med drugim je rečeno, ¦ da je bilo leta 1905. na deželne troške po norišnicah M) umobolnili. 108 jih je ¦bilo pri usmiljenih bratih v Goriei, okoli o() po norišnicah v Trstu, S. Daniele, Sa-eile in v Vidmu. V ženski bolnišnici v Gorici je bilo umobolnili 70, v Sottoselvi 57, kakii: M\ pa v Trstu, Vidmu iti Gemoui. Zaradi tega je postala potreba norišnice jako nujna. Deželni odbor je leta l«S87. predlagal deželno norišnico za 150 umobolnili. Deželni zbor je sprejel 23. dec. lf>S7. predlog deželnega odbora in dotični odsek je podal obširno poročilo s konkretnimi predlogi za ustanovitev norišnice med podtumskim predmestjem in Miriiom. Razpisan je bil natečaj za nakup zemljišča in neki arhitekt je dobil nalogo izdelali načrt. Ali vprašanje o deželni norišnici je padlo in pokopano je bilo 10 let. Leta 1900. jtj prišlo zopet na dnevu' red. Deželni odbor je dobil nalog nakupiti drugo zemljišče, preskrbeti znova načrte ter se pobrigati, da se izvrši gradnja norišnice čimprej. Leta 191 M. je deželni odbor /mejil zemljišče, določeno za zgradbo norišnice. Dela so bila izročena podjetju Perko za svoto K 54N.72K.Jtf. Deželni zbor je potrdil statut za deželno norišnico ter razglasil 1905. razpis mesta ravnatelja v norišnici. Dandanes je norišnica lepa in k o n e a na j e tr i I e t a, ali v_-dno še zaprta z enormnlm potroškom odveč. Ubogi umobolni so raztreseni na ie-siio in na levo po raznih notranjih in zunanjih norišnicah. D e i i c i t. Ne dotaknem se nepravilnosti deželne uprave. Povedati hoče-M to-le: Za leto 1910. je nepokritih K 1.tO 1.056. Da se jih pokrije, je treba porabiti prebitke prejšnjih let in treba j p po viška 80'.« na iz-ravne davke, ostane pa še dolga K 6(0.050 in leta lOll. bo zopet potreba dolga novih 600.000 K. Torej skupno v letu 1911. dolga «{*e 1.200.000 K. Razno. Poslanec Meizlik je na to pripovedoval o volitvah letu 190S ter o dogodkih v deželnem zboru. Laška ljudska stranka je hotela v upravi dežele svojega zastopnika, kar bi bilo pravično iu kar bi bilo absoluten pogoj za redno funkcioniranje deželnega stroja. Liberalna stranka pa tega ni privolila. Razložil je zvezo s takratnim »Slovenskim klubom«, le slučajno zvezo, katero pa je laška liberalna stranka izkoriščala termetala v nje blato kričeč, da so izdajalci vere in naroda. Liberalna stranka ve, da ni več take zveze, vendar še obiekuje, ker je pač to njihov sistem. Moteli so liberalci po takem sistemu črniti pri nadškofu načelnika (dr. Faidut-tija) in njegove kolege, hoteli so napraviti v družbi s, Slovenci (klerikalci) razdor med slovenskimi in turianskiini katoličani, liberalni sistem pa je imel pred vsem namen s t r m o g i a v i t i n a č e I n i k a k a t o I i š k e g a g i I) a n j a v I* u r 1 a-n i j i. p r o š t a F a i d u 11 i j a. K temu jim je pomagala tudi slovenska stranka (klerikalna). /veza med laškimi liberalci in slovenskimi klerikalci. »I točim liberalna stranka kriči o narodnem izdajstvu naše stranke glede" na slučajno zvezo, ki pa je že mrtva iu dolgo pokopana, molči o svoji stalni zvezi z drugo slovensko stranko (klerikalno). V svrho večine, da pobija furlansko katoliško stranko, so se združili laški liberalci s Slovenci'..... Razpust deželnega zbora. — »Delovanje.« — Zaključenje. Omenjal je burne seje v i. !908. in 1909. Vsi se spominjajo, kako je obstruk-erja, inscenirana iz predsedstva, proti nam od združenih strank, liberalne in slovenske (klerikalne) pripravila vlado, da je razpustila deželni zbor«. •— Potem je pripovedoval. kakose je sestal nov de- želni zbrr, kako so šikanirali, inzultiraji laški liberalci nje, poslance laške ljudske stranke, terorizem je vladal, zasmehovanje, osveta. Deželni odbor se je konstituiral po izključciiju d. poslancev iz slovenskega veleposestva, brez katerih treh pa se ne b; bila smela izvršiti volitev odbornika iz veleposestva. — 6 mandatov laške ljudske stranke ni verificiranih. Nič uiso mogli storiti vsled nagajivosti zveze..... ali premagali smo krizo močni. Krona in vlada sta kontrolirali zlorabe in prišel je dan, ko se je reklo: Dosti! Prišel je dan 5. oktobra, zgodili so se novi protikonstitueionelni čini in novi Aleksander Veliki je z močno roko prereza! gordijski vozel. Deželni zbor je zaključen na Najvišji ukaz. Združeni stranki, laška liberalna in slovenska (klerikalna) sta bili koncem seje kakor obdani z avreolo bleščeče se sreče. Dva dneva poteih pa so bili pobiti, kakor pobije ciklon sredi poletja cvetočo planjavo. Prihodu jost naj prinese več pravice i ji k r š č a n s k e I j u b e z n i«..... Tako je govoril furlanski poslanec Meizlik. Radi tega govora ga robato napada >Corriere«, glasilo Pajer-GregorčiČeve zveze. Znamenje, da je Meizlik zadel v ž i v o! Ljudsko štetje. (Dalje:) Važnost ljudskega štetja se nam kaže; še -.v nekem drugem ozira* da-si, se je ravno tu stvar obrnila nekoliko na bolje. Italijani so se namreč nekoliko nrevarili v svojih računih. T o se jez god i Jo o volilni reformi' za državni zbor. Volilni okraji so se imeli kolikor le možno zaokrožiti po narodnosti. V tem smislu je vlada predlagala volilne okraje. Ali pri tem se je v naših pokrajinah poka- Kapitan Hattcras aH Angleži na severnem tečejo. Francoski spisal Jnles Teme. — Prevel 0. I. (Dalje). j In res, s takim imenom naj bi nazval nedoločen pro-i štor Oceana? Kako naj bi razobesil zastavo svoje domovine v širnih valovih? Kako naj bi zasedel v imenu -Njega milostnega Veličanstva« del tekočega elementa?| Zato je Mat te ras s Kompasom v roki strmel in • proti] severu. Vendar brez konca in kraja se je raztez. *rje'| do obzorja in se strinjalo z jasnim nebom. Tu p* mi, je bežala kaka ledena gora. da pripravi, kakor se je zde' t, j drznim potnikom prosto pot. Pogled na to okolico je človeka nekako čudno prešiniti. Je-li ta vtis izviral od prenapetega in prerazdra-ženega duha potnikov? O tem je težko soditi. Doktor je v svojih vsakdanjih zapiskih naslikal to čudno lice oceana; in govori o lom ;avnotako kakor Peunv, ki pravi, da tvorijo ti kraji najhujše nasprotje z morji, ki jih oživljajo miljoni in miljoni živih bitij. Gladina se je kazala v najnedoločnejšili riijansab ul-tramarina. bila je nenavadno prozorna in svetloba se je na. njej čudovito razprševala kakor na < ogljenčevem žVepleueu. Vsled te pozornosti se je videlo v neizmernr. giobočine. Zdelo se j-vkakor da.bi bilo severno morje kot aquariuni razsvetljeno od spodaj. Kak električen predmet je moral brez dvoma na dnu morja razsvetljevati njega spodnje plasti. Šalupa ie navidezno takorekoČ visela nad brezdanjirn »prepadom. I Nad površjem teh čudnih voda pa so letale, neštevilne j I čete ptičev kakor gosti in veliki viharni oblaki. Ptice (selivke, obrežne ptice in meske kure st, obsegale vse vr,%te velikega razreda vodnih piie od .• "batrosa, ki je v JL/jiin krajih tako navaden, do pingvina severnih morji, toda z velikanskimi razlikami. Neprestano je odmevalo njihovo zamolklo kričaje. Pri njih je doktorju pošlo njegovo naravoslodno znanje; tem čudnim vrstam on ni vedel več imena in je povesil glavo, kadai so z nepopisno silo plahutale po zraku s svojim; perut:. Marsikatere teli zračnih pošastij so merilc /, razprostrtimi peruti po dvajset črevljcv na šrrokost; s svojimi peniti so popol-l m ia poskrile šalupo, iu bilo je na legije, ptičev, katerih imen še mkda,- ni bilo v londonskem zapisnikuJ ptičev (Index Ornithologus). Doktor se ie čudi! in strmel, da je njegovo znanje tako nepopolno. Od podnebnih čudežev so se mu-obn.iie oči na mirno, gladi, o in je ondi zapazi! nič manj čudne sfari iz živalskega kraljestva, med njimi.meduze, ki so bilo do trideset :črevijev široke; splošno služijo podnebnim prebivalcem v i hram>.. m plavale so kakor .pravi otoki med algami in I velikim mahom. Kako čudovito je to! Kaka razlika je to v primeri z drugimi mikroskopičnitnj meduzami, ki jih ie Sct.i esbv opazoval v Groenlandskem morju, in katerih I je ta mornar ceni! na dve kvadratni milji dj triindvajset tiiijard osemsto oseminosemdesdt biljard miljard.,1) Če se je oko. ozrlo na prozorne vode, tudi tarn ni manjkalo nadnaravnih prizorov; na tisoče najiazno-l vrstnejših rib je švigalo semintja; sedaj so se bliskoma ') X" številu si; odtcgiio vsakijimi pojmovanju človeškima duhu; daj l'ii &i> liitlo to Štr'vi\) pojmovati, jf tlipal :ing!t>ski MJinotov««-. da l>i imu^l j od iiuMkii vv.Hii sK>ti iisomdcsvt ljudi; dii 1« |irt'Štnlj to številu | I potapljale v.giobočino tekoče tvarine, očesu so se manjšale in vedno manj vidne postale, konečno pa kakor slepilo izginile? sedaj so zopet zapuščale giobočine in se dvigale proti površju in med tem vedno večje postajale. Te morske pošasti se niso nič kaj bale šalupe; plavale so mimo nje in se ob njo zadevale s svojimi ogromnimi J plavutami. Kjer bi se bili somolovci po pravici prestrašili, j se naši mornarji niso zavedali nikake nevarnosti, dasi so bili nekateri teh 'pomorskih prebivalcev strašansko veliki. j Mladi tuhiji so se poigravali med seboj; kakor, eno-rožee fantastični narval je preganjal bojazljive kite s svojim dolgim, ozkim in koničastim oklom,, čudnim.orodjem, ki mu služi tudVza"žaganje ledu. fleštevilnb isdjnov je bruhalo iz svojih škrg velike vodene in sliiznjate curke in napolnjevalo, zrak'z hekinV posebnim šumenjem.'' Severna- kdpera s svojim nežnim- repom/in širokimi plavutami je z neizmerno {.'ifrostjo-rezala "valove in V svojem teku požirala nič manj V 'ona hitre Živaliče, meuke ali makrele. meti tem ko je '..boH leni. kit mirno požiral lene iir okorne moluske. . ' * ' ',- ¦ i- j Bolj nr ^dtiu pa so plavali med prodom sive ambre, balenopteri s koničastiifr gobcem, pod6l^ašt|."m črnikasti groenlandski anarnaki, velikanski, po vseh niQ;rjjh .razširjeni glavači, aH pa so se spuščali v hortiaricneboje, ki so po več milj daleč porudečevali površje oceana. Veliki labrodorski tegusiki, pliskavice s sabljastimj plavutami na hrbtu, vse vrste tuhijev in tiirožev, morski psi, konji, medvedi, levi, sloni so se pasli na.vlažnih pasMikih ; oceana in doktor je vse te neštevilne živali ravno tako .lahko pazoval,- kakor iuprnarioe in ribe v kristalnih yo-I dnjakih zoološkega vrta. ,',.',' zakfne^zelonepr^^ O nekaterih teh okrajev, ki nai bi bili po ske se je pa vstrašil. Oče «n»d^ volilni reformi i t aH i a n s ko-narodno zaokroženi, se je izkazalo naenkrat, da n i s o i ta I i j a n s k i. Tako se je zgodilo s 3 volilnimi okraji v zapadni Istri. Ko je leta 1907 prišlo do volitve, je dobil hrvatski kandidat dr. Lagrnja v teh okrajih skoro polovico glasov! Tu so se Italijani hudo urezali. Z mahinacijami na ljudskem štetju so vse one kraje prikazivali kakor italijanske in posledica, temu je bila, da je v okrajih, ki naj bi biti italijanski, toliko v 'resnici slovanskih Uudij, da so ti okraji v resni nevarnosti za Italijane. Ali tudi ta grenka izskušnja jih še ni izučila in izmodrila. »Piccolo« nas obvešča, da hočejo še nadaljevati z rnahinaci-jami na ljudskem štetju, s poskusi falziti-ciranja dejanskega stanja. Vspričo te italijanske nepotooljšljivosti si me amo staviti vprašanje, kaj naj storimo mi, kako nai postopamo da namerovane ialziiika-cije preprečimo? Kateri je torej naš občevalni jezik?! Odgovor na to vprašanje je: posnemajmo vlado, delajmo tako, kakor ona dela! Kakor še ona pozneje, po štetju, ne ozira na to, kar nam je v resnici podalo ljudsko štetje na podlagi občevalnega jezika, marveč podtika doseženemu rezultatu pomen dokaza o narodnostnih* razmerah, o številnost tega ali onega naroda, tako pa se tudi mi ne brigajmo na ljudskem štetju za občevalni jezik in ne razbijajmo si glave, kako govorimo s tem in onim, ampak napišino enostavno, kar je naravno, svoj materni jezik in označimo svojo narodnost! Ne brigajmo se za to, da smo prisiljeni govoriti tudi v drugih jezikih. Ko smo zapuščeni od vseh, pa govorimo mi sami čim glasneje, kaj smo, da smo Slovenci! Dovolj se je že naglašalo, 'kako važno je ljudsko štetje za nas ne le v političnem pogledu, ampak tudi glede vseh naših zahtev tudi na gospodarskem polju, čemu pa se Italijani toliko trudijo, da bi * te naše kraje prikazovali kakor italijanske? Povodom vsakega imenovanja kakega državnega uradnika se italijanski politiki obračajo na merodajna mesta in dokazujejo — sklicevaje se na ljudsko štetje — da dotičnemu uradniku ni treba poznavanja slovenskega ali hrvatskega jezika. In le prepogosto se dogaja, da na odločilnih mestih verujejo, da tu ali tam ni nič Slovanov. Pri vsaki malenkosti, ki jo zahtevamo, občutimo posledice ialziticiranega štetja. Ko smo n. pr. za pošto v Rejanu zahtevali tudi slovenski nadpis, se je poštna uprava istotako sklicevala na ljudsko štetje, ki je izkazalo v Rojanu jsamsi 16% slovenskega prebivalstva, in je menilo, da na tako peščico se ni treba ozirati, češ: potem bi morali prirejati nadpise rudi za Madžare ali celo Kitajce- Tako se nam godi tudi na državni železnici. V smeri proti Trstu je na Op-činah zadnji slovenski nadpis. To vse so posledice ljudskega štetja, ki je v vsem tržaškem suburbiju izkazalo komaj 33% Slovencev! Tako se nam godi v vsakem oziru in na vseh poljih,- kjer kaj zahtevamo: vsakokrat se sklicujejo na rezultate ljudskega štetja! potem pa so mu ga vzeli z opombo, da ni dovolj podučen. Smešno! Vprašamo g* dekana, akso bili bolj ,podučeni otroci njegovih petoliznikov, katerih več ne ve, ali je en Bogidi 10, in ki vedo o birmi le to, da dobi|0 itovce in kolače. Ti seveda so bili izvrstno pripravljeni za sveto birmo. . ' Naš prečastiti g. dekan se je dolgo časa skrival, ali vemo zakaj'. Niegov temperament ga je pregnal iz prijaznega Cerkna k nam. Afco meni, da smo vsi Me-danci, se ljuto vari«. Na tak način ni postopal pri nas še noben dekan; tako ni učil Kristus, ki je rekel marveč: Pustite male k meni! tako ni pridigal škof na dan birme, pridigal je... Prejmite sv. Duha r— dekan pa ga je zabranrl onemu dečku. Ali se tako utrjuje sv. vera? Le tako naprej, potem bo toliko hitreje en hlev in en pastir. Dne 23. t. m. je razlagal v »pridigi« Portugalske razmere. .loj, kako so se čudili njegovi verni backi in pobožne ter-cijalke.. Naj ne misli dekan, da smo vsi tako zabiti, da bi verovali budalostim iz »Slovenca«. Cerkev je za razlaganje božje resnice, za take povesti pa naj zbere drug prostor in povabi svoje backe ter Marijine »ščire« s čuki vred. — Vprašam0 tudi dekana, če se deli prej zakrament Sv. R. T. ali sv. birme? Škof je priporočal s 7. letom pistopiti k mizi Gospodovi, oni deček ima pa že 9 let. Kako nai se to razlaga. — E, vera je povsodi bolj zadej. Ni jim za vero, ampak za bero. Star je ta pregovor pa resničen. Kaj je vse mogoee napraviti iz Pokafet, razvidi vsakdo, kdor si naroči kuharsko knjigo, ki jo vdobi brezptaino pri Prvi kranjski tovarni testenin v It. Sisfriei. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Črniče. — (Naš dekan.) Črni terorizem presega vse meje dostojnosti. Ako le nanese prilika, že porabijo svojo moč ter udarijo s konjskim kopitom, ne glede, ali je prav ali narobe, samo da udarijo. Dne 16. t. m. smo imeli birmo. Vsi otroci, ki so se pripravljali za ta sv. zakrament, so dobili lističe in so bili birma-ni, le jeden je bil izključen. In zakaj? G. Domače vesti. »Matica Hrvatska« v Zagrebu izda za leto 1910 sledeče knjige: 1. Kolo. 2. Novovjeki izumi III. 3. Povijest hrv. protestantske književnosti v doba 'reformacije. Dr. F. Bučar. 4. Povijest okupacije Bosne i Hercegovine. Dr. N. Mandič. 5. Začudjeni svatovi E. Kurhičič. 6. Pripo-vijesti. Dr. M. Lisičar. 7. Slosvacki: Lilla VVeneda u prijevodu J. Bertešiča. S. Pegam in Lambergar. Dr. F. Detela. To delo izide zajednp z »Matico Slovensko«. — N a t oč i 1 a z at e knjige sprejema p o v e r j en i š t v o v Gorici s a in o še do 31. oktobra 1910. Smrtna kosa. — V Dornbergu je umrla gospa Lucija Kri ž m a ji, naduči-teljeva vdova, mati gg. nadučiteljev Ignaca in Franca Križmana. Pokopljejo jo jutr* pop.--ob"3-V•>. Naj počiva v miru, preostalim naše sožaije! Občinske volitve na V ogrskem so se vršile včeraj. Bil je hud boj zlasti v tretjem razredu; prišlo je volit nad 200 vo-lilcev. Zmagali so naprednjaki v vseh treh razredih. Zreli možje so se sami med seboj lepo pomenili in pripravili za volitve in zmagali so sijajno. V d o s e i, njem sta>r ašin st v u so bili sami klerikalci. — Komisija je bila čisto klerikalna. Domači duhovnik je bil v komisiji, 3 drugi duhovniki so pa agitirali okoli volilcev ter jih silili voliti klerikalno listo. Ali vse ni nič pomagalo. Zmagali so naprednjaki. V tretjem razredu so dobili naprednjaki 100 glasov, klerikalci 89; v drugem imajo naprednjaki večine 11 glasov, v prvem imajo večine naprednjaki 6 glasov. Slava zavednim volilcem! Ti naj bodo za vzgled drugim, kjer bodo še občinske volitve. Občinske volitve v St. Petru. — Natančen izid občinskih volitev,' ki so se vršile 24. in 25. t. m. v Št. Ftetru, je ta-le: v III. razredu je volilo 137 volilcev; naprednjaki 95 glasov, klerikalci 42 glasov. V II. razredu je volilo 54 volilcev; Naprednjaki 26 glasov, klerikalci 28 glasov. V I. razredu je volilo 18 volilcev; naprednjaki 77* glasov, klerikalci 1I1/« glasov. Ni treba še posebej omenjati, da je bil pritisk od klerikalce strani zelo velik. Pri volitvi v II. razredu je komisija (klerikalna) zavrnila tri napredne glasove in dovolila enemu klerikalca voliti, dasl ni imel pravice. Tudi pri volitvi v I. razred so se godile nepravilnosti. Sploh je bil cel klerikalni aparat na nogah, in kako tak aparat deluje, vemo predobro.. Klerikalci so se vstrašili izida volitev iz tretjega razreda. Migali so okoli in se 'Posvetovali in zgodilo se je, da so »zmagali« v dru- gem razredu! Proti taki »zmagi«, za katero tl5tjo nepravilnosti, se poda rekuirz. in če je pravica na svetu, se mora ugoditi rekurzu ter razveljaviti volitve iz drugega in prvega razreda; tako se ugodi p* a-v i č n i zahtevi hi klerikalce se pouči, kaj je prav in kaj ni prav. Napredni volilci v Št. Petru so se vrlo držali ter zaslužijo javno pohvalo. Občinske volitve v Tolminu. — Včeraj in danes so se vršile občinske volitve v veliki tolminski občini. Klerikalci so se pripravljali na te volitve že mesece ter im« li upanje, da zmagajo vsaj v tretjem razredu. Vse so oblezli, vsa pooblastila pobrali, kar je bilo le mogoče, in zibali so se v sladkih nadah, da zmagajo v tretjem razredu. Sinoči po izvršeni volitvi iz tretjega razreda pa smo dobili brzojavko, da Imajo naprednjaki v tretjem razredu 114 glasov večine. Torej zastonj se je trudil kaplan Tomšič noč in dan; migal je revež okoli, kakor da si zasluži z agitacijo za občinske volitve nebeško kraljestvo, »parkelj« ga je čakal tam na poti iz Zatol-mina, pobil se je sveti mož na rokah in na glavi, pa vse skupaj ni dalo zažeijene-ga uspeha, Blamiran stoji tu in pajrkelj ga straši po dnevi in ponoči, da nima miru. Res, pomilovanja vreden možiček. Naše sožaije! Danes volita drugi in prvi razred. Naprej! —- Vršijo se občinske volitve. Naše zdravo ljudstvo se je jelo korenito otresati klerikalnega gospodova-nja po občinah. V Dornbergu se ie streslo, tam je bil pričetek. Klerikalci so pridržali še Dornberg s težavo, ali z glavo so zrnignili: kaj bo? Pri volitvah v Pod-gori, v Prvačini, v Ročinju je naše ljudstvo jasno govorilo, sledil je Št. Peter sledilo je Vogrsko, ob Tolmin so tolkli zaman. Št. Peter in Vogrsko stojita posebno v ospredju. — Sledile bodo volitve še po raznih občinah. Naprednjaki, naprej! Klerikalna strahovlada v deželi, klerikalno sleparstvo in zločinstvo, odpira ljudstvu oči, da vidi ter glasno izreka pri občinskih volitvah obsodbo nad klerikalci. To je vesel pojav, to je začetek korenitega preobrata na Goriškem! Napredni volilci, le naprej v volilno borbo pri občinskih volitvah. Lepi vzgledi so tu. Povsodi naj se ravnajo po njih. Volitev župana in podžupanov v Podgori. — Včeraj se ie vršila volitev župana in podžupanov v Podgorski občini. Navzoč je bil dvorni svetnik groi At-tems. Volitev se je izvršila per aeclama-tionem. Župan je g. Anton K 1 a n č i č, dosedanji župan in deželni poslanec; podžupani pa so: Fogar Al. iz Pevme. T r-p i n Anton iz Podgore, F o n z a r i Ivan iz Št. Mavra, R a d i k o n .los. iz Podsa-botina, grof A 11 e m s Žiga iz Podgore. Fiegl Anton iz Oslavja, Klanjšček Jos. iz Oslavja in Klavčič Štefan iz Podgore. ' Volitev župana v Biljah. — V torek se je vršila volitev župana v Biljah. Izvoljen je dosedanji župan g. Ivan S a u-n i g. Podžupani so: Peric Andrej, D o-minko Josip, Silič Janez, Klančič Franc in U r-š i č Rudolf. Vsi so naprednega mišljenja, ki jim je blagor in napredek občine glavna naloga. S tem, da je bil g. župan enoglasno izvoljen, so mu dali občinarji najlepši dokaz svoje naklonjenosti in zaupanja, ki kljub vsem nesramnim napadom po »Novem Času« in doma z leče iti oslabelo, temveč vedno krepkeje druži vaščane na jezo posvečenih in neposvečenih nasprotnikov. O priliki proslave tega dogodka je nabrala sestra Zofka Saunigova 28.12 K za domačega Sokola. Hvala nii in vsem darovalcem, obenem tudi zahvala tamb. zboru Sokola, ki nas ie zabaval s svojim izbornim igranjem. Na eni strani veselje in navdušenje, na drugi jeza nad porazom. Vidi se, da rodi prokletstvo z leče sadove. Cerkveni pevci, člani kat. izobraževalnega društva so se priklatili, seveda pozno po noči, med veselo družbo z namenom delati zgago in prepir in so celo dejansko napadli domov vračajoče se Sokole. Ali vas za to plačuje občina? Oglasimo se še! Pozno cvetje. — Gospodična Rozalija F legi iz Oslavja nam je poslala češplje-vo cvetje, gotovo redkost za ta čas, na ogled. V Trg. Domu je v izložbenem oknu cel šop cvetja z mladimi češpljicami, katero si občinstvo z zanimanjem ogleduje. Hvala gospodični za pošiljatev! Nesramnost laikih liberalcev* Gregorčičevih zaveznikov, prestopa vse meje. V torek pop, so peljali k večnemu počitku onega nesrečnega vojaka' Dernov> ška. Na krsto so bili položeni lepi slovenski trakovi. Ali ti trobojni slovenski trakovi, katere so videli pri pogrebu skozi celo mesto, so razgreli Jaške liberalne ir-redentovce, zbrane v »Fascio Nazionale Goriziano«, da so podali magistratu protest, češ, da je to novo žaJjenje laškega značaja njihove (!) Gorice. Pravijo, da se je moglo zgoditi to le, ker niso vedeli in se niso mogli postaviti v bran proti »žaljenju« z ruskimi trakovi. Zahtevajo, naj magistrat energično protestira pri vojaški oblasti. Smešne figure, prismode so tisti Lahončki, ki kažejo svoje sovraštvo do Slovencev celo ob pogrebih! — - Zapomnijo naj si, da one barve na trakovih so s 1 o v e' n s k e ter da imamo polno pravico nositi jih tudi v Gorici. Tako je bilo in tako bo. Magistrat se more pri vojaški oblasti le osmešiti s svojim protestom. Imenik porotnikov, izžrebanih povodom 11. zasedanja porotniških obravnav c. kr. okrožne sodnije v Gorici za leto 1910. Imena 36 rednih porotnikov: Mar-vin Josip, Gorica; Benardelli Josip, Kr-min; Jernav Ladislav, Gorica; Saunig Ignac, Gorica; Bratina Franc, Sv. Križ; Troha Franc, Predmost; Mreule Marij, Fara; Pallich Emil, Gorica; Hrast Franc, Ciginj; Finetti pl. Diego, Gradišče; Drioli Henrik, Gorica; Mermolja Josip, Selo; Marinig Angel, Ločnik; Furlani Ivan, Ronki; Colautti Nikolaj, Ronki; Stopa* Josip, Sv. Križ; Polley Avgust, Tržič; Furlani Jurij, Gorica; Hebat Franc, Renče; Medved Josip, Gorica; Madriz Josip, Krmin; Junmtn Peter, Cerkno; Bradas-chia Ivan, Červinjan; Černic Franc, Št. Peter; Candussi Jurij, Romans; Fornasir Peter Nik. Červinjan; Juretič Anton, Kobarid; Musič Leopold, Šmartno; Pečenko Franc, Batuje; Panzera Ivan, Krmin; Chiozza Ant., Škodovaka; Castellan Leop., Fara; Tomat Anton, Marjan; Gal-las Ludvik, Gorica; Gabrijelčič Ant., Lo-žice. Imena 9. namestnih porotnikov: Susmel Jakob, Visintin Edvard, Bandeu Josip, Sussig Miha ml., Zuttioni Lenard, Ciuffarin Josip, Roth Rudolf, Zei Renato Braunizer pl. Franc, vsi iz Gorice. Slovenci, spominjajte se na Vernih duš dan dobrodelnih ustanov: družbe sv. Cirila in Metoda in »Dijaške kuhinje«! — Dan vernih duš se bliža. Mnogi pobite na grob svojih dragih ranjkih. Grobovi bodo okinčani. Cvetlice pa kmalu ove-nejo. Kako dobro je, ako se pri tem spominjajo žalujoči ostali onih oseb, katerim osebam se ne godi tako dobro, kakor onim v grobu. Z malim darom se lahko spominja človek teh živečih revežev, in zdelo se bo, kakor da skrbe mrtveci še vedno dobrodelno za žive. Ponekod ne stavijo na grob vencev, pač pa v Jiste potrdila o zneskih v dobrodelne namene. Marsikatera skrb bi bila na ta način olajšana! Argentinsko meso sa Gorico. — Goriški župan Bombig je sklical sestanek za razgovor o uvozu argentinskega mesa za Gorico. Navzoči so bili zastopniki magistrata, tržni komisar, občinski živino-zdravnik ter člani odbora društva mesarjev. Bombig ie poročal, da se namerava uvoziti meso iz Argentinije, tudi za Gorico. Mesarji so rekli, da temu niso sicer nasprotni, ali naj se ne pošlje v Gorico velike množine mesa, marveč malo za poskušnj o. To je obveljalo. Slovensko gledališče v Gorici. — Ker se namerava po splošni želji ustanoviti v Gorici dramatični odsek »Narodne prosvete«, vabimo vse one dame in gospode, kateri imajo veselje do dramatike, naj se zanesljivo udeleže tozadevnega sestanka, ki bo v soboto dne 29. trn. ob & uri zvečer v prostorih »Narodne prosvete« v Gorici (Trgovski dom). Oni, ki se iz kateregakoli vzroka ne morejo udeležiti sestanka, prosimo, naj se blagovolijo priglasiti pismeno ali ustmeno na odbor »Narodne prosvete« v Gorici. Odbor. Kako se poslavlja kanonik Kolavčič od Solkana. —- V sredo proti večeru so letali otroci po pokopališču. Šel jih je podit župnik Kolavčič. Otroci so ušli. Pri tem pa je zapazil na zidu za cerkveno ograjo, da se suše izdelani posteljnikl. Šel je in prekucnil jih je čez zid na tla, da je škoda I precejšnja. Zakaj je to storil?' Da strese morda svojo jezo nad mizarjem A. K. ali zakaj? Lepo se poslavlja od Solkana, kjer ' se mu je tako dobro godilo! ! »Pevsko In glasbeno društvo« v Gorici (podružnica »Glasbene Matice v Ljubljani) je imelo dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor. V odbor so bili voljeni: predsednik: Dr. Kari Pod-^rnLk,^dve|niški.,vjtandid^ ^^riejj,. podpredsednic: MtrtoiDietz^c.- ~k„ poštni kontrolor v Gorici, tajnik: Josip i^ud. Levpušček, uradnik Trgovsko-obrtne zadruge, blagajnik: Viktor Črnko, » uradnik Goriške ljudske posojilnice, šolski nadzornik: Viktor Bežek," "ravnatelj možkega učiteljišča, knjižničar: Fran Povšič, c. k. gimn. profesor, gospodar: Artur Jakše, uradnik Ljubljanske kreditne banke; odborniki: Josip Boštjančič, trgovec, Jakob Božič, c. k. poštni oiicijal, Dragotin Gii-čvertv pisarnovodja, Davorin Mastnak, c. k. gimn. profesor, Josip Medved, trgovec, Albin Radikon, c. k. avskultaut. Pran Ravnikar, trgovec, namestniki: Josip tiro-vatin, uradnik deželnega odbora, Matevž Kosmač, poljed. inženir in učitelj na dež. kmet. šoli, Leopold Rijavee, krojaški mojster, 'pi oglednika računov: Alojzij Bajec, ravnatelj Trgovsko-obrtne zadruge, Pran Blažon, viš. revident južne železnice v pok. Obsojen pridigar. Sodni dvor v Pečului na Ogrskem je razpravljal o obtožbi proti duhovniku v Btspoklak-u, Ludviku Libaidu; ki je-pri zadnjih volitvah v cerkvi med mašo pri pridigi poživljal navzoče, naj glasujejo za kandidata klerikalne stranke. Duhovnik je priznal, da je tako govoril. Obsojen je bil na sedem dni ječe. 4 0 K g 1 '.> b e in i z-g u b e p o 1 i t ič n i h pravic z a e u o 1 <• t o. Obsojenec je izjavil, da sprejme obsodbo. Tudi pri nas ne bi škodilo kaj takega! »Bralno društvo« v Otaležu priredi v nedeljo dne .M. oktobra veselico pri gosp. Francetu Vogriču list. 12. na Travniku. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Razpisana le služba paznika v moški kaznilnici v Gradišču ob Soči z letno plačo *MJ K, aktivno dokiado MM 'letne plače, stanovanje. 0'84 kg kruha iu obleko. La&ttfotoČHo pisane prošnje je vložiti do 22. novembra na ravnateljstvo kaznilnice. Bivši podčastniki imajo prednost. Podružnica lovskega in strelskega društva v Kanalu se je razdružila vsled sklepa izrednega občnega zbora dne 9. t. m. Zgubljeno. — Neka gospa z dežele je izgubila 50 K med potjo od Potaekega v Raštelu do Venutija na Travniku. Pošten najditelj izve naslov one gospe v fiašeni upravništvu. tih, ostanfc tudi za tekoče leto v veljavi.. 3) j^idobarina za podjetbe, imenovane v $ 100 odstavek J in 5 navedenega zskona, ki so vezan«, javnemu dajanju računov, določa se kakor minula leta z 10'/ čiste-, ga dohodka. Slovanska banka. — V zadnjem času so se zopet pojavile vesti o Slovanski banjti. Zdajjjoroča »Kurjcv Warsza\vski« iz Petrograda,' da skuša skupina angleških kapitalistov tam dobiti koncesijo za ustanovitev Slovanske banke ter dati v to svrho 40 milijonov rubijev. Banka naj bi imela iilijalke v vseh glavnih mestih Rusije in drugih slovanskih dežel. Glavna naloga Slovanske banke ima biti, s finančnimi sredstvi podpirati izvoz in uvoz v slovanskih balkanskih državah. Da preštudirajo trgovske ¦•- industrijske razmere na Bolgarskem, Srbskem iu Turškem, odideta profesor Sajkovič (Srb) iu S, Silbermaun, ravnatelj naftove akc. angleške, družbe »Majkop« v Petrogradu. v te dežele. Tema dvema so poverjena organizacijska dela nove banke. Spričo tega je treba pripomniti, da se od sofijskega slovanskega shoda ni vršilo v Pragi nobeno posvetovanje o tem vpra?"mjii in da gre v tem slučaju za nov. samostojen projekt, ki tni v nikaki zvezi s slovanskim odborom za ustanovitev slovanske banke. »a n.* Port-Artur — trgovska luka. — Japonska kolonija je otvorila v prisotnosti kinežke iu evropejskih kolonij Port-Ar-turSrt, luko kot trgovsko luko za vse narode. Zveza narodnih društev. Podporno društvo »Naprej« v Dorn-bergu priredi dne'6. novembra t. I. plesni venček v prostorih g. K. Kerševana pri »Edinosti«. Pri plesu 'bo sviral oddelek Sokolske godbe iz Prvačhre. K .obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Tr§ov2ko-obrtne in gospodarske vesli. Razprava /a oddajanje kruha in ovsa za leto 1911. za c. kr. 2. 4 domobranski in-fanterijski bataljon, v Gorici se bo vršila dne 14. novembra t. Loti'tO. uri dopoldne v tukajšnji Rainerjevi vojašnici. Za prevažanje živih rib je dovolilo železniško ministerstvo posebne vagone, v katerih so velike posode za elegat K i o i a č kritikuje omalovaževanje delegacij, ki je zlasti kaže celo Izstopanje mornariške uprave pri mornariškem proračunu. V proračun stavljena postavka, per 54 milijonov kron za izredno oboroževanje pomenja mistifikacijo davkoplačevalcev, ker v resnici bodo štele te p o t »* e b š č i n e 2 H 0 ni i-I i j o n o v. Govori o tem, da zlorablja vlada vojaštvo v politične name:1" Dne 29. oktobra bodo na HrvaŠkem volitve in celi M. ter deloma 3. vojni kor sta na nogah, da z bajoneti v rokah gresta v boj za vladne kandidate na Hrvaškem. To bo stalo okroglo 200.000 kron in to je popobioma neopravičen izdatek, katerega jemlje vlada iz žepov davkoplačevalcev za svoje politične in volilne namene. Delegat M a n d i č govori o veliki važnosti dobro pripravljene mornarice za celo monarhijo zlasti za Jugoslovane. Mf Jugoslovani ne verjamemo v prisrčno razmerje Avstrije z Italijo, ker vidimo, kako mrzlično se obed ve oborožujete, kako utrjujete svoje meje. in kako Italija razširja svojo mornarico. Mi Jugoslovani uvažujemo dobro pripravljeno mornarico, ker vemo, da bi v slučaju italijanske premoči bila prva žrtev spopada med obema državama slovanska obal ob sinji Adriji. V interesu cele monarhije in zlasti Jugoslovanov je torej, da je avstrijska rnor« Razne vesti V Italiji so bili velikanski nalivi iu povodiiji. V Cetari je utonilo okoli 2uu oseb. Velikanska je škoda ob obrežju Amalfi. V Minoriju je podrlo mnogo hiš. Kongres odlikovancev z Nobelovo nagrado. — Kakor vsako leto se bodo' tudi letos razdelile Nobelove nagrade dne 10. decembra. Letos se praznuje 10 letni jubilej in zato se misli v švedskih akade-uiičnih krpgili povabiti na ta jubilej vse one osebe, ki so bile odlikovane z Nobelovo nagrado, kot častne goste. Do sedaj je bilo odlikovanih v teh desetih letih kakih 60 oseb, polovica jih je pa že umrla. Tak kongres bi bil .pu združen s težavami, ker bi bilo mnogo odlikovancev zadržanih deloma iz zdravstvenih, deloma poklicanih ozirov. ^ Bivši portugalski kralj Manuel se naseli s svojo materjo stalno v Bruslju. Velikemu poneverjenju so prišli na sled pri upravi železnice Vogle. Direktor Aleksandrov je poneveril 16 milijonov rubijev. Aleksandrov je že pod ključem. Med Turki in Grki prihaja na meji pogostoma do pobojev. Iz Janine poročajo, da je 8 Grkov prestopilo turško mejo; napadli so jih turški vojaki. Borba je trajala 4 ure. Vseh K Grkov je ubitih. Pri Kipriosu so Turki ustrelili 5 Grkov. Petdeset oseb utonilo. — Parnik ¦«Wally» se je razbil pri Pari (Južna Amerika). Petdeset oseb je utonilo. Mlada samomorilka. -- 11 letna ličen ka na Dunaju je pila strup, ker so. jo stariši posvarili. Hudo se je poškodova \ Nižjeavstrijsko učiteljstvo je imelo 25. t. m. veliko zborovanje, na katerem se je govorilo o zvišanju plač učiteljštvu. Navzočih je bilo nad 600 učiteljev iz cele dežele. Potem je Šla posebna deputacija k dr. Gessmannu, ki jo je pa prav krščan-sko-ueprijazno sprejel in grajal nastop učiteljstva; obljubil ni nič. Siamski kralj umrl. — Siamski kralj Paraminder Maha Chulalongkom je umrl na ledvični bolezni. Siam je velika država v Zadnji Indiji, me':i na Kitajsko, na morje in francoska in angleška posestva. Prestolonaslednik je b\\ proglašen kraljem pod imenom Maha Wajira\vudh. Slikar L* Alletnand umrl. — Na Dunaju je umrl znameniti slikar profesor Srgmund L'Allemand v 71. iletu. Bavil se je s slikanjem bojnih prizorov. Naslikal je med drugim, tudi vojno pri Kustoei. Samomor profesorja na konservato-riju. — Ferdinand Lachmann, profesor na praškem konservatoriju, je obesil v svojem stanovanju. Vecrok živčna bolezen. 250.000 mark za dr. Crippena. — Nekdanji učitelj na smrt obsojenega dr. Crippena, dr; Muvnior v Plhiladelphiji je brzojavno nakazal dr, Crippenu 250.000 mark. Kako naj porabi dr. Čtippeti to svd- to pred smrtio, je darovalcu vseeno. , Muvnior trdi^tdai^e..'bil !l5v.;5$i>pen 14 jet pri njem v sjužbi. jji djf je bil $jegov;< -najboljši sotrudnik.,., ' "t ''."¦¦' , "r',,(Vi;> . Svobodna šola pred državno sodnijo. . -- Državna sodnija je iinela; ;24vt.m. ^oa predsedstvom dr. Ungerja razsoditi: o: pritožbi društva »Svobodna šola« na Dunaju proti odloku iiaučrj$ga ministrstva,^ po katerem bi se zasebna^ ljudska šola " tega društva ne smela spremeniti v za- : sebeu učni zavod brez. verskega poduka.''. Sodnija je pritožbo zavrnila, •.: *" .,'.', Spopad med Črnogorci in Turki. — •¦ Črnogorci so napadli turške vasi in turške vojne straže. Po triurnem boju je padlo 6 turških vojakov in je bilo več turških, vaščanov ranjenih. Število žrtev »... Kubi. — Število oseb, krater e so našle pri groznem viharju na Kubi smrt, znaša okrog 100. Dražje cigare. — Tobačna režija pripravlja zvišanje cen za cigare. Kratke cigare bodo stale v bodoče 6 vin., brita-nike 16 vm., trabuke J8 vin. Najbrž se to zgodi proti novemu letu. Caruzo, slavni italijanski tenorist, je pel v Potsdaami na rojstni dan nemške cesarioe. Cesar 'Viljem gu je imooval kraljevsko^ruskim komornim pevcem. Obravnava proti dr. Crippenovi ljubici. — V Londonu se je vršila obravnava tudi proti Le Neve v torek. Obtožena je bila, da je vedela za zločin svojega lju-bimearin da ga je vkljub temu v."*r(wala, skrivala itd. Le Neve je oprošč^a. ™ Porotniki, ki so sodili dr. Crippena, bodo oproščeni i\\ 10 let svoje porotuiške dolžnosti, ker je bila u obravnava silno na-» porna. Bogati berači. ¦— V Trstu.je obnemogel vsled lakote 64 letni krošnjar na cesti in se zgrudil. V bolnišnici so dobili pri njem vrednostne listine v skupni vrednosti 19.000 K in 300 K v gotovini. -- Na Reki je bil aretiran 7$ letni starček Pavel Mersič, ker je bil prevsiljiv. Za podlago pri njegovi suknji so dobili zašitih 600 K v zlatu in v bankovcih. Kolera. — V norišnici Udelnaja blizu Petrogradu je zbolelo 20 slrežajev in pomočnic za kolero. Vzrok: uživanje skvar-jenih jedij. Bati se je, da se ne razširi kolera na umobolne, katerih je 2000 v norišnici. . .*>t$!-' Uspehi klerikalnih šol v Belgiji. --" Že 25 let je minilo, odkar so klerikalci v • Belgiji dobili v svoje roke šolstvo. Uspehi seveda niso zaostali. Samo 20 odstotkov šoloobveznih otrok obiskuje šolo 6 let. L. 1905. ni znalo izled 12.280 novincev 1610 n;' pisati ne brati, 709 jih pa ni znalo n' sati. Na 1000 »rekrutov pride v Nemčiji 07, na Švedskem 0'8, na Danskem 2» v Švici 20, na Nizozemskem 23,. na Angleškem 37, na Francoskem 46, v klerikalni Belgiji pa celih 101 anahabetov. flajuečja modrost mater se izkazuje v pravilni prehrani otrok z - ivilom »KUFEKE", od prvih, avtoritet znanosti sijajno preizkušenim, k? se tako izvrstno obnaša kakor pri prehrani zdravih, tako zlasti pri črevesno bolnih dojenčkih n starejših otrokih, da ga povsod radi - jemije in priporočajo še naprej. Vsak, naj že potrebuje klobuke in čevlje, ali ne, 7;? naj si ogleda izložbo v trgovini „DHDM oj« penenega tedna. Številke govore. Iniouitejši Šlopeng, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in ITI. bodi Dam suefa doJŽilOStl" ¦>-•-—;--^-"- t"$ Mali HajmartfŠa prlstoJbMrsttne,l60 v i a. AtoJje oglas obsetn^]Si se računa u vsak* besedo 3 vin. Hajpripmnejle insertram>.«a trgovce to obrtnike. Koliko ie manjMh trgovcev in obrtnikov v Gori«, katerih w ^U «ta WV ma»tdj»wlWe m po*rtr, ker nikjer ne ineerirajo. Skoda ni majhna. Fran llovak, mrT$SSTS~sJ. občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna in fiista. V zalogi se dobi razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasriiČarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 12 naprej kg; _______ _ Bil pesnik mlad je, plavolas, je hotel priti na Parnas, a s čevlji teškimi ni Slo, za tako pot so le J* U P. S. - Tvrclku .1. Modveri pl;ie;i „dolwiH> kitu« „ čPvljih „OHO» •_'(> „ t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes v Gospodu zaspala naša preljubljena mati oz. stara mati in tašča, gospa Lucija Križman roj. Humar, nad učiteljeva vdova. Pogreb predrage rajnke bode v petek 28. t. m. ob :j»/, pop. DORNBERG, 26. oktobra 1910. Žalujoči ostali. Mftsto posebnega naznanila. Velika zaloga dvokoles od K 30-300; šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. —IMehanična delavnica pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4, Cirila in Metoda". Dijaki dohe nagrado i/.olačauo. t^eiie brfez konkurence. GORICA lev6MaHSMal.St.t4 + M.Gal+ q g Kilni pasovi. — Preveze za život, g g Elastične nogovice in preveze za 0 krčne žile. Ortopedični aparati in v ' razne priprave asa bolnike, g ,td Gumijaste cevi in rjuhe, higatorji, a N termometri, raznovrstni klistirji, #] g zračne blazine in vsi gumijasti g ,* predmeti. srj • Parfumi, mila, glavniki, ščetke za q I zobe, ogledala, čevlji za deževno g P vreme in nepremočljivi dežni gr. polje-dtljsko ministrstvo kot edina zdravilna vina. Zraven zdravilnih uspehov nudi Tokaje«••tudi izborou nžitvk! — Da se omogoči vsakomur uživati bi biser med vsemi vini, smo sestavili skrbno d v« kuldc-oiji, kateri razpošiljamo v vse kraje franko zabojnuia in franko poštnin« in sicer Kolekcija ši.l. steklenica 0..;> ! petletnega med. - Samorodec (Samorodti> „ 0.5 1 osemletnega „ „ 0.2S l petletnega med. - samotoča (Ausbrueli) „ 0.25 I osemletnega „ ,, „ Kron 9" - brez kakih drugih izdatkov! proti povzetju ali predpla- čilu '. t. zneska. Kolekcija št. II. pot stakieuic (».7 1 petletnega med. - Samorodca (Šamorodnerj ,, „ 0.7 1 .osemletnega „ „ „ ,. ,. 0.5 1 petletnega med. - samotoCa •' ' usbrueh) „ „ 0.5 1 osemletnega „ „ „ kron 63*50 br.iz kakih drugih iz latkov ! franko zabojnine iu franko postaja, plačati tekom 30 dnij od datuma ; ¦••-'¦¦ i fakturi. Akcijska družba tokajskiti vinskih producentov (Gesellscliaft Tokajer Weinproduzenten A. G. Vertriebs-Abtelliing) Budimpešta V., Lipot-korot št. 2. Odlikovana skoraj v 7sea državah! Zahvalna in priznalna pisma od visoke in najvišje gospode. Dobri zasfopujki, ki imajo v višjih krogih znance ii. tudi dostop v te .kroge, si lahko zajotov« s pri-porocanjem naših vin lep zaslužek, oziroma tudi stalno piačo! Soči k sušimo ! ""1*03 Ludovik Borovnik == pnSiiar = ; v BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom Veli''-) skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pnšk in klicev za vsakovrstno ?verjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In IlkurJ« na drobno alt v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnoge-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •¦*-» po jako zmernih cenah. -»J* Anton Potatzky v Gorici. N» sredi HaBtelJ« 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najoeoejo kjipivalioa ilraberikega Ii drtbiega blaga ter tk«l«, preje In altlj. POTREBŠČINE zi pisarnice, kadilce in popotnike Najboljše Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaoo in šeoljatid. 8T«MiijSce. — Rožni venci — Jlnfinr kiijiitee. f išna obirala u vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kro6nj»rje. prodajalce po aejtnib in trgib tar na deželi. * ••** -* Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici |J regriatrovana zadruga z neomejenim jamstvom. %+ Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z oziron? 3* na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra ii-05. sklenilo za leto 190». ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po a "2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$ obrestovanju. s Doba ža odplačilo pri posojilih na obroke se po želji ižposojevalca določi 5 tudi na 10 ali več let. .>.;>} Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine *~ t')''k1* prispevka v posebno rezerve za morebitne izgube. \ Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',.% I r v«čje, stalno naložene pa po dogovoru » Deleži se dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. | Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. | Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo do- g bil, naj se oglasi v zadružnem uradu .v »Trgovskem domu«. | Načelstvo in nadzorstvo. 10 let obstoječa strokovna krojačnica za gospode vsakega stana. Zaloga vsakovrstnega blaga iz Inozemskih in čeških touaren ter izg> touljenih oblek. Blago na meter po najnižih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Na željo se obleka tudi ukroji. Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate »Sokole", samo v trgovini M. POVERAJ v Gorici na Travniku štev. 5. SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma Karel Keoian fiSEl v Humpotcu na Češkem Tvorailke cene. Vzorci franko. Častite dame! Ne obotavljate se več in prepričajte se s poskusom, da Pilnačkov dela in ¦ HHHI hrani krasno in nežno polt. IjMllMUMi Ako se umivamo z „LA10- LOM", ni treba iiikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti po svoji I DML^1 sestav'n' nadomešča popol laflllw>M no kremo. En komad „LA NOLA" prodaja se za 70 vin. Dobiva se i v Gorici pri sledečih tvrdkah: T o r o š, D r o b n i č i n drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri gosp. M. Šinkar. I UNfll Kdor noče neposredno BiiIHM%fMit naročiti, temu se pošlje po sprejetju v naprej nakazanega zneska pol ducata za K 450 ali pa 1 ducat za K 8 franko. Izgotavlja edino = J. PILNAČBK = Hratiee Hrdlouč, na Celkem c. in kr. doorni zalagatelj, stara Češka to- uarni toaletnega mila, parfumov, cerkuenih, uoščenih In poluuoSčenih svat, navadnih ste- arlnoulh paraffnoufh svečk. 1