♦ KJE DOPOLNITI EKONOMSKO POLITIKO ZA TEŽJE ČASE? Velimir Bole ♦ NIC NOVEGA - POGLABLJANJE KRIZE SE NADALJUJE Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak ♦ RAZŠIRJENOST IN STRUKTURA ŠTUDIJA PRI NAS - ZAKAJ MANJ TEHNIKE? Franjo Štiblar ♦ STATISTIČNA PRILOGA tO % 0 DD CD CD ŠT. 41 1 FEBRUAR 2009 EIPF GOSPODARSKA GIBANJA 411 Ljubljana, februar 2009 UREDNIŠKI ODBOR: Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, EIPF, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana; GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano. © 2009 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI, Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360 Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov. Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o. KAZALO KJE DOPOLNITI EKONOMSKO POLITIKO ZA TEŽJE CASE? 6 Velimir Bole 1. Uvod 6 2. Trošenje države 6 3. Zmanjševanje negotovosti 8 4. Povečana fiskalna vzdržnost 10 Literatura 13 5 NIČ NOVEGA - POGLABLJANJE KRIZE SE NADALJUJE 14 Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 1. Padanje pričakovanega povpraševanja se je (začasno?) zaustavilo 17 2. Pospešitev padca blagovne menjave in zmanjšanje primanjkljaja v januarju 18 3. Gospodarska klima se še kar poslabšuje 19 4. Močan padec industrijske produkcije v zadnjem četrtletju 2008 21 5. Gradbeništvo nekoliko navzgor, promet in prenočitve tujcev močno navzdol 22 6. Razmere na trgu dela se še slabšajo 23 7. Začasen obrat v dinamiki cen? 24 8. Neugodna dinamika stroškov dela se krepi 26 9. Hitro krčenje davka na dodano vrednost 27 10. Obrestne mer navzdol, čeprav je negotovost na finančnih trgih še vedno zelo visoka 28 11. Rekorden primanjkljaj tekoče plačilne bilance v 2008 29 RAZŠIRJENOST IN STRUKTURA ŠTUDIJA PRI NAS - ZAKAJ MANJ TEHNIKE ? 32 Franjo Štiblar 1. Teorija 34 2. Empirija 40 3. Zaključne misli 50 Literatura in viri: 51 STATISTIČNA PRILOGA 54 KJE DOPOLNITI EKONOMSKO POLITIKO ZA TEŽJE ČASE? Velimir Bole 1. Uvod V zadnjem četrtletju so posledice »topljenja« finančnega sistema na realni sektor gospodarstva močno porasle. Večina razvitih gospodarstev je imela gospodarsko aktivnost konec leta opazno nižjo kot leto prej (ZDA za 0.8%, evro območje za 1.3%, Japonska za 4.3%). Aktivnost je padla opazno pod 0 tudi v Sloveniji. Čeprav je prepočasna rast kreditov gospodarsko aktivnost dodatno zavrla, bančni sektor je še zlasti zmanjšal ročnost kreditov, je konec leta ključno zavoro za gospodarsko rast predstavljal padec izvoznih trgov, saj se je domače poganjanje rasti (prek gradbenih del) ustavilo že v tretjem četrtletju. 6 V majhnem in odprtem gospodarstvu, kot je Slovenija, je večje interveniranje države s tekočimi izdatki za blago in storitve ali investicijskim trošenjem nesmiselno, pri investicijah pa tudi prepozno, če so izbrane in tempirane zaradi podpiranja agregatnega povpraševanja. Poleg izdatnega (avtomatičnega) povečanja socialne pomoči in diskrecijskega poseganja v primeru velikih negativnih eksternalij (na primer stečaja banke), bi morala biti pri velikem poslabšanju gospodarskih dosežkov osnovna naloga ekonomske politike v odprtem gospodarstvu omilitev povečane negotovosti (začasnega zmanjšanja informativnosti trgov), seveda le v obsegu celotne (diskontirane) fiskalne moči, ki jo ima na razpolago. Ekonomska politika v majhnem odprtem gospodarstvu se mora potemtakem v času velikega poslabšanja gospodarskih dosežkov usmeriti v (a) krepitev osnovne socialne mreže, v (b) zmanjševanje negotovosti okolja igralcev in v (c) zavarovanje bodoče fiskalne moči. 2. Trošenje države Letošnji rebalans proračuna se od predloga razlikuje po (manjšem) predpostavljenem krčenju prihodkov in opazno povečanih odhodkih. Odhodki konsolidiranega javnofinančnega sektorja (brez odhodkov v EU) bi bili tako v 2009 za približno 3 odstotne točke BDP večji kot v 2008. Zaradi pričakovanega nadaljnjega padanja gospodarske aktivnosti in vse slabših napovedi o rasti na najpomembnejših izvoznih trgih je relativno povečano trošenje države pričakovano. Bolj zanimiva je struktura povečanja. V 2009 naj bi se največ povečali transferji (za približno 1.8 odstotne točke BDP), nato investicijski izdatki in investicijski transferji države (za 0.7 odstotne točke BDP) ter tekoči izdatki države (za 0.7 odstotne točke BDP). Pričakovanemu gospodarskemu poslabšanju so neposredno ali posredno lahko namenjena le povečanja izdatkov za transferje in investicije, saj sta bili povečanji ključnih komponent tekočih izdatkov države predvsem posledica zatečenega stanja konec 2008, namreč že sicer zelo nizkih izdatkov države za blago in storitve v Sloveniji, oziroma pri plačah, novega zakona o plačah v javnem sektorju. Diferencialno povečanje celotnih investicij, ki jih kontrolira država, bo v 2009 verjetno še manjše od tistega, ki se kaže neposredno v proračunu, saj bodo investicijska dela DARS-a že zaradi predvidne dinamike manjša vsaj za 0.4 odstotne točke BDP. Če pa bi se kreditni zastoj v tujini podaljšal, bi lahko bil vprašljiv tudi takšen obseg investicijske aktivnosti. Iz strukture transferjev se zdi , da bo ekonomska politika amortizirala pritisk poslabšanih gospodarskih pogojev predvsem z reševanjem delovnih mest, saj bi v proračunu predvideno povečanje transferjev prebivalstva bilo le dobra tretjina povečanja vseh tekočih transferjev (razlika so subvencije). Pri tem naj bi se transferji za zagotavljanje socialne varnosti celo zmanjšali, tisti za nezaposlenost pa so (preračunani na odstotek nezaposlenih) že sicer med najnižjimi v Evropi, porasli bi naj le na raven, ki je že dosežena, na primer, v 2006, ko je bila rast aktivnosti preko 4% letno . Nekaj prostora je verjetno tudi pri večjih izdatkih za pokojnine, saj bodo podjetja skušala veliko povečanje pritiska enotnih stroškov dela zmanjšati tudi s pospešenim upokojevanjem, podobno kot so velike težave reševala podjetja v začetnih letih tranzicije. Izrazito pešanje gospodarske aktivnosti sicer povečuje enotne stroške dela v Sloveniji podobno kot v ostalih gospodarstvih evro območja. Vendar se bo pritisk enotnih stroškov povečal tudi diferencialno. Zaradi zelo močnega (ekonomsko-političnega) poganjanja stroškov dela v zadnjih dveh letih, ko je dinamika enotnih stroškov dela daleč presegla »normalno« prehitevanje dinamike v evro območju, bo namreč slovensko gospodarstvo pri stroških še znatno bolj ranljivo na pešanje aktivnosti od evrskega1. Ranljivost povečujejo tudi radikalne depreciacije valut neposrednih konkurentov slovenskega gospodarstva v EU, saj se z njimi bistveno zmanjšujejo evrski stroški njihovega dela in torej povečuje konkurenčnost njihovega blaga. Vstop v shemo skrajšanega časa je počasen2. Zaradi odsotnosti oportunitenih stroškov vstopa je shema sicer dostopna vsem, vendar je, istočasno, za podjetja z relativno velikimi težavami irelevantna - preskromna in pretoga - in zato le zelo začasna3. Tako je možno, da bo resnični diferencialni porast trošenja države zaradi poslabšanja gospodarskih razmer (pa še ta bo skromen, le okoli 0.8%BDP) posledica predvsem diskrecijskih potez. 7 1 Glej Bole(2009). 2 Do začetka marca ni doseženo niti 40000 vstopov v shemo, torej niti 30 mio evrov celoletnih subvencij 3 V nasprotju z, naprimer, odloženim plačilom davkov Velja opozoriti, da sta (iz istega razloga) še opazno manj smiselni kot shema skrajšanega časa tudi drugi dve (uniformni) potezi države o katerih se razpravlja, namreč pospešitev povračila davka na dodano vrednost in še zlasti subvencioniranje obresti. Zaradi relativno majhnega obsega razpoložljivih sredstev države bo vsako subvencijsko interveniranje države, vključno diskrecijsko, brez ustreznega oportunitenega stroška (terjatve države do podjetja) še poslabšalo triažo prejemnikov, zmanjšalo sicer možen izplen intervencije in poslabšalo dolgoročno fiskalno vzdržnost. Še več, pri (približno) enaki velikosti negativnih eksternalij, ki bi jih potencialno lahko povzročile težave posameznega podjetja, bi morala biti relativna velikost terjatve države na enoto intervencije osnovni kriterij vseh, tudi diskrecijskih, potez v podjetja. 8 Zaradi zanemarljivega predvidenega povečanja ključnih transfeijev prebivalstvu in vse bolj gotovega poslabšanja gospodarskih razmer v letošnjem letu, bi omenjeni preostali del sredstev za diskrecijske poteze sploh kazalo preusmeriti v rezerve, oziroma mu povečati potencialno namembnost. 3. Zmanjševanje negotovosti Normalizacija finančnega napajanja Zaradi odprtosti slovenskega gospodarstva (velikega zunanjetrgovinskega koeficienta) je izostanek večjega restrukturiranja trošenja države v korist pospešitve končnega povpraševanja pravilna usmeritev, ne pa tudi izostanek oziroma počasno sprejemanje ostalih (predvsem institucionalnih) potez, s katerimi bi država lahko normalizirala osnovne pogoje gospodarjenja, ki so se zaradi velike negotovosti na finančnih trgih izrazito spremenili. Zaradi koncentracije negotovosti v finančnem sektorju in sedanje dinamike poslabševanja gospodarskih dosežkov, je kratkoročno prav gotovo najpomembnejše vzpostavljanje normalnega bančnega napajanja gospodarstva. S popolnim zavarovanjem depozitov prebivalstva v bankah je bil narejen prvi korak k zmanjševanju negotovosti, s katerim se je normaliziralo (zavarovalo) detajlistično napajanje bank. Odprto je ostalo še grosistično napajanje bank (napajanje na medbančnem trgu) in bančno kreditiranje komitentov na detajlističnem trgu. Sedanji kreditni zastoj j e posledica tako povečane negotovost na grosističnem (medbančnem) kreditnem trgu (zaradi manjše učinkovitosti ocen bodoče solventnosti bank) kot povečane negotovosti na detajlističnem kreditnem trgu (zaradi manj učinkovitih ocen solventnosti komitentov bank)4. Z odprtjem dostopa do državne garancije za sodelovanje (zadolževanje) 4 Glej, naprimer, Bole(2009) na grosističnem trgu je prvi vzrok kreditnega krča sicer nevtraliziran, potrebno pa je nevtralizirati še zmanjšano sposobnost bank za oceno solventnosti komitentov na detajlističnem trgu. Kreditna negotovost Država mora pri vseh intervencijah v zmanjšanje negotovosti (dajanju garancij) dobiti (izven-bilančno) terjatev z ustrezno senioriteto. V primeru interveniranja z garancijami podjetjem država seveda ni niti tehnično niti vsebinsko sposobna upravljati potencialnega obsega garancij in ustreznih (izven-bilančnih) terjatev, kaj šele nadzirati prejemnikov garancij (njihovo bonitetno), zato se mora upravljanje garancij (v imenu in za račun države) dodeliti bankam, ki že po definiciji upravljajo »skladišča« informacij o podjetjih. 9 Ker pa bi državna garancija podjetjem povečala moralni hazard bank, mora države pri dajanju garancij nefinančnim korporacijam, poleg vzpostavljanja izven-bilančne terjatve do podjetij z ustrezno senioriteto, zahtevati vsaj minimalno velikost nezavarovanega deleža kredita, ki ga prevzema banka. Zaradi omejitev v garancijskem potencialu države (potencialni obseg vnovčitev mora namreč biti omejen z vzdržno fiskalno pozicijo države) je smiselno velikost nezavarovanega deleža tudi izbrati za trijažo pri dodeljevanju garancij5. Zaradi informacijskega obvladovanja prejemnikov garancij in narave (izven-bilančne) terjatve, ki jo mora država dobiti ob odobritvi garancije, je potrebno ločiti komitente, ki so nefinančne korporacije, od ostalih poslovnih komitentov (na primer, samostojnih podjetnikov) in gospodinjstev. Banke namreč informacijsko praviloma bistveno manj pokrivajo posameznike in gospodinjstva od podjetij (boniteto kreditov prebivalstva ne upravljajo-ščitijo individualno temveč praviloma grupno-statistično). Zato bi takšne garancija države morala implementirati preko zavarovalnic. Te so namreč največja »skladišča« informacij o gospodinjstvih. Vendar prave kreditne zavarovalnice v Sloveniji sploh ni; s takšnim segmentom poslovanja se več ukvarja del Triglava in SID-a. Združitev obeh segmentov v pravo (močno) kreditno zavarovalnico bi sicer informacijsko močno okrepil obvladovanje solventnosti kreditnih-finančnih terjatev do prebivalstva in samostojnih podjetnikov, vendar bi bila implementacija državne garancije preko takšne kreditne zavarovalnice, za zmanjšanje sedanjega kreditnega zastoja tudi na sektorju gospodinjstev in samostojnih podjetnikov, v tekočem letu, ali dveh iluzorna. 5 Če za ilustracijo možnega obsega vnovčitev garancij (obremenitve proračuna) uporabimo oceno učinka sektorsko simultane realizacije historično posamičnih največjih negativnih šokov v povpraševanje po 1990, bi približno 8% komitentov z boniteto A in B prešlo (padlo) v grupo z nesolventno boniteto (C, D in E). Glej Bole(2003). 4. Povečana fiskalna vzdržnost 10 Poplava državnih vrednostnih papirjev Izrazito povečevanje izgub v finančnem sektorju po avgustu 2007 in realnem sektorju po avgustu 2008 je že opazno povečalo obseg državnega dolga v najbolj razvitih gospodarstvih. Fiskalno stimuliranje opešanih gospodarstev bo ob sedanji intenzivnosti in pričakovanem trajanju poslabševanja gospodarskih dosežkov realnega sektorja in ustreznem povečanju obsega socialnih transfeijev verjetno pognalo obseg državnega dolga največjih svetovnih gospodarstev za dalj časa še dodatno močno navzgor. Ker je s kapitalskega trga v enem letu odstranjeno skoraj polovica razpoložljivih sredstev (varčevanja), novo dodatno varčevanje vsaj v letošnjem in naslednjem letu pa bo bistveno manjše kot v prejšnjih letih6 , je pričakovati, da bo tudi po odpravi kreditnega zastoja na evrskem, dolarskem in drugih največjih denarnih območjih, manj tvegano (suvereno) zadolževanje izrivalo komercialno, zadolževanje držav z višjim ratingom pa države z nižjim ratingom. Izrivanje bo večje za zadolževanje držav, pri katerih je dolg že sicer relativno velik glede na moč njihovih gospodarstev, in za zadolževanje držav, pri katerih se bodo gospodarski dosežki relativno hitreje poslabševali in (ali) pri katerih bo na kratek rok fiskalna disciplina relativno hitreje popuščala. Povečanemu izrivanju državnega dolga bo seveda sledilo povečano izrivanje komercialnega zadolževanja iz istih držav (na primer, dražje ali celo nemogoče refinanciranje bank). Ker kaže, da se bo sedanje poslabšanje gospodarskih dosežkov lahko zavleklo na dve ali celo tri leta, da bo torej prišlo še do dodatnega povečanja že sedaj zelo napihnjene ponudbe državnih papirjev (dolga), mora ekonomska politika zelo pazljivo tempirati in kalibrirati svoje tuje zadolževanje, tako gotovinsko kot (morebitno) brezgotovinsko. Domače zadolževanje pa tako ne pride v poštev, saj bi le iztiskalo že sicer skromno komercialno zadolževanje. Ne gre za vprašanje 20 ali 30 odstotnih točk dražje zadolževanje, kot se je dogodilo januarja letos, temveč za vprašanje posledic na samo možnost zadolževanja (države, bank in podjetij) v nadaljnjih dveh ali treh letih. Vzdržna fiskalna pozicija mora postati zato resnično nesporna in ostra omejitev aktivnosti države, namreč tako kot bi morala postati že po vstopu v evro območje zaradi izgube denarne suverenosti, torej orodij denarne politike. Ne gre za kozmetične spremembe (izboljšave) reda velikosti izboljšav fiskalne pozicije v konjunkturnih 2007 in 2008, ko je bilo izboljšanje fiskalnih dosežkov opazno manjše kot v povprečju evro območja (čeprav pri večjem povečanju aktivnosti); potrebno je opazno relativno izboljšanje fiskalnih dosežkov glede na evro območje. Poslabšanje fiskalnega salda države bi torej moralo biti v obdobju pričakovanih slabih gospodarskih dosežkov opazno manjše kot poslabšanje v evro območju. 6 Ponudba prostih posojilnih skladov iz Kitajske bo verjetno opazno nižja, saj bo Kitajska sama z velikimi stimulacijami skušala zadržati rast gospodarstva (zaenkrat na okoli 8% letno), torej se bo bistveno poslabšal tako njen saldo proračuna kot saldo tekočih transakcij. Pešanje svetovne gospodarske aktivnosti bo verjetno povzročilo še naprej zelo nizke cene nafte, kar bo močno znižalo ponudbo prostih posojilnih sredstev (varčevanja) tudi iz drugega velikega svetovnega vira, torej od bližnjevzhodnih proizvajalcev nafte. Za verodostojno povečanje dolgoročnih fiskalnih dosežkov velja omeniti predvsem institucionalne poteze: krepitev vloge davčne administracije in uvajanje dveh novih institucij, ki sta zaman predlagani že ob vstopu v evro območje7, ko je fiskalna politika prevzela celotno skrb za makroekonomske dosežke gospodarstva, čeprav bi lahko bistveno povečali verodostojnost ciljane fiskalne pozicije države. Krepitev davčne administracije Zaradi povečane učinkovitosti kapitalskega trga je bilo po vstopu v EU pričakovati pešanje učinkovitosti davčne administracije pri davčnih oblikah, pri katerih bi, zaradi vstopa v EU, prišlo do zmanjšanja informacij s katerimi davčna administracija razpolaga. Za pričakovati je bilo predvsem zmanjšanje donosa od davka na dodano vrednost8. Vendar se je učinkovitost davčne uprave po vstopu v EU začela zmanjševati ne le zaradi večje učinkovitosti kapitalskega trga temveč tudi zaradi siceršnje slabitve DURS-a, predvsem kadrovske. 11 Na sliki je ilustriran davčni donos, ki je dodatno ugotovljen s kontrolo in inšpekcijskim nadzorom (neposredni in posredni učinki). Na dlani je, da so dodatni učinki po vstopu v EU padli za 0.6-0.8 odstotne točke BDP. Glavni razlog zmanjševanja je bilo verjetno krčenje ključnih kadrov, namreč inšpektorjev, za 12%.9 Vendar se je število pregledov zmanjšalo še bolj. Skupno število se je namreč zmanjšalo za približno 34%, pri tem pa je število (zaradi povečane davčne evazije, ki jo omogoča večja učinkovitost kapitalskega trga) ključnih celovitih pregledov padlo celo za desetkrat! Slika 1. Dodatni učinki kontrole in inšpekcije (%BDP) Vir: Durs, »Kazalci uspešnosti«, splet. 7 Glej, Bole(2005). 8 Glej Bole(2001) 9 Po Letnem poročilu se je število inšpektorjev od leta 2002 do konca 2007 zmanjšalo z 443 na 388 (Letno poročilo za 2008 še ni dostopno), pri tem pa jih je bilo že 2002 premalo (tako v primerjavi z EU, kot z interno sistemizacijo). Celotna zaposlenost DURS se je v omenjenem razdobju celo malo povečala. Države v svetu v sedanjih okoliščinah krepijo davčne administracije, saj tudi na prihodkovni strani (tudi brez povečanja nominalne obdavčitve) ščitijo fiskalno pozicijo10. Tudi v Sloveniji bi nosilci ekonomske politike morali okrepiti davčno administracijo, ne pa uvajati finančno policijo, če idej s centralnim inšpektoratom niti ne omenjamo. 12 Svet fiskalne politike in prilagodljivi izdatki Za bolj verodostojno ciljanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti je, še zlasti v težkih gospodarskih pogojih, ključno nevtraliziranje učinkov nagnjenosti politikov k primanjkljaju, ki jo poraja njihova časovna nedoslednost in nefleksibilnost javnofinančnega trošenja. Dve novi instituciji, Svet fiskalne politike in »Vreča« prilagodljivih izdatkov države, bi lahko opazno zmanjšali obe omenjeni oviri za povečanje verodostojnosti fiskalne politike11. Nagnjenost politikov k primanjkljaju (njihovo časovno nedoslednost) bi lahko opazno nevtraliziral svet fiskalne politike, ki bi imel v fiskalni politiki podobno vlogo, kot jo ima neodvisna centralna banka (svet guvernerjev) v denarni politiki. Odgovoren bi bil parlamentu, zavezan pa k vzdrževanju kumulativnega javnofinančnega salda znotraj ciljanega pasu. Svet bi zato (ex ante) ovrednotil posledice vsakoletnega obsega proračuna (vključno rebalansov) za javnofinančno stanje. Lahko bi ustavil sprejetje predlaganega proračuna ali predlagal zmanjšanje izdatkov, če bi ocenil, da predlagani proračun ne omogoča doseganja ciljanega javnofinančnega dosežka (pas kumulativnega javnofinančnega deficita). Odločitev Sveta fiskalne politike bi lahko preprečilo nasprotno mnenje parlamenta sprejeto z kvalificirano večino glasov. V primeru sprejetja mnenja Sveta, bi morala vlada proračun popraviti ali pa bi se moral sprejeti v (realno) nespremenjenem obsegu trošenja. Za povečanje kontrolabilnosti javnofinančnega stanja bi bilo potrebno povečati tudi fleksibilnost javnofinančnega trošenja, s čemer bi se povečal tudi kratkoročni vzvod ministra za finance. Ne-odločanje12 je ključna značilnost nefleksibilnosti javnofinančnega trošenja tudi v Sloveniji13, saj je preko 80% javnofinančnega trošenja fiksirano z različnimi zakoni še preden se prične proračunska procedura. To onemogoča kakršnokoli nujno interveniranje ministra za finance pri zmanjšanju trošenja. Zelo pomemben generator nagnjenosti k primanjkljaju politikov in nizke fleksibilnosti javnofinančnega trošenja je, tako imenovan, »problem skupne vreče«14. Zaradi velike fragmentacije izdatkovnih programov15 imajo (velike) koristi od posameznih programov le majhne (dobro definirane) skupine ljudi, ki lobirajo politike (ki »pokrivajo« ustrezne 10 O povečani aktivnosti IRS-ja v ZDA glej , naprimer, http://www.bloomberg.com/apps/news?pid = newsarchive&sid = amagwyG9FGIk, ali http://www.bloomberg.com/apps/news?pid = newsarchive&sid=aXmoWC2wv1PI 11 Glej , naprimer, Bole(2006). Koncept politično neodvisnega Sveta fiskalne politike sloni na ideji Wyplosz-a (Wyplosz(2005)). 12 Angl. »non decision«. 13 Glej, na primer, Perotti in drugi (1997). 14 Angl. »common pool problem«. Glej, na primer, Morris in drugi (2006). 15 O fragmentaciji javnofinančnega trošenja glej, na primer, Perotti in drugi (1997). segmente volivcev oziroma sektorje gospodarstva), da bi povečali (oziroma preprečili zmanjšanje) ustreznih izdatkovnih programov. Ker so stroški takšnih programov zelo razpršeni, velikost posameznih programov pa praviloma zelo majhna v primerjavi s celotnim javnofinančnim trošenjem, so takšni izdatkovni programi v parlamentu pogosto sprejeti »neopazno«. Da bi zmanjšali »problem skupne vreče« bi bilo smiselno del izdatkovnih programov (javnofinančnega trošenja) ločiti v posebno »Vrečo« prilagodljivih izdatkov. V času pripravljanja proračuna bi bili posamezni izdatkovni programi oddvojeni v »Vrečo« prilagodljivih izdatkov v (z zakonom določeni) nominalni velikosti. Minister za finance bi v konkretnem letu (ob sprejemanju proračuna ali ob rebalansu) določil dejansko skupno velikost finančnih sredstev, ki bi bila na razpolago za »Vrečo« prilagodljivih izdatkov. Posamezni izdatkovni program bi participirali na razpoložljivih sredstvih (dejanskem trošenju) »Vreče« prilagodljivih izdatkov v višini alikvotnega dela njegove nominalne (upravičene) vrednosti v skupni nominalni (upravičeni) vrednosti vseh programov iz »Vreče« prilagodljivih izdatkov. 13 Ker bi minister za finance določal dejansko velikost finančnih sredstev, ki bi bila na razpolago za »Vrečo« prilagodljivih izdatkov, bi dobil potreben vzvod za vodenje javnofinančnega trošenja v želeni smeri. Lahko bi torej bolj učinkovito, tudi na kratek rok, kontroliral trajektorijo javnofinančnega trošenja; tako bi, na primer, lahko neprimerno lažje vzdrževal kumulativni javnofinančni saldo znotraj ciljanega pasu, seveda če bi le hotel tako. Literatura Bole, V., 2005, "Kratkoročna fiskalna tveganja in poteze ekonomske politike", Bančni vestnik, 54, 20-27. Bole, V., 2006, "Fiskalna politika po vključitvi v evroobmočje - novi cilji in fiskalna vzdržnost", Bančni vestnik, 55, 91-98. Bole, V., 2008, "Čas je za celovito anticiklično fiskalno politiko", Gospodarska Gibanja, 408, 6-16. Morris, R., H. Ongena in L. Schuknecht, 2006, "The Reform and Implementation of the Stability and Growth Pact", ECB, Occasional Paper Series, 47. Perotti R., R. Strauch in J. von Hagen, 1997, "Sustainability of Public Finances", CEPR, 1781. Wyplosz C., 2005, "Fiscal Policy: Institutions versus Rules", National Institute Economic Review, 191, 70-84. NIČ NOVEGA - POGLABLJANJE KRIZE SE NADALJUJE Skupno domače trošenje je decembra poraslo za manj od sezonskega povečanja, zato se je medletna rast ponovno zmanjšala; trendna dinamika pa je močno padla. K padcu so največ prispevale investicije: hitro zaustavljanje gradbenih del in zmanjševanje ročnosti kreditov. Se hitreje od domačega se je zaustavljalo izvozno povpraševanje. Padanje pričakovanega povpraševanja se je v februarju zaustavilo. Padec trgovinske menjave se je januarja močno okrepil, bolj s članicami kot z nečlanicami EU ter bolj uvoz kot izvoz, kar zmanjšuje trgovinski primanjkljaj. Znakov zmanjšanja pesimizma gospodarstvenikov ni videti; k povečanju pesimizma je največ prispeval pesimizem v storitvenih dejavnostih. Gospodarska klima se hitro ohlaja v celotni EU. Industrijska produkcijaje v zadnjem četrtletju lani močno upadla, bilaje za desetino manjša kot leto prej, tredno pa se je zmanjševala po 3.5 odstotkov mesečno. Številke v EU27 so podobne. Decembra je prišlo do kratkega pospeška v gradbeništvu, medletne primerjave in še bolj naročila pa kažejo izrazit padec. Turistično aktivnost so januarja na pozitivni ravni zadržali domači turisti. Gibanja v prometnih panogah, izjema je bil pomorski transport, so se slabšala. Gospodarska kriza je že decembra pustošila po avtomobilskem trgu, prvič registriranih avtomobilov je bilo kar za petino manj. Učinki gospodarske krize se tako doma kot v svetu selijo na trg dela; zmanjšuje se število zaposlenih, brezposelnost pa izredno hitro narašča. Februarja je prišlo do začasnega obrata v dinamiki cen, osnovna inflacija pa je ostala nespremenjena. V evro območju je bilo povečanje skromnejše, osnovna inflacije se je zmanjševala. Pričakovana dinamika cen se je zaustavila. Cene producentov se neprekinjeno zmanjšujejo, prav tako neprekinjeno padajo pričakovane cene producentov. Cene surovin na svetovnem trgu so se februarja prav tako znižale. Neugodna dinamika stroškov dela se krepi; plače v januarju so padle predvsem zaradi manjšega števila plačanih delovnih ur. Zlasti v letu 2008je prišlo do velikega povečanja stroškov dela kar bo skupaj z depreciacijo valut nekaterih konkurenčnih držav zmanjšalo konkurenčnost; vse bolj se kažejo tudi katastrofalne posledice novega plačnega zakona. Skupni javnofinančni prihodki zaradi drastičnega krčenja davka na dodano vrednost slabijo; neposredni davki pešajo počasneje Navkljub rasti kreditov je bila januarska dinamika depozitov slabša kot v prejšnjih mesecih, zato se je skupna neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva poslabšala. Zaradi poplave likvidnosti se je Euribor po oktobru sistematično zmanjševal, kar je januarja navzdol potisnilo tudi obrestne mere za prebivalstvo in nefinančne družbe; obrestna marža pa je ostala nespremenjena; negotovost torej ne popušča. Za rekorden tekoči primanjkljaj je bil odločilen blagovni primanjkljaj, ki je bil v 2008 kar za milijardo evrov večji kot v 2007; spremljal ga je milijardni primanjkljaj v dohodkih faktorjev česar ni bilo mogoče kompenzirati s storitvenim presežkom in manjšim primanjkljajem tekočih transferjev. Neto zadolžitev se je povečala za dobri dve milijardi evrov. Slovenija je lani spet postala neto prejemnik tujih neposrednih naložb. Največja sprememba je bila v tokovih naložb v vrednostne papirje, prejšnji neto odliv se je spremenil v priliv, neto zadolžitev na računu ostalih naložb je bila le tretjino prejšnje 15 X- X- X- X- X- THE DEEPENING OF THE CRISIS CONTINUES Aggregate domestic demand in December increased but lagged behind normal seasonal value. Thus, yearly growth decreased and short run dynamics fell considerably. Investment demand contributed most due to stoppage of construction activity and reduction of credit maturity. In January, the drop of foreign trade strengthened considerably, more within EU than with the rest of the world, and more in imports than in exports which diminished trade deficit. There are no signs of change in general economic pessimism which was in January strengthened by pessimism in services. Economic climate is worsening rapidly in the whole EU. 16 Industrial production dropped in the fourth quarter of2008; it was one tenth lower than a year ago and it was decreasing by 3.5 percent monthly. The figures in EU27 are similar. In December, there was a short upward shift in construction; the yearly comparisons however indicate a drop of twenty percent while orders dropped by fifty percent. Tourist activity was retained positive by domestic tourists. The development in transportation activities, except for maritime transport were worsening as well. Economic crisis hit car market already in December, the number of newly registered road vehicles decreased by twenty percent. The crisis at home and abroad came to the labor market as well; number of jobs has been decreasing while unemployment rates have been rapidly increasing A provisional turn around was observed in the price dynamics in February, core inflation however remained unaltered. In the euro area price increases in February were lower and decrease of core inflation continued. The expected inflation stopped at a rather low level. Producers prices are decreasing uninterruptedly, so do the expected producers prices. Raw material prices on the world market are decreasing as well. The inappropriate dynamics of labor costs strengthened; while wages in January decreased the drop was mainly a result of less working hours. In 2008, a large increase of labor costs can together with currency devaluations in some competing countries reduce competitiveness of Slovenia. The consequences of the new wage system in public sector are becoming more and more evident. Public revenues are decreasing due mainly to drastic fall in the revenues of the value added tax, direct taxes decrease modestly. Despite growth of credits in January the dynamics of deposits was worse; the netfinancial position of the population and nonfinancial companies worsened. Because of high liquidity systematic decrease of Euribor led to the drop of the interest rates. However, interest margin remained high indicating that uncertainty has not diminished. Enormous trade deficit exceeding trade deficit in 2007 by 1 billion € contributed decisively to record current account deficit; it was accompanied by the income deficit of one billion €. This could not be compensated by increased surplus in services and lower deficit in current transfers. Net indebtedness increased for more two billions €: Slovenia became again net recipient of foreign direct investment. The biggest change accrued on the portfolio investments; enormous outflows were replaced by inflows. AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA 1. Padanje pričakovanega povpraševanja se je (začasno?) zaustavilo Skupno domače trošenje je decembra poraslo za 2%. To je precej manj od sezonskega povečanja, zato se je medletna rast ponovno (že četrti mesec zapored) krepko zmanjšala; padla je na samo 1.8%. Trendna dinamika je padla celo pod - 20% na letni ravni! Od domačih komponent končnega povpraševanja se je decembra skrčilo le investicijsko povpraševanje (za 15%). Čeprav je sezonsko zmanjšanje decembra veliko, se je medletna 17 rast zmanjšala še za 7 odstotnih točk v primerjavi z novembrom, saj so bile investicije decembra 2008 že za 9.8% (nominalno) nižje kot decembra 2007! Trendna dinamika je bila še bistveno slabša, saj so se investicije decembra trendno zmanjševale po preko 7% na mesec. K drastičnemu krčenju investicij je verjetno največ prispevalo hitro zaustavljanje gradbenih del, do katerega je prišlo že konec tretjega četrtletja 2008, kakor tudi krčenje ročnosti kreditiranja po oktobru. Trošenje prebivalstva in države je decembra še naraščalo. Prebivalstvo je decembra potrošilo za 2% več kot novembra in je tako porabilo za okoli 4.2% več kot pred letom dni. Vendar se je bolj dolgoročno (trendno) tudi že zmanjševalo. Le materialno trošenje države se je decembra opazno povečalo in krepko naraščalo tudi bolj dolgoročno (po stopnjah znatno nad 10%). Izvozno trošenje je konec 2008 padalo še bistveno hitreje kot domače. Bolj dolgoročna dinamika skupnega končnega trošenja je bila tako že novembra zelo nizka (medletna stopnja rasti je bila celo -6.7%). Ker je medletna dinamika domačega trošenja praktično stagnirala, ne čudi, da se je decembra dinamika rasti skupnega končnega trošenja še dodatno znižala (za 0.7 točke), tako da je bilo skupno končno trošenje decembra realno celo za 7.3% nižje od ustreznega trošenja pred letom dni. Februarske ankete proizvajalcev kažejo zaustavljanje padca povpraševanja tako pri izvoznem kot pri skupnem povpraševanju, tako pri predelovalnih dejavnostih kot pri storitvenih. Vendar je obrat v pričakovanem povpraševanju dosežen na zelo nizki ravni. Tako anketirani v predelovalnih dejavnostih, ki pričakujejo znižanje povpraševanja, kar za 40% presegajo število tistih, ki pričakujejo povečanje povpraševanja. Pri storitvenih dejavnostih je takšnih anketirancev sicer manj, okoli 20%, vendar je zaustavljanje padanja končnega povpraševanja manj zanesljivo, vsaj če sodimo po desezoniranih podatkih. 18 2. Pospešitev padca blagovne menjave in zmanjšanje primanjkljaja v januarju V letošnjem januarju se je padec blagovne menjave, ki je sicer prisoten že ves zadnji delu lanskega leta, močno okrepil. Tako je njena vrednost kar četrtino manjša od primerljive v lanskem januarju. Pri tem se menjava z drugimi članicami EU27 zmanjšuje celo nekoliko hitreje kot z nečlanicami EU. Hkrati se uvoz zmanjšuje hitreje kot izvoz, kar izrazito znižuje primanjkljaj ozirom povečuje pokritost uvoza z izvozom. Slovenija očitno ne bo aktivni akter oživljanja svetovnega gospodarstva s hitrejšo rastjo uvoza od izvoza, temveč pasivni spremljevalec v upanju, da bo zunanja »lokomotiva« potegnila svetovno in predvsem evropsko gospodarstvo iz recesije/depresije. Skupni slovenski izvoz je januarja 2009 znašal 1183 milijonov €, kar je 26% manj kot januarja 2008, uvoz 1252 milijonov € (31.5% manj kot januarja 2008), kar da primanjkljaj 69 milijonov € oziroma kar 94.4% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z EU je bil izvoz 866 milijonov € (padec 27.6% glede na januar 2008), uvoz 951 milijonov € (32.8% manj), kar pomeni primanjkljaj 85 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 317 milijonov € (21.3% manj kot enak mesec lani), uvoz 301 milijonov € (27.3% manj), kar pomeni presežek 16 milijonov €. 20,000-, 16,000- 12,000- Trgovinska menjava (desezonirani podatki) 2004 2005 3. Gospodarska klima se še kar poslabšuje Gospodarska kriza ne kaže znakov popuščanja, saj so bili praktično vsi kazalniki poslovnih tendenc v februarju nižji. Po rezultatih ankete Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je ta ponovno dosegla rekordno nizko raven, saj se je v februarju 2009 znižala za 1 odstotno točko glede na pretekli mesec, od februarja lani pa je nižja za kar 38 odstotnih točk, hkrati pa je tudi za 31 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Na znižanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih 19 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Podatki kažejo, da je bilo zaupanje v predelovalnih dejavnostih februarja 2009 za 1 odstotno točko nižje kot pretekli mesec, glede na februar lani pa je bilo nižje za 42 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 29 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se, razen pričakovanih cen, rahlo izboljšala,. V februarju 2009 je zaupanje spet dosegel svojo najnižjo vrednost od konca devetdesetih let, prav tako pa tudi proizvodnja in izvozna naročila. Ocena skupnih naročil je dosegla najnižjo vrednost po marcu 1999, ocena zagotovljene proizvodnje pa najnižjo vrednost po septembru 2002, podjetja pa hkrati ocenjujejo, tako kot pretekli mesec, da imajo proizvodnjo v povprečju zagotovljeno še za za 3,7 meseca. Žarek upanja sije iz kazalnikov pričakovanj, saj so se pričakovana proizvodnja, pričakovano zaposlovanje, pričakovan izvoz in pričakovano skupno povpraševanje glede na pretekli mesec izboljšali. Pesimizem pa se še naprej širi v storitvenih dejavnostih, saj je bilo zaupanje v teh sektorjih v februarju 2009 za 8 odstotnih točk nižje kot pretekli mesec in za 42 odstotnih točk nižje od dolgoletnega povprečja, v primerjavi s februarjem lanskega leta pa je bilo nižje za kar 45 odstotnih točk. Ankete SURS-a prav tako kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v februarju 2009 znižala za 1 odstotno točko glede na pretekli mesec, glede na februar lani pa je bil kazalnik nižji za 41 odstotnih točk. V februarju 2009 je bil delež tistih podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 39%, kar 45% podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, medtem ko so kazalniki nezadostno povpraševanje, visoka cena denarja in težka dostopnost do kreditov dosegli najvišjo vrednost v zadnjih treh letih Trgovina na drobno 20 0CENASTANJA Slovenija IV11 lA «✓J 1 v 1 J V" 1 v 1 fl / nI 1 /AV^A1 1 / v/l 1 /VI 1 M i V EU27 1 ti 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 OCENA NAROCILDOBAVITELJEM 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Zaupanje še naprej pada v gradbeništvu, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v februarju 2009 v primerjavi s preteklim mesecem nižja za 3 odstotne točke, v primerjavi z lanskim februarjem za 52 odstotnih točk, hkrati pa kar za 37 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja za naslednje tri mesece prav tako niso ugodna, sicer pa so se vrednosti kazalnikov obseg gradbenih del, tehnične zmogljivosti in poslovno stanje nekoliko zvišale. Med gradbenimi podjetji je bilo v februarju le še 5% takih, ki niso navedla omejitev, med temi pa sta izstopali nezadostno povpraševanje in slabi vremenski pogoji, kar 23% podjetij pa je navedlo težave pri pridobivanju kreditov, kar je najvišja vrednost v celotnem opazovanem obdobju. Gospodarska klima se še naprej hitro ohlaja po celotni EU27. Po podatkih Eurostata so se v februarju 2009 naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej znižala za 7,3 odstotne točke, glede na februar lani pa so nižja za kar 55,7 odstotne točke. Prav tako so se glede na januar za 4,2 odstotni točki znižala naročila v gradbeništvu, medtem ko so se pričakovanja v trgovini na drobno popravila za 5,8 odstotnih točk. Splošni poslovni optimizem se je v februarju 2009 v celotni sedemindvajseterici spet malenkost znižal in sicer za eno odstotno točko. 21 GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST 4. Močan padec industrijske produkcije v zadnjem četrtletju 2008 Industrijska produkcija je v zadnjem četrtletju lani močno upadla. Po podatkih SURS-a je bila v četrtem četrtletju 2008 za 10,0% manjša kot v enakem obdobju leta 2007. Impulzni trend kaže, da se je v zadnjem četrtletju 2008 industrijska produkcija zmanjševala po stopnji 3,56% mesečno. V celem letu 2008 se je industrijska produkcija glede na leto 2007 zmanjševala po stopnji 0,06% mesečno. Dejavnost rudarstva se je po SURS-ovih podatkih v četrtem četrtletju lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 skrčila za 3,6%. V celoletnem obdobju 2008 je bilo rudarstvo za 1,6% manjše kot v obdobju leta 2007. Obdelava podatkov z impulznim trendom kaže 7,2% padec rudarstva v zadnjem četrtletju 2008 glede na četrtletje prej, prav tako pa se je rudarska dejavnost v celem letu 2008 krčila po stopnji 0,32% mesečno. Krizne razmere se najbolj čutijo v predelovalnih dejavnostih, saj se je produkcija v predelovalnih dejavnostih za 0,6% zmanjšala že v tretjem četrtletju lani, v zadnjem četrtletju leta 2008 pa se je položaj predelovalnih dejavnosti še bistveno bolj poslabšal, saj je bila zabeleženo kar 11,0% zmanjšanje produkcije glede na enako obdobje eno leto prej. Takšno sliko kaže tudi obdelava podatkov z impulznim trendom. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je namreč industrijska produkcija glede na predhodno četrtletje zmanjšala za 3,78%. Poslabšanje gospodarskih razmer se je v zadnjem četrtletju 2008 odsevalo tudi v sektorju oskrba z elektriko, plinom in vodo, saj impulzni trend kaže, da se je njegova aktivnost v tem obdobju glede na predhodno četrtletje zmanjšala za 2,52%, kljub tenu da se je glede na isto obdobje v 2007 povečala za 3,5%. Podatki Eurostata kažejo, da se je v mesecu decembru 2008 glede na november 2008 industrijska produkcija zmanjšala za 1,6% v EU27, na območju evra pa za 1,7%. Glede na december 2007 pa se je v decembru 2008 industrijska produkcija v EU27 zmanjšala za 11,5%, na območju evra pa za okroglih 12%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija decembra 2008 glede na november 2008 padla v devetnajstih državah, zrasla pa samo v Litvi (1,1%). Največji upad industrijske produkcije so zabeležili na Slovaškem (-12,7%), Irskem (-10,2%), v Romuniji (-8,6%) in v Nemčiji (-4,9%). 22 5. Gradbeništvo nekoliko navzgor, promet in prenočitve tujcev močno navzdol Po podatkih SURS-a je bila vrednost opravljenih gradbenih del v januarju 2009 v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za skoraj 27%, v primerjavi z istim mesecem leta 2008 pa je bila ta vrednost manjša za slabih 21%. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da je v decembru lanskega leta sektor gradbeništva zrasel z mesečno stopnjo rasti 0.77%. Število turističnih prenočitev se je nekoliko povečalo. Januarja 2009 je bilo teh 0,8% več kot v enakem mesecu leta 2007, hkrati pa obdelava podatkov kaže, da se je skupno število prenočitev v prvem mesecu letos zniževalo po mesečni stopnji -0,08%. To je posledica zmanjševanja tujega turističnega povpraševanja, saj se je januarja število turističnih prenočitev tujih gostov znižalo za 2.1% glede na januar 2008. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v januarju kaže negativno rast po stopnji -0,78%. Tako se je skupna turistična bilanca obdržala v pozitivnem območju na račun prenočitev domačih gostov, saj so le-te v januarju narasle za 5,1% glede na januar 2008. Gradbeništvo NAROČILA ZAUPANJE Podatki o SURS-a o transportu za december 2008 kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 0,7% več potnikov, v zračnem prevozu pa za 2,6% manj potnikov kot decembra 2007, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo v javnem cestnem prevozu za 1,6% manjše, v zračnem prevozu pa za okrogle 4%. V cestnem mestnem prevozu je bilo decembra 2008 prepeljanih za 0,7% manj potnikov kot v istem mesecu 2007. Čez cestne mejne prehode na meji s Hrvaško je decembra 2008 prispelo v državo za 10,3% manj potnikov kot decembra 2007. Potniški promet na letališčih se je v decembru 2008 glede na december 2007 zmanjšal za 11,8%, medtem ko je bilo število potnikov v pristaniščih v enaki časovni primerjavi za kar za 90,5% manjše. V pomorskem prevozu je bilo v decembru 2008 prepeljanega za 4,6% več blaga in opravljenih za 3,6% več tonskih kilometrov kot decembra 2007. Gospodarska kriza je decembra 2008 pustošila po slovenskem avtomobilskem trgu, saj je bilo glede na december 2007 v register vpisanih več kot petino manj prvič registriranih cestnih motornih vozil, med njimi za 22,5% manj osebnih avtomobilov. 23 6. Razmere na trgu dela se še slabšajo Gospodarska kriza, tako doma kot v svetu, pušča vse bolj opazne posledice na trgu dela. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v mesecu decembru 2008 zmanjšalo na 946491 oziroma za skoraj 4000 oseb glede na mesec prej, glede na december 2007 pa se je število povečalo za 1,5%. V mesecu decembru 2008 je bilo v Sloveniji 880252 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na november 2008 se je število delovno aktivnih zmanjšalo za 6652 oseb ali 0,8%, glede na december 2007 pa se je to število povečalo za 1,7%. V decembru 2008 se je število delovno aktivnih oseb ponovno najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih in sicer za skoraj 3500 oseb, sledi pa gradbeništvo, kjer je bilo skoraj 2000 manj delovno aktivnih. Med zaposlenimi osebami jih je bilo skoraj 91% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od decembra 2007 povečalo 1,7%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na december 2007 povečalo za 1,9%. Med samozaposlenimi pa je bilo 55% samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu decembru povečalo za 80, od decembra lani pa se je to število povečalo za 5,3%. Število kmetov je v decembru 2008 ostalo nespremenjeno na nivoju 33185. Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v mesecu februarju 2009 registriranih 77182 brezposelnih oseb, kar je za 3271 oseb oziroma 4,4% več kot v januarju ter za 15,2% več kot v februarju 2008. V februarju se je prijavilo največ brezposelnih oseb zaradi izteka zaposlitev za določen čas, zmanjšal pa se je priliv trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev. V februarju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 8157 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z januarjem upad za 36,7%, v primerjavi z februarjem 2008 pa je bil priliv višji kar za 91,7%. Skupni odliv iz brezposelnosti je v februarju letos štel 4886 brezposelnih oseb, od teh se je 2728 oseb zaposlilo, 1731 oseb pa je bilo odjavljenih iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. 24 Po podatkih Eurostata je bila januarja 2009 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA16) 8,2%, kar je za 0.1 odstotno točko več kot mesec poprej ter 0,8 odstotne točke več kot v januarju 2008. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v januarju letos 7,6% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v januarju 2009 v EU27 18,4 milijona brezposelnih oseb, od tega 13 milijonov na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v januarju 2009 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili na Nizozemskem (2,8%) in v Avstriji (4,0%), najvišjo pa v Španiji (14,8%) in v Latviji (12,3%). Glede na isti mesec v letu 2008 se je v januarju brezposelnost povišala v kar devetnajstih državah članicah, od tega največ v Španiji in v Latviji. Stopnja brezposelnosti se še naprej povečuje tudi v ZDA, kjer je v januarju 2009 znašala 7,6%, kar je za 0,4 odstotne točke več kot mesec poprej. CENE IN PLAČE 7. Začasen obrat v dinamiki cen? Februarja so cene porasle za 0.5%. Tudi bolj dolgoročna rast se je ponovno povečala na 2.1%. Porast cen februarja ni bil omejen le na dve, tri skupine proizvodov, saj so cene porasle v več skupinah: v prevozu, rekreaciji in kulturi, pri raznovrstnem blagu, pri vrtcih, stanovanjih ter obleki in v obutvi. Večji del povečanja je bil posledica podražitve naftnih derivatov. Ti so povečali tako cene prevozov kakor tudi stanovanja. K skupnemu povečanju cen so največ prispevali proizvodi iz skupine prevozov (0.4 točke) in rekreacije in kulture (0.2 točke), predvsem počitnice v paketu. Februarja so se (za okoli 1%) pocenili proizvodi iz dveh skupin, hrane in telefonskih storitev. Proizvodi iz obeh skupin so skupni indeks življenjskih stroškov zmanjšali za po 0.1 odstotne točke. Osnovna inflacija, ki ne obsega cen energentov in sezonskih prehrambenih proizvodov, je februarja ostala nespremenjena. Od velikih skupin, ostajajo storitve še naprej v vodstvu po višini bolj dolgoročne stopnje rasti inflacije (3.9%). Februarsko povečanje cen je bilo v evro območju malo nižje kot v Sloveniji (porasle so za 0.4%), vendar je bolj dolgoročno povečanje ostalo precej nižje, pa tudi osnovna inflacija se v evro območju še naprej umirja, medtem ko se v Sloveniji ni več zmanjšala. Cene storitev v evro območju še naprej rastejo opazno (za okoli 1.7 točke) počasneje kot v Sloveniji. Zniževanje pričakovane dinamike cen se je v zadnjem mesecu zaustavilo, vendar na nizki ravni, doseženi januarja. Pričakovanja so pri blagu še naprej nižja kot pri storitvah. Tako v trgovini na drobno v naslednjih treh mesecih še naprej za tretjino več trgovcev pričakuje zmanjšanje kot povečanje cen. Pri storitvenih cenah je pričakovano zniževanje manjše kot pri blagu, saj je število anketiranih ponudnikov storitev, ki pričakujejo nižje cene, le ena desetina od vseh anketiranih. Cene proizvajalcev so dostopne do januarja, ko so se (za domači trg) znižale za 0.4%. Tudi bolj dolgoročna dinamika se je ponovno (že peti mesec zapored) zmanjšala (na 2.3%). Najbolj so se januarja znižale proizvajalčeve cen potrošnih dobrin (za domači trg so padle kar za 1.3%), medtem ko so porasle (za 1.2%) le proizvajalčeve cene reprodukcijskega materiala; navzgor so jih pognale opazno višje cene električne energije. 25 Pričakovane cene proizvajalcev padajo z nezmanjšano hitrostjo. Tako je februarja število anketiranih, ki pričakujejo zmanjšanje cen v naslednjih treh mesecih, za 30% preseglo število tistih, ki pričakujejo povečanje cen. Zanimivo je, da je pričakovano zmanjševanje proizvajalčevih cen v Sloveniji večje kot v povprečju EU. Cene surovin so se v zadnjem mesecu (do začetka marca) ponovno znižale, v evrih za 3.5%, celoletno znižanje je tako že preseglo 30%. V zadnjem mescu so se najbolj znižale cene neprehrambenih kmetijskih surovin (v evrih za približno 11.5%), najmanj pa cene kovin, pri katerih je evrski indeks padel le za 2.7%. Relativno skromno zmanjšanje cen kovin je posledica opaznega skoka cen žlahtnih kovin po koncu 2008. Srebro se je, na primer, do srede februarja podražilo že za preko 30% v primerjavi z najnižjo ceno, ki jo je doseglo konec leta 2008, istočasno je zlato do srede februarja ponovno poraslo v bližino magičnih 1000$ za unčo (do 975 $). Do takšnega obrata v cenah žlahtnih kovin (zlata, srebra, platine) je prišlo, ker so se po kolapsu kapitalskih trgov investitorji začeli opazno umikati tudi v žlahtne kovine, kot varno zatočišče pred sedanjo negotovostjo na kapitalskih trgih. V marcu se je takšna dinamika žlahtnih kovin (na višji ravni) zaradi umikanja investitorjev zaustavila. 8. Neugodna dinamika stroškov dela se krepi Povprečne plače so se januarja zmanjšale za 2.8%. Padec ni bil le sezonski, saj se je zmanjšala tudi bolj dolgoročna dinamika (medletna stopnja je padla pri bruto plačah kar za 1.8 odstotne točke). 26 Zaradi sezonsko običajnega velikega nihaja plač na prehodu v novo leto, kakor tudi zaradi letošnjega velikega krčenja aktivnosti v podjetjih, je seveda vprašanje, koliko je takšen padec povprečnih plač posledica že samo zmanjšanega števila delovnih ur. V decembru 2008 se je za povprečno uro dela plačevalo (v povprečju gospodarstva) 8.29 evra, medtem ko je v letošnjem januarju plača za povprečno uro dela bila 8.36 evra, kar je 0.8% več kot v decembru in kar za 14.2% več kot v januarju 2008. Znaten padec povprečnih mesečnih plač v letošnjem januarju je potemtakem posledica predvsem krčenja obsega plačanih (torej delovnih) ur in ne ustreznega plačila. Dinamika stroškov dela SKUPNI STOSKI DELA DRŽAVA 2007Q1 2007Q2 Vir: Eurostat 2007Q3 2007Q4 2008Q1 2007Q1 Slovenija ------- \ Ne mčija 2007Q2 2007Q3 2007Q4 2008Q1 Tudi povprečne plača za plačano uro potemtakem kažejo, da je v zadnjih dveh letih, še zlasti v 2008 , prišlo do velikega povečanja stroškov dela, na kar smo v GG opozorili že nekajkrat v zadnjih mesecih. Nevarna pospešitev stroškov dela, ki jo je povzročila zelo visoka gospodarska rast v zadnjih dveh letih, je dodatno ilustrirana na sliki. Prikazana je dinamika stroškov dela v evro območju, v Nemčiji in v Sloveniji, za gospodarstvo in za državo. Medtem ko so do 2007 stroški dela v Sloveniji prehitevali stroške dela v evro območju za okoli 2 odstotni točki, je zelo hitro (ekonomsko-politično) poganjanje rasti v 2007 in 2008 pospešilo prehitevanje plač v Sloveniji na preko 5 odstotnih točk letno. Pri tem je bila dinamika stroškov dela v Nemčiji, ki diktira raven tečaja evra, še za eno odstotno točko počasnejša kot v evro območju. Drastične posledice novega plačnega zakona na stroške dela v državi kaže druga priložena slika. Tako visoka relativna rast stroškov dela v Sloveniji, če se bo nadaljevala, bo v sedanjih težkih gospodarskih časih imela še toliko hujše posledice, ker so v Slovenji konkurenčnih državah valute močno depreciirale proti evru, torej bodo njihovi evrski stroški dela še dodatno manjši. FINANČNA GIBANJA 27 9. Hitro krčenje davka na dodano vrednost Skupni javnofinančni prihodki še naprej slabijo, februarja so se zmanjšali za 10.7%. Tudi bolj dolgoročna dinamika je postala negativna. Trendna rast je krepko negativna že od oktobra dalje, januarja je trendno zmanjševanje javnofinančnih prihodkov že preseglo 25% letno. Neposredni davki in ostali prihodki pešajo počasneje od domačih davkov na blago in storitve. Februarja so se zmanjšali za 2.6%. Bolj dolgoročna (medletna rast) je bila tako januarja kot februarja verjetno še hitrejša od rasti nominalnega produkta! Ključne davčne oblike neposrednih davkov so tudi februarja bolj dolgoročno še solidno naraščale: davek na dobiček je bil, na primer, kar za 10.% višji kot pred letom dni, dohodnina za 7.3% in prispevki za 6.2%. Hitro krčenje povpraševanja se močno vidi na izdatnosti domačih davkov na blago in storitve. Ti so se februarja zmanjšali za prek 20%, medletna dinamika pa je padla pod -15%. Zaradi velikih medmesečnih nihanj v prihodkih od posrednih dajatev, je sicer potrebno počakati še kakšen mesec za dokončno oceno ustreznih prihodkov na začetku leta, vendar je, zaradi zelo nizkih vrednosti tako v januarju kot februarju, v prvem četrtletju 2009 zelo verjetno pričakovati medletno zmanjšanje prihodkov od domačih davkov na blago in storitve vsaj za 10%-15%. Celoten padec domačih davkov na blago in storitve je posledica drastičnega krčenja davka na dodano vrednost, ki je bil februarja že za skoraj 20% nižji kot pred letom dni. Trošarine so se namreč februarja zmanjšale le za 4.5%, v prvih dveh mesecih skupaj pa so bile trošarine še celo opazno višje kot lani (za preko 10%). 28 10. Obrestne mer navzdol, čeprav je negotovost na finančnih trgih še vedno zelo visoka Skupni krediti nefinančnim korporacijam in prebivalstvu so se januarja povečali za 0.7%. Zaradi hitre rasti tekom celotnega leta 2008 je medletna rast kreditov v januarju ostala krepkejša od tekoče rasti, še zlasti pri kreditih podjetjem, ki so medletno še rasli po 16.3 letno (pri prebivalstvu 13.2% letno). Navkljub tekoči rasti kreditov po slabih 10% letno, je bila dinamika depozitov slabša kot v prejšnjih mesecih. Skupna neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva se je zato januarja ponovno poslabšala (za 190 milijonov evrov v enem mesecu), saj so se januarja tako depoziti prebivalstva kot nefinančnih korporacij zmanjšali. Zaradi poplave likvidnosti se je Euribor po oktobru sistematično zmanjševal po skoraj 0.8 odstotne točke na mesec; v sredini marca 2009 je tako že padel na 1.6. Donosi na obveznice države in podjetij (Nemčija) Vir: Bundesbanka, splet. Padanje euriborja je januarja potisnilo navzdol tudi obrestne mere na detajlističnem trgu. Posojilne obrestne mere so se opazno zmanjšale, za daljše ročnosti bolj kot za krajše; pri podjetjih so se obrestne mere zmanjšale od 0.6 do 1 točke, pri prebivalstvu pa od 0.1 do 0.8 točke. Depozitne obrestne mere so se zmanjšale manj , pri krajših ročnostih skoraj nič, pri daljših ročnostih do 0.4 odstotne točke. Veliko »zalivanje« trga, s katerim centralne banke želijo zmanjšati negotovost na finančnih trgih, je sicer močno stisnilo obrestne mere na trgu denarja in na detajlističnem bančnem trgu , vendar je marža na komercialne papirje (relativno glede na državne papirje), kot indikator negotovosti na finančnih trgih, ostala praktično nespremenjena (preko 3 točke), kot kaže slika za Nemčijo. Negotovost torej še ne popušča. 11. Rekorden primanjkljaj tekoče plačilne bilance v 2008 Decembra 2008 je bil primanjkljaj tekoče bilance rekordnih 346.4 milijonov €, kar je še 13.3% več kot doslej rekordnega decembra 2007. Pri tem je bil blagovni primanjkljaj 289.5 milijonov € (leto prej 292.6 milijonov €), storitveni presežek 37.5 milijonov € (decembra 2007 62.9 milijonov €), primanjkljaj v bilanci dohodov faktorjev 81.0 milijonov € (v enakem mesecu leto prej 39.1 milijonov €), pri čemer ostajajo povečani odhodki za servisiranje zunanjega dolga v obliki plačanih obresti. Neto tekoči transferi so znašali 13.5 milijonov €, decembra 2007 pa 36.9 milijonov €. 29 V celotnem letu 2008 je bil primanjkljaj tekoče plačilne bilance 2179.6 milijonov €, kar je 725 milijonov € ali 50% več od doslej rekordnega primanjkljaja, doseženega v 2007. Tak primanjkljaj pomeni okoli 5.8% slovenskega BDP v 2008 (samo blagovni primanjkljaj je znašal okrog 7.2% BDP), oziroma okrog 60% od 3.5% rasti BDP v 2008. Za tak znesek se je povečala zunanja zadolženost države, z njo pa breme servisiranja dolga. Z izjemo leta 2007, ko je bil 1454.9 milijonov €, primanjkljaj tekočega računa samostojne Slovenije nikoli ni presegel 800 milijonov €, v letih 1991-1994, 1996-1997 in 2001-2002 pa je bil njegov saldo celo pozitiven. Za rekorden tekoči primanjkljaj v 2008 je bil odločilen blagovni del, saj je bil blagovni primanjkljaj v 2008 2661.5 milijard €, kar je 60% ali eno milijardo € več kot v 2007. Storitveni presežek je znašal 1702.5 milijonov € (43% več kot v 2007), primanjkljaj v dohodkih faktorjev je bil 1008.4 milijonov € (42% več kot leto prej), primanjkljaj tekočih transferov pa 212.2 milijonov € (22.5% manj kot v 2007). Plačilna bilanca januar - december december 2007 2008 2007 2008 I. Tekoči račun -1.454,9 -2179,6 -305,6 -346,4 1. Blago -1.665,9 -2.661,5 -292,6 -289,5 2. Storitve 1193,2 1.702,5 62,9 37,5 3. Dohodki -708,5 -1.008,4 -391 -81,0 3.1. Prejemki 1168,8 1.272,8 120,2 113,2 Od dela 225,5 190,0 241 211 Od kapitala 943,3 1.082,8 961 92,2 3.2. Izdatki -1.877,2 -2.281,2 -159,3 -194,3 Od dela -147,6 -204,4 -151 -20,9 Od kapitala -1.729,6 -2.076,8 -144,2 -173,4 4. Tekoči transferi -273,7 -212,2 -36,9 -13,4 Državni sektor -222.3 -259.4 -31.0 -37.9 II. Kapitalski in finančni račun 1.712,7 2.271,4 490,9 354,3 A. Kapitalski račun -51,9 -92,7 -20,4 -50,0 B. Finančni račun 1.764,6 2.3641 511,3 404,3 1. Neposredne naložbe -268,7 2571 50,4 157,0 Domače v tujino -1.319,0 -977,6 -104,0 -70,7 Tuje v Sloveniji 1.050,3 1.234,7 154,4 227,7 2. Naložbe v vrednostne papirje -2.264,5 606,4 36,2 216,3 4. Ostale naložbe 4179,5 1.473,9 351,2 25,9 41. Terjatve -4.8771 -711,3 69,6 558,2 4.2. Obveznosti 9.056,6 2185,2 281,6 -532,3 5. Mednarodne denarne rezerve 139,6 21,0 721 5,2 III. Neto napake in izpustitve -257,8 -91,8 -185,2 -8, 30 Na kapitalskem in finančnem računu je v 2008 znašala neto zadolžitev 2271.4 milijonov €; v 2007 je bila s 1712.7 milijonov € tretjino manjša. Pri tem se so se neto terjatve na kapitalskem računu povečale med 2007 in 2008 iz 20.4 na 50.0 milijonov €, povečanje dolga na finančnem računu pa iz 1764.6 na 2364.1 milijonov €. Slovenija je v 2008 postala spet neto prejemnik tujih neposrednih naložb, ki jih je bilo v neto prilivu za 257.1 milijonov €, leto prej so bili neto odlivi še 268.7 €. Tudi pri naložbah v vrednostne papirje je prišlo od spremembe smeri toka, saj je bil neto priliv v 2008 kar 606.4 milijonov €, leto prej pa je znašal neto odliv 2264.5 milijonov €. Pri ostalih naložbah je bila v 2008 povečana zadolžitev 1473.9 milijonov €, v enakem obdobju leto prej kar 4179.5 milijonov €. Spremembe mednarodnih rezerv pri Banki Slovenije so bile v 2008 21.0 milijonov €, v 2007 pa so bile 139.6 milijonov €. Statistična napaka je v bila v začasnem izračunu -92 milijonov €, v 2007 pa kar 257.8 milijonov €. 31 Podatki o rezervah, dolgu in zadolžitvi so objavljeni v Biltenih Banke Slovenije četrtletno, tako da novih podatkov iz prejšnjega meseca ni. Neto zunanji dolg Slovenije se je od decembra 2007 do novembra 2008 povečal za 2317 milijonov €, kar je celo nekaj več od primanjkljaja tekoče bilance. RAZŠIRJENOST IN STRUKTURA ŠTUDIJA PRI NAS - ZAKAJ MANJ TEHNIKE? Franjo Štiblar 32 V EU27 je v bolj razvitih državah manjša razširjenost študija, posebno družboslovja, ne tehnike, kar pomeni, da je v 2007 odločitev za odhod na študij tudi način izogibanju brezposelnosti mladih. V razvitih državah je relativno večje število patentov pojasnjeno z večjo razširjenostjo študija tehnike. Razvite države so bolj vključene v program izmenjave študentov ERASMUS in imajo neto prihod tujih študentov. V Sloveniji je glede naEU27študij nadpovprečno razširjen, vendar prevladuje družboslovje, medtem ko študij tehnike in eksaktnih ved zaostaja. Plače in povprečna izobrazba v sektorju pozitivno vplivata na izbor študija mladih. Boljše plačilo za diplomante tehnike bi očitno bolj kot administrativno državno usmerjanje izboljšalo strukturo študija v korist tehničnih ved. V zadnjih letih prihaja delno do popravka tega nesorazmerja. Sedanji sistem numerus clausus pri posameznih študijih ni domišljen in vodi v neustrezne odločitve mladih glede študija. Masovnost visokošolskega študija, pravzaprav že srednješolskega učenja, ne vodi nujno k višji izobraženosti; zniževanje kriterijev zahtevnosti deluje prav v nasprotni smeri. Režim plačanega izrednega študija se izkorišča za pridobitev materialne podlage fakultetam, torej je primerneje ali ves študij plačevati ali vsega narediti zastonj. Manj razvite regije v Sloveniji imajo manj študentov v prebivalstvu, vendar so razlike v razširjenosti študija med regijami manjše od razlik v razvitosti po BDP na prebivalca. Razširjenost študija se je po osamosvojitvi povečala za skoraj štiri-krat. Zelo napihnjena ponudba razpisnih mest študija poslovnih ved in prava in drugih družboslovnih ved v zadnjih letih ne najde več dovolj kandidatov. Premajhen delež študija tehničnih usmeritev je mogoče tudi posledica njegove težavnosti. Zato bi za nekatere tehnične profile in eksaktne vede veljalo v večji meri razviti tudi prvo Bolonjsko stopnjo, da bi bil lažji in tako pritegnil več študentov. Nasprotno pa za družboslovni študij veljalo bolj poudariti zahtevnost in ga v tem smislu v večji meri usmeriti na drugo Bolonjsko stopnjo ali podiplomski študij. THE SIZE AND STRUCTURE OF UNIVERSITY STUDIES IN SLOVENIA - WHY LACK OF TECHNICAL STUDENTS? Franjo Štiblar 33 The share of university students in population is higher in less developed and lower in more developed EU27 countries; as study in the former is also a way to avoid unemployment. But, more developed members have relative higher share of technical students which leads to higher number of patents. Also, developed countries participate more in ERASMUS program with net inflow of foreign students. In Slovenia, the share of students in population is above the EU average, with social studies being overly populated, while technical studies are not overly populated. Wages and the average education in economic sector are significant positive determinants in choosing a field of study. The numerus clausus system leads to inappropriate structure of studies in Slovenia, while fast growth of number of students contributes to declining quality of the studies. All students should have equal treatment, paying for studies or have them for free. Less developed regions in Slovenia have relative less students than more developed regions, but their lagging behind is smaller than lagging in GDP per capita. After proclamation of independence in 1991 the number of students in Slovenia quadrupled, with their share in social studies (business, law, political sciences) increasing first and declining most recently. The number and share of technical students could be increased in Slovenia by relaxing the requirements for these studies at the first Bologna level, while social studies should be more concentrated on the second Bologna level. Namen članka je poudariti pravilne rešitve v izobraževanju slovenske elite, ki bodo omogočile uveljavitev človeškega faktorja kot komparativne prednosti Slovenije. Ključna vprašanja zadevajo razmere pri nas: razširjenost študija (število študentov in diplomantov v prebivalstvu), ali in zakaj je manjša nagnjenost za študij tehnike in nasploh eksaktnih disciplin ter kako razvitost regij vpliva na razširjenost študija v njih. 34 Prispevek ima dva dela, opisni teoretični in empirični ekonometrični, ter zaključna razmišljanja. V prvem delu je najprej govora o izobraževanju slovenske intelektualne elite nasploh, druga točka govori o razkoraku v usposabljanju v Sloveniji glede na potrebe, tretja pa komentira nekatere novosti v organizaciji univerzitetnega študija. V drugem, empiričnem delu so narejeni primerjalni izračuni o izobraževanju in usposabljanju in ocenjene regresijske enačbe na treh ravneh: na ravni Slovenije v okviru EU27, na ravni 15 sektorjev v okviru Slovenije in na ravni 12 statističnih regij v okviru Slovenije. 1. Teorija 1.1. Teze o izobraževanju slovenske intelektualne elite Glede izobraževanja slovenske intelektualne elite, ki vključuje samo štiriletni visokošolski -univerzitetni študij, se postavljata vprašanji: (1) Ali v Sloveniji študiramo preveč ali premalo? (2) Ali se študirajo »prave« discipline? Osnovni tezi sta: (ad 1) da v je študij v Sloveniji nadpovprečno razširjen, in (ad 2) da v Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev na račun intelektualcev eksaktnih, naravoslovnih znanosti, predvsem tehnike. Za odgovor je potrebno upoštevati osnovno sistematiko znanosti. Znanosti so eksaktne (prirodne) in znanosti o človeku. Slednje so humanistične (znanosti o človeku samem) in družboslovne (znanosti o človekovi družbi), te pa nomotetske, zgodovinske, pravne in filozofske. Razlikovanje med posameznimi vrstami družboslovnih znanosti je pomembno z vidika njihove uporabnosti in načina študija. Tabela 1: Število in delež študentov in diplomantov v prebivalstvu Slovenije, % Skupaj Družboslovje Leto Študenti Diplomanti Diplomanti/ študenti Študenti družboslovja/ vsi študenti Diplomanti družboslovja/ vsi diplomanti 1986 26467 2196 8.2% 861 %pop 1.34% 011% 39.2% 1991 33679 2393 71% 8387 727 %pop 1.68% 012% 24.9% 30.4% 1999 74642 5803 7.7% 22605 1761 %pop 3.76% 0.29% 29.9% 30.3% 2007 99021 6280 6.3% 27725 2606 %pop 4.89% 0.31% 28.0% 41.5% 2007/1986 3.74 2.86 3.03 2007/1991 2.94 2.62 2.77 3.58 35 Vir: SURS, lastni izračuni Cirkularnost družboslovnih znanosti v razliko od hierarhične klasifikacije eksaktnih znanosti zahteva v študiju prvih decentričnost (multidisciplinarnost, kritičnost) in diahroničnost (komparativno sistemsko in razvojno zgodovinsko poznavanje področja).V eksaktnih znanostih je potrebno poznavanje od bazičnih (matematike) do aplikativnih (na primer strojništva, elektronike), pri družboslovnih v načelu to ni potrebno. Dober inženir strojništva mora znati matematiko, medtem ko se, na primer, za prevajalca smatra, da mu ni potrebno poznati ekonomije. Vendar je širše poznavanje družboslovja družbeno koristno, sicer so izobraženci »fah idioti«, ki nujno sprejemajo odločitve, ki sledijo zgolj maksimandu svojega ožjega področja, širše (družbeno) pa so pod-optimalne. Pa ne le to, pri delu na svojem družboslovnem področju (na primer, kot pravnik, ekonomist) mora poznati intelektualec tudi področje aplikativnega dela eksaktnih znanosti, s katerim prihaja pri odločanju v stik (na primer, kemijo, tehniko, biologijo), če ne sam, ker je to redkeje in težje dosegljivo, pa mora znati sodelovati s strokovnjaki navedenega področja. To zahteva širino človeka, odprtost in pripravljenost na sodelovanje ter vsaj pasivno razumevanje konkretnega področja. Enako velja tudi za strokovnjake eksaktnih znanosti, ki pri svojem delu ne morejo ignorirati ne le bazičnih ved (matematika, kemija, biologija), temveč morajo upoštevati pri konkretnih odločitvah tudi dognanja tistih družboslovnih znanosti, s katerimi prihajajo v stik. Primer: pri urejevanju onesnaževanja okolja imajo osnovno strokovno razumevanje biologi, kemiki, gozdarji, itd., vendar morajo pri urejanju zaščite poznati in upoštevati tudi ekonomske in pravne vidike urejanja okolja. Konkretno, tehnični maksimum (produktivnost) ni hkrati nujno (ali celo ni običajno) tudi ekonomski maksimum (rentabilnost, ekonomičnost). Na mikro ravni prvi še lahko uspeva, na ravni podjetja, celotne družbe drugi prevlada, dokler bodo razpoložljivi viri redki. 36 Povezovalni odnos družbenih znanosti do eksaktnih znanosti je tako pretežno v razmerju med formo prvih in vsebino drugih. Tudi v okviru družboslovnih znanosti (in humanistike) je podobno razmerje med formo enih (pravo) in vsebino drugih (ekonomija). Podatki v Tabeli 1 kažejo, da se je število študentov v slovenski populaciji v 20 letih med 1986 in 2007 povečalo za skoraj 4-krat (od 26 na 99 tisoč, gre le za visokošolske, če dodamo višješolske je številka za 2007 preko 112 tisoč; vendar njih ne štejemo med slovensko vodilno intelektualno elito). Skoraj enako se je povečal tudi delež študentov v populaciji (od 1.34% na 4.89%), saj je populacija prebivalstva porasla v tem obdobju samo za 2.2%. Trendi so naslednji (gre zgolj za visokošolski 4-letni študij in podiplomski študij do doktorata; izključen je višješolski študij): • rast deleža študentov v prebivalstvu: od 4 promilov v 1956 je porasel na 3.8% v 1999 (skoraj desetkratno povečanje) in na 4.9% v 2007 (dvanajstkratno povečanje); • rast števila in deleža študentov družboslovja od 8387 v 1990/91 (kar je 25% vseh študentov) na 22603 v 1999/2000, kar je 30.3% vseh študentov oziroma 27725 (28% vseh); • med diplomiranci jih je bilo v 1986 861 ali 39.2% na pravu, ekonomiji in FSPN, v 1991 je njihovo število bilo 727 ali 30.3%, v 1999 1761 ali 30.3%, v 2007 pa 2606 ali 41.5%; • v času samostojnosti se je število družboslovnih študentov povečalo za 3.5 krat, torej bolj kot trikratno povečanje vseh študentov. Vendar je njihov delež v tem desetletju nehal naraščati, celo malo pada (29.9% v 2000, 28% v 2007). Torej se ponovno veča delež študentov naravoslovja in tehnike. 1.2. Kako odpraviti pomanjkljivosti v usposobljenosti prebivalcev (skill gap) ? Koncept pomanjkljive usposobljenosti je lahko definiran na ravni neustreznega znanja posameznika ali na ravni neustrezne izobrazbene strukture celotne družbe (države). Do razlik med izobraževanjem in potrebami v gospodarstvu (družbi) lahko prihaja zaradi negotove prihodnosti ali zaradi napak trga (ovire za vstop, rigidnosti trga dela). Pri nas tržna osveščenost (diskriminatornost povpraševanja) glede kakovosti šol, iz katerih prihajajo diplomanti, še ni zadostna. Medtem ko se je ponudba izobraževanja povečala in razširila na večje število šol, s strani povpraševanja po kadrih ni v zadostni meri prišlo do razlikovanja med diplomanti različnih šol. Nimamo ratingov visokih šol glede na znanstvene objave učiteljev, pogoje študija za študente, ali zadovoljstvo s kadri, kakršni obstajajo v razvitih tržnih gospodarstvih. Katere politike izobraževanja in usposabljanja so učinkovite za zmanjševanje razkoraka med ustvarjenim in v gospodarstvu oziroma družbi potrebnim znanjem (usposobljenostjo)? Analize na evropski ravni kažejo naslednje: • Učinkovita je seznanitev mladih s scenariji o bodočih perspektivah posameznih izobrazbenih profilov, ki mora biti objektivna, transparentna in zato podana s strani države. • Dobro učinkuje tudi povečanje fleksibilnosti v izobraževalnem sistemu (sposobnost njegovega prilagajanja nepričakovanim spremembam v povpraševanju po novih usposobljenostih). Z večjo fleksibilnostjo v samem izobraževalnem sistemu bo na trgu dela lažje uvesti sistem »flexicurity« (fleksibilnosti in varnosti). • V Evropi se je pokazalo kot tvegano (neuspešno) državno stimulirano usmerjevanje izobrazbe v posamezne sektorje(nepoznavanje prihodnosti, parcialni interesi lobistov pri vladi,...). • Vzpodbujanje bolj splošne namesto specifične izobrazbe se v EU doslej ni izkazalo kot posebej učinkovito. Prednost bolj specifične izobrazbe je, da je bolj produktivna v konkretnem poslu, prednost bolj splošne, da zahteva manj stroškov prekvalifikacije, če gospodarstvo, družba odpravlja stare in zahteva nove poklice, usposobljenosti (sprememba povpraševanja, ki se ji mora ponudba prilagoditi). • Intenziviranje usposabljanja pri (ob) delu se doslej v EU ni izkazalo kot učinkovita opcija (politika), potem ko so ovire zanj že odpravljene. 37 Neskladnosti med ponudbo in povpraševanjem v prvem letniku študija v terciarnem izobraževanju Slovenije, kaže Tabela 2. V njej je prikazano splošno stanje prijav in razpisov v 1. letnik terciarnega izobraževanja v povprečju 1998-2006 in posebej podatke za 2006. V analizi razmerja med prijavami in razpisi je potrebno upoštevati, koliko je dejansko razpisanih mest za posamezne študije; tudi glede tega je bilo v zadnjih letih kar nekaj naporov, da se poveča število mest naravoslovnih znanosti. Vendar v študiju eksaktnih ved prijave še naprej zaostajajo za razpisanimi mesti kljub vladnemu usmerjevanju v zadnjih letih, izjema je računalništvo. Prijave močno presegajo razpise na naslednjih področjih: arhitektura in gradbeništvo, novinarstvo (majhno število), pedagoške vede, socialno delo, osebne storitve, umetnost, varnost, veterinarstvo, vede o živi naravi, zdravstvo. Tabela 2: Prijave in razpisana mesta v terciarnem izobraževanju Slovenije, 1998-2006 PODROČJE Prijave/razpis, 2006 Prijave/razpis 1998-2006 Več Rast Arhitektura, gradbeništvo 1105/837 = 1.320 1.213 + + Družbene vede 2582/2413=1.071 1.247 + - Humanistika 16 22/1745 = 0.929 0.971 - - Pravo 819/940=0.871 1.036 0 - Kmetijstvo, gozdarstvo 730/965=0.756 0.915 - - Matematika 181/237=0.763 0.727 - + Novinarstvo 61/50=1.220 1.635 + - Okoljevarstvo 73/110=0.663 0.637 - + Pedagoške vede 3111/2145 = 1.450 1.355 + + Poslovne, upravne vede 3440/5245=0.655 0.993 - - Proizvodne tehnologije 1033/1490=0.693 0.528 - + Računalništvo 973/850=1.144 1.242 + + Socialno delo 506/195=2.594 3.212 + - Osebne storitve 845/480=1.760 1.427 + + Tehnične vede 2271/2930=0.775 0.702 - + Transportne storitve 1096/1385=0.791 0.847 - - Umetnost 659/213=3.093 3.315 + - Varnost 1206/695=1.735 2182 + - Veterinarstvo 176/70=2.514 2107 + + Vede o neživi naravi 190/320=0.593 0.510 - + Vede o živi naravi 335/200=1.675 1.597 + + Zdravstvo 2882/1316=2189 2.505 + - SKUPAJ 25896/24831=1.042 1135 + - 38 Legenda: tretja kolona: + = presežek prijav nad vpisom, četrta kolona: + = rast razmerja prijave/vpisi, VIR. Eurostat, SURS = primanjkljaj; = padec razmerja Največji presežki prijav nad razpisom so bili v 2006 in v celotnem obdobju 10998-2006 v študiju umetnosti, socialnega dela, veterinarstva in zdravstva. Novejši trend, pridobljen iz primerjav rezultatov vpisov za 2006 z rezultati za razdobje 1998-2006: • v tehničnih vedah se pomanjkanje prijav zmanjšuje, • v družbenih vedah presežek prijav pada, • v humanistiki se presežek razpisov povečuje, • v pravu ostaja vse več razpisov brez kandidatov, • v pedagogiki presežek prijav narašča, • v poslovno-upravnih vedah (tudi ekonomija) je izrazito pomanjkanje prijav, • v socialnem delu se presežek prijav zmanjšuje, v osebnih storitvah pa povečuje, • v umetnosti, veterinarstvu, vedah o živi naravi presežek prijav narašča, • v varnosti in zdravstvu presežek prijav pada. Med študiji, kjer je prijav preveč in se presežek še povečuje ( +,+) so arhitektura z gradbeništvom, pedagoške vede, računalništvo, osebne storitve, veterina in vede o živi naravi. Nasprotno, med študiji, kjer je prijav manj kot razpisov in se razmerje še poslabšuje (-,-) so humanistika, kmetijstvo in gospodarstvo, poslovne in upravne vede, transportne storitve in delno pravo. 1.3. Nekaj novosti v organizaciji študija pri nas Univerza mora ostati avtonomna, četudi je prevladujoče v državni lasti. Lump-sum financiranje in samostojnost pri delitvi sredstev v okviru posameznih fakultet v okviru univerze sta pogoja za avtonomnost. Osnovni izobraževalni postopek naj bo v javni sferi, zasebne visoke šole, fakultete in univerze so lahko ustrezen dodatek. Pri tem morajo izpolnjevati pogoje (učiteljske, prostorske) za ustanovitev. Univerze morajo biti osnovne celice razvoja RR, vendar v pretežni meri v povezavi z gospodarstvom in družbo nasploh. Izobraževalna raven zahtevnosti se mora povečati in ne zmanjšati. Ideja, da naj vsi naredijo osnovno šolo brez zaostajanja, da naj bo srednja šola obvezna in jo torej vsi morajo narediti, sicer lahko pomeni širitev znanja, a še v večji meri padanje splošne ravni izobraženosti. V tržnih sistemih je »ohranitev ljudi v ignoranci, neznanju« način za pridobitev prebivalstva, ki ga je mogoče lahko voditi, manipulirati (reklama v ekonomskem smislu, politične manipuliranje ljudi). Takšna smer, povezana še z množičnim vdorom cenenih medijskih rešitev, ustvarjanjem virtualnega sveta in virtualnih namesto pravih odnosov med ljudmi, nista nujno vodilo v družbo znanja, napredka in harmonije. Čeprav švedski model zasebnega šolstva (predvsem z uporabo portala znanja) postopno prodira tudi v druge članice EU, bo vendar osnovni temelj razvoja moralo ostati »relationship education«, kot tudi na primer »relationship banking«. Na najvišji ravni so vendar vsi navedeni procesi in človekove aktivnosti optimalne v okviru osebnih stikov med ljudmi. Že finančna kriza (kot odraz v resnici virtualizacije finančnega sveta in njegove nadgradnje v virtualni svet) kaže, da navedena pot »brezosebljenja« za razvoj človeškega dejavnika neke države ni optimalna. 39 Harmonizacija evropskih diplom preko Bolonjskega procesa omogoča večjo pretočnost mladih. Vsak intelektualec bi moral vsaj del izobraževalnega procesa opraviti izven lastne države; vsak univerzitetni učitelj bi se moral dokazati s študijem (in delom) na drugih univerzah in v tujini ter v praksi, preden bi bil habilitiran na domači univerzi. Prevelika homogenizacija pa lahko škodi. Izkušnjo v zvezi s tem imamo s študijskimi »jedri« v okviru nekdanje Jugoslavije. Ustrezna je uvedba projekta novega Evropskega raziskovalnega sveta, ki investira v bazične raziskave mimo vlad posameznih članic (335 milijonov € v 2008 za 430 od 9137 prijavljenih raziskovalcev). Slovenija v takih evropskih projektih ne sodeluje v zadostni meri. Pridobivanje in upravljanje s projekti (tudi na raziskovalnem in izobraževalnem področju) je slovenska šibka točka. Zato ne izkoristimo vseh sredstev, zato smo de facto neto vplačniki v EU blagajno, čeprav smo de iure (potencialno) neto dobitniki sredstev. V okviru izobraževalnega procesa bi morali razviti posebne študijske smeri, v katerih bi pridobivali veščine prijavljanja in pridobivanja finančnih sredstev EU. 40 Na število mladih, ki ne uspejo zaključiti študija, vpliva nezadostna prožnost politike zaposlovanja, neodzivnost izobraževalnih institucij na potrebe po kadrih, usposobljenostih, neustrezna promocija zaposlovanja. Ali je mogoče skrajšati študij ? V anglosaksonskem sistemu na tercialni stopnji izobraževanja velja pravilo, da se vsak izpit opravlja samo enkrat in da so izpiti takoj naslednjih nekaj dni po zaključku predavanj, priprava nanje pa traja sproti vso študijsko leto. Čeprav je relevantna informacija, pa delež javnih izdatkov za izobraževanje ni dokončna meritorna informacija o kakovosti in uspešnosti izobraževalnega procesa in izgradnje človeškega dejavnika za razvoj države. Gre zgolj za finančni element ponudbe izobraževanja (podobno raziskovanja), učinkovitost uporabe namenskih sredstev pa s tem še ni zagotovljena. Potrebno je uveljaviti optimalni način nadzora nad uporabo sredstev in meritorno neodvisno verificiranje rezultatov uporabe. 2. Empirija 2.1. Metodologija in specifikacija Ekonometrična analiza študija je narejena za 2007/2008 za tri skupine podatkov: • Slovenija v okviru EU27, • 15 sektorjev v okviru Slovenije, • 12 statističnih regij v okviru Slovenije. V tabelah so osnovni podatki, izračunani rangi in odstopanja Slovenije od EU povprečja, in ocenjene regresijske enačbe. V regresiji je poskrbljeno, da ni multikolineranosti in heteroskedastičnosti, medtem ko v analizi časovnega preseka problema autokorelacije ni, prav tako ni nestacionarnosti serij. II.2. Primerjava Slovenije v okviru EU27 a) Spremenljivke (glej Tabelo 3 v Dodatku) BDPPCE,I = bruto družbeni produkt na prebivalca 2007, v € ali indeks EU27=100 EDUC BDPO = % BDP za izobraževanje, INTERNETO = odstotek gospodinjstev z internetom, 2007 LETASOLE = pričakovana leta šolanja, 2007 PREB = število prebivalcev, 2007, v tisočih PRODURI, PRODZAPI = produktivnost delovne ure, zaposlenega, EU27= 89, ali 100 RRBDPO = % BDP za raziskave in razvoj, 2007 SREDO = % mladih z dokončano srednjo šolo STUD = število študentov, v tisočih STUDBPO = % študentov, ki študirajo poslovanje, pravo in drugo družboslovje STUDEARBI = neto Erasmus študenti, v tisočih STUDERAI = priliv Erasmus študentov v državo, v tisočih STUDERAO = odliv Erasmus študentov, v tisočih STUDPREB = % študentov v prebivalstvu (samo visoke šole in fakultete) TEHDIPLO = % tehničnih med vsemi diplomanti TUJJEZIK = število tujih jezikov, ki se jih učijo dijaki na višji srednji šoli Slovenija je v 2007 po standardu (BDPPC€) dosegala 68% povprečja EU27 oziroma 16. rang med 27 članicami, medtem ko po BDP PP indeksu 90.9% povprečja in 15. rangu. Po deležu BDP za izobraževanje je 15.67% nad povprečjem EU z rangom 7, po deležu sredstev za raziskave in razvoj v BDP dosega 84% povprečja EU27 in rang 10, medtem ko po seštevku obeh dosega 107% povprečja in rang 7. Po velikosti prebivalstva ima rang 23, enako po številu študentov. Po produktivnosti dela dosega 84.5% povprečja in rang 16, po produktivnosti na delovno uro pa 82% povprečja EU27 in rang 14. Po deležu študentov v prebivalstvu je s 5.69% peta in za 50% presega povprečje EU27. Glede izobraževanja po pričakovanih letih šolanja posameznika dosega s 17.9 leti 104% povprečja EU27 in 9. rang. Po deležu mladih s srednjo šolo (91.5%) dosega 117% EU povprečja in rang 3, po deležu študentov, ki študirajo družboslovje, dosega s 43% rang 5 in 133% povprečja EU27, nasprotno pa po deležu diplomantov tehnike v 9.5% rang 21 in 73% povprečja EU27. V Erasmus program mednarodne izmenjave študentov je Slovenija vključena podpovprečno (19 po odhodih, 21 po prihodih, vendar 13. v saldu, z 1.39% neto odhodov študentov v tujino). Glede usposobljenosti je 7% nad povprečjem EU27 z rangom 10 pri odstotku gospodinjstev z internetom (58%), po patentih na milijon prebivalcev dosega z 32 rang 13, vendar le 30% povprečja EU27, po številu tujih jezikov, ki se jih v povprečju učijo višji srednješolci, je s 1.6 na osmem mestu in 14% nad povprečjem EU27. 41 b) Regresija Specifikacija regresijskih enačb V študiji je postavljena hipoteza, da razvitost države (BDP na prebivalca, število tujih jezikov v srednji šoli, razširjenost interneta, delež BDP za RR) vpliva na značilnosti študija v njej (število študentov na prebivalca, delež družboslovcev, delež tehničnih diplomantov, vključenost v program ERASMUS), slednja pa na rezultate gospodarjenja (patente, produktivnost). Torej: RAZVITOST OKOLJA > ŠTUDIJ > UČINKOVITOST GOSPODARJENJA 42 Ocenjene regresijske enačbe za pojasnitev študija v članicah EU27 Y= a +b1* X1 +b2* X2 R2 F .e/Y oce t(a) t(b1) t(b2) 1 STUDPREB 5.33 -0.00134 BDPPCI .245 7.98 38.4% (10.3) (-2.82) 2 STUDBPO 33.57 -.000219 BDPPCE 517 TUJJEZIK 187 2.87 141% (6.49) (-219) (1.48) 3 TEHDIPL 8.79 2117 RRBDPO 186 5.92 -21.4% (6.03) (2.43) 4 STUDERAOO -6014 0.758 BDPPCI .526 28.8 -751% (-219) (2.42) 5 STUDERAIO -8.883 0129 BDPPCI .706 62.4 -72.9% (-3.05) (3.83) 6 STUDERABIO 51.257 -0.629 BDPPCI .474 23.5 76.5% (2.09) (-2.25) 7 PATENT 15110 5.349 TEHDIPL .072 2.03 -50.5% (0.319) (1.523) 8 PATENT -61.6 0.0021 BDPPCE 6319 RRBDPO .825 591 -56.0% (-417) (3.69) (6.41) 9 PATENT -112.4 0.00193 BDPPCE 2.79 INTERNET .683 26.9 -61.4% (-3.42) (210) (3.37) 10 PRODURI 12919 -12.05 STUDPREB .216 717 20.4% (6.86) (-2.67) 11 PRODURI 141.26 -1.683 STUDBPO 184 5.85 7.2% (5.53) (-2.42) 12 PRODURI 45.48 2.54 TEHDIPLO 0.364 STUDERAO .333 6.23 3.7% (2.87) (2.06) (319) 13 PRODZAPI 68.69 1.931 TEHDIPLO .084 2.37 -2.9% (4.35) (1.54) Legenda: zadnji stolpec kaže razliko med dejansko vrednostjo odvisne spremenljivke za Slovenijo in njeno ocenjeno vrednostjo, kakor izhaja iz ocenjene regresijske enačbe. Študenti na prebivalca (enačba 1) so pod negativnim vplivom standarda, kar lahko pomeni ali dohitevanje ali umik v študij pred nezaposlenostjo v manj razvitih članicah EU27. Za odstotek povečan BDP na prebivalca po pariteti kupne moči, zmanjša delež študentov v prebivalstvu za 0.13%.V Sloveniji jih je bilo v 2007 5.69%, kar pomeni 38.4% več kot bi jih moralo biti po zakonitostih EU27, če bi vplival le BDP na prebivalca. Delež študentov družboslovja (poslovne, pravne in druge smeri) (enačba 2) med vsemi študenti je v EU27 pod negativnim vplivom razvitosti in pozitivnim vplivom učenja števila jezikov v srednji šoli. Učenje enega jezika več poveča delež družboslovcev med študenti za 5%, povečanje produkta na prebivalca za 1000 € pa ga zmanjša za 0.2%. V Sloveniji jih je s 43.47% za 14.1% več kot bi sledilo po zakonitostih EU27, torej poleg študija jezikov in razvitosti v Sloveniji delujejo še drugi dejavniki, ki povečujejo število študentov družboslovja. Delež diplomantov tehnične smeri med vsemi diplomanti (enačba 3) je pozitivno odvisen od deleža izdatkov za RR v članici EU27. En odstotek večji delež za RR v BDP poveča delež tehničnih diplomantov za 2.1 odstotka. V Sloveniji je dejansko delež tehničnih diplomantov, ki znaša 9.5%, za 21.4% manjši kot bi naj bil zgolj v odvisnosti od izdatkov za RR po zakonitostih EU27. Študij v tujini preko ERASMUS programa (enačbe 4 - 6) je analiziran v odvisnosti od stopnje razvitosti članice EU27 (BDPPCI). Za odstotek bolj razvita članica EU27 ima za 0.7% več od vseh študentov v tujini, prejme za 0.13% več študentov iz tujine in ima za 0.63% slabši saldo odhajajočih in prihajajočih študentov. V bolj razvite države jih več prihaja, hkrati pa so bolj intenzivno vključene v celotni program ERASMUS. Slovenija z 2.19% odhodov, 0.78% prihodov in 1.39% salda gibanja študentov znatno zaostaja po vključenosti v ERASMUS glede na zakonitosti EU27 in lastno razvitost. Tako je pri odhodih v tujino njen odstotek študentov 75% manjši kot bi moral biti, pri prihodih tujih študentov je odstotek 72.9% manjši kot naj bi bil, pri neto toku študentov pa je neto odliv slovenskih študentov v tujino za 76.5% večji kot naj bi bil glede na razvitost. Manjša vključenost in več odhodov kot prihodov sta lahko povezana z negospodarskimi dejavniki kot je na primer znanje jezika, kakovost ponujenih programov, vključenost v EU27, itd.. Na število patentov na milijon prebivalcev v EU27 pozitivno (čeprav šibko) deluje delež tehničnih med vsemi diplomanti, stopnja razvitosti države in delež BDP, ki ga namenja za RR ter razširjenost interneta (enačbe 7 - 9). Za odstotek več tehničnih med vsemi diplomanti poveča število patentov na milijon prebivalcev za 5. Za tisoč evrov večji dohodek na prebivalca jih poveča za 2, za odstotek večji delež izdatkov za RR v BDP jih poveča za 63, za odstotek večji delež gospodinjstev z internetom pa za 2.8. Slovenija s 32 patenti na milijon prebivalcev zaostaja za vrednostmi, ki bi jih morala imeti po ugotovljenih zakonitostih za EU27 kar za 50% do 61%, kar kaže na druge zaviralne razloge v Slovenije izven navedenih determinant. 43 44 Produktivnost na delovno uro oziroma na zaposlenega sta pojasnjeni v enačbah 10 - 13. Prva je po zakonitostih EU27 pod negativnim vplivom deleža študentov v prebivalstvu, deleža družboslovcev med študenti ter pozitivnim vplivom deleža diplomantov tehnologije oziroma deleža študentov, ki odhajajo na študij v tujino po programu ERASMUS. Za odstotek večji delež študentov v prebivalstvu zmanjša produktivnost delovne ure za 12% glede na EU27, za odstotek večji delež študentov družboslovja jo zmanjša za 1.68%, nasprotno pa za odstotek več tehničnih diplomantov poveča produktivnost za 2.54%, za odstotek več študentov nas programu ERASMUS v tujini pa poveča produktivnost za 0.36%. Odstotek več tehničnih diplomantov poveča produktivnost na zaposlenega za 1.9%. Slovenija ima s 73% povprečja EU27 dejansko višjo urno produktivnost kot bi jo naj imela po navedenih dejavnikih (za 3.7% do 20.4%). Nasprotno pa ima s 84.5% povprečja EU27 za 2.9% nižjo produktivnost zaposlenega kot bi jo naj imela po zakonitostih EU27, če je determinanta delež diplomantov tehničnih smeri med vsemi diplomanti. 2. 3. Primerjava med sektorji v okviru Slovenije, 2007 a) Spremenljivke Ključni problem je bil uskladiti klasifikaciji sektorjev ustvarjanja produkta in področij študija. Potrebna je bila aproksimacija. Kadar posamezen študij daje diplomante več sektorjem, je delež posameznega ocenjen sorazmerno številu zaposlenih v sektorju. Tabela 4 Spremenljivke za analizo po sektorjih AKTIVNI DIPSTU LETASOL PLACE SPREMAK SPRE-MAKO STRDELA STRDELUR STU KMET 102 0,111 1011 1068 27 0,265 1363 9,44 3068 RIB 0,3 0,200 10,41 1063 -01 -0,333 1424 10,03 10 RUDAR 4 0115 9,67 1607 -2 -0,500 2174 16,47 330 PREDELOV 266 0,091 9,74 1123 2,2 0,008 1523 1019 17600 ELPLVO 9 0121 11,05 1656 01 0,011 2330 14,76 1235 GRADB 61 0,081 9,34 1060 9 0148 1573 10,44 4354 TRGOV 119 0188 10,53 1161 1 0,008 1604 10,87 16000 GOSTIN 37 0,082 9,71 937 1 0,027 1323 912 9481 PROMET 60 0,090 10,59 1367 1 0,017 1912 12,93 3051 FINAN 23 0146 13,23 1986 1 0,043 2797 19,9 6500 NEPREM 66 0156 12 1361 13 0197 1869 12,87 5900 JAVUPR 59 0155 13,43 1506 9 0153 2050 14,65 9700 IZOBRAZ 78 0145 14,04 1549 16 0,205 2063 14,53 14100 ZDRAV 57 0151 11,64 1400 10 0175 1934 13,41 8693 DRUGO 44 0,091 12,21 1439 7 0159 2021 14,08 4400 SLO 985,3 0131 10,98 1284 95,2 0,097 1768 12,03 1E+05 nadaljevanje STUDIP STUDAKT STUDIP STUDIPAKT STUSKUP VAE VAEAKT KMET 3068 3008 342 335 3410 712 698 820 86,8 RIB 10 3333 2 667 12 3 1000 1000 0,3 RUDAR 330 8250 38 950 368 134 3350 3622 3,7 PREDELOV 17600 6617 1600 602 19200 7070 2658 2973 237,8 ELPLVO 1235 13722 149 1656 1384 782 8689 6627 11,8 GRADB 4354 7138 353 579 4707 2407 3946 2990 80,5 TRGOV 16000 13445 3000 2521 19000 3673 3087 3113 118 GOSTIN 9481 25624 776 2097 10257 753 2035 2268 33,2 PROMET 3051 5085 274 457 3325 2341 3902 3961 59,1 FINAN 6500 28261 950 4130 745 0 1370 5957 5983 22,9 NEPREM 5900 8939 920 1394 6820 5301 8032 4846 109,4 JAVUPR 9700 16441 1500 2542 11200 1683 2853 3326 50,6 IZOBRAZ 14100 18077 2041 2617 16141 1565 2006 2613 59,9 ZDRAV 8693 15251 1309 2296 10002 1383 2426 2629 52,6 DRUGO 4400 10000 400 909 4800 1033 2348 2986 34,6 SLO 1E+05 10598 13654 1386 118076 30231 3068 5595 540,3 45 AKTIVNI = število aktivnih v sektorju 2007, v tisočih DIPSTU = % diplomantov na študente LETA SOL = povprečno število let šolanja zaposlenih v sektorju PLACE = povprečna bruto plača sektorja, 2007 SPREMAK = sprememba števila aktivnih v sektorju med 1999 in 2007, v tisočih SPREMAKO = % sprememba števila aktivnih med 1999 in 2007 STRDELA = stroški dela zaposlenega , v € STRDELUR = cena delovne ure v sektorju, v € STU = število študentov, ki študirajo področje sektorja, v tisočih STUDIP = število diplomantov, ki so diplomirali iz področja sektorja, v tisočih STUDSKUP = število študentov in diplomantov iz področja sektorja, v tisočih VAE = dodana vrednost sektorja v BDP Slovenije, v milijonih €, 2007 ZAPOSL = število zaposlenih v sektorju 46 Osnovne značilnosti sektorskih razlik so: • Aktivni in zaposleni (AKTIVNI, ZAPOSL) so različno razporejeni; največ jih je v predelovalni industriji, trgovini in kmetijstvu. Delež diplomantov proti študentom je za Slovenijo 13.1% . V sektorjih z nižjim razmerjem se število študentov povečuje, in obratno. Povečuje se v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu, gostinstvu, prometu in sektorju drugih storitev. • Povprečna izobrazba je 10.98 let šolanja (leta 1999 je bila le malo manjša, 10.90), kar pomeni da izobraževanje raste prepočasi. Najbolj šolani (LETASOL) so v izobraževanju, sledi javna uprava, finance in druge storitve. Podpovprečno izobraženi so v rudarstvu, predelovalni industriji, gradbeništvu, in gostinstvu. • Plače (PLACE) imajo najvišje v financah, sledi elektrika-plin-voda, rudarstvo, izobraževanje. Najnižje povprečne plače so v gostinstvu, sledi gradbeništvo, ribištvo in kmetijstvo. • Stroški delovne ure (STRDELUR) so najvišji v financah, sledi rudarstvo, najnižji pa v gostinstvu, kmetijstvu in ribištvu. • Študentov diplomirancev (STUDIPAKT) je glede na aktivne v Sloveniji 1.38%, največ pa v financah, izobraževanju, javni upravi in zdravstvu, trgovini. Najmanj jih je bilo v 2007 v kmetijstvu, prometu, gradbeništvu, predelovalni industriji. • Študentov na aktivne (STUDAKT) je v Sloveniji bilo v 2007 10.6%; največ v financah in gostinstvu, najmanj v kmetijstvu, ribištvu in prometu. • Največ dodane vrednosti (VAE) ustvari predelovalni sektor, slede nepremičnine, trgovina in gradbeništvo; najmanj ribištvo, rudarstvo, gostinstvo. • Produktivnost aktivnih (VAEAKT) ali zaposlenih (VAEZAP) je najvišja v elektriki-vodi, nepremičninah, najnižja v kmetijstvu, ribištvu. b) Regresija Specifikacija Predmet zanimanje so determinante izbora študija za posamezen poklic (sektor). Plače vplivajo na izbor sektorja študija, plače povečujejo stroške dela in porast aktivnih, na plače pa vpliva produktivnost, PRODUKTIVNOST > PLAČE > AKTIVNOST > SEKTOR ŠTUDIJA ali LETA ŠOLANJA V sektorski razdelitvi študentov se postavlja vprašanje delitve sektorjev v glavne skupine: • Tehnični sektorji so predelovalna industrija, rudarstvo, elektrika-plin-voda, gradbeništvo, promet, • Družboslovni sektorji: javna uprava, trgovina, gostinstvo, finance, nepremičnine, izobraževanje, • Ostali sektorji: kmetijstvo, ribištvo, zdravstvo, drugo. Determinante sektorske usmeritve študija v Sloveniji v 2007 Y= a t(a) +b1* t(b1) X1 196 F 1 STUDAKT -3743 11.762 PLACE 3.42 (-0.32) (1.48) 2 STUDIPAKT -1415.3 2.2155 PLACE .337 712 (-1.24) (2.66) 3 PLACE -66.983 126.7 LETASOL .445 11.26 (-0.15) (3.35) 4 STRDELUR -120.4 1.259 LETASOL .403 9.45 (-0.26) (3.07) i 5 STUDIPAKT -3828.28 483.49 LETASOL .446 11.26 (-2.36) (3.35) i 6 VAEAKT -2652.58 3.3132 STRDELA .331 6.94 (-111) (2.63) 47 Interpretacija regresijskih enačb: • Plače pozitivno vplivajo na izbor vrste študija po sektorjih (enačba 1) oziroma še močneje na izbor študija in diplomiranja (enačba 2). Za 100 večja povprečna bruto plača v sektorju poveča delež študentov glede na aktivne v sektorju za 1.1%, delež študentov in diplomantov v aktivnih pa za 0.2%. Delež študentov glede na aktivne v posameznem sektorju je pozitivno odvisen tudi od dosedanje povprečne izobrazbe v sektorju (enačba 5). Vsako dosedanje leto šolanja več poveča ta delež za 0.48%). • Leta šolanja kot znak izobrazbe pozitivno vplivajo na višino plač v sektorju (enačba 3). Vsako leto več šolanja poveča povprečne mesečne bruto plače za 126 evrov. Seveda pa se zato povečajo tudi urni stroški dela sektorja, za vsako leto šolanja za 1,259 evra (enačba 4). • Produktivnost je večja v sektorjih, kjer so višji stroški dela na zaposlenega (enačba 6), ki merijo leta šolanja, le-ta pa plače. Za vsak evro večji stroški dela v sektorju povečajo dodano vrednost na aktivnega v sektorju za 3,3 evre. Preostala 2,3 evra prisvajajo drugi produkcijski faktorji, ne delo; največ kapital. 2.4. Razširjenost študija po slovenskih regijah Tabela 5 Spremenljivke za analizo po regijah BDPPC PREB STU 4,508 6619 PREB STU STUPREBO POMUR 10223 122 5,5 6,04 4,82 79,84 PODRAV 13052 321 16 4,984 84,50 15,90 14,04 88,28 KOROS 11850 74 4,2 5,676 76,72 3,67 3,68 100,52 SAVIN 13749 260 14,9 5,731 89,01 12,88 13,07 101,49 ZASAV 10497 45 2,4 5,333 67,96 2,23 211 94,46 SPPOSAV 12505 70 3,8 5,429 80,96 3,47 3,33 9614 JUGVZHO 14341 141 8,2 5,816 92,85 6,98 719 103,00 OSREDNJE 22286 507 31,3 6174 144,28 2511 27,46 109,34 GORENJ 12980 201 12 5,970 84,03 9,96 10,53 105,73 NOTRKRA 11505 52 3 5,769 74,49 2,58 2,63 10218 GORISK 14785 120 7,1 5,917 95,72 5,94 6,23 104,79 OBALKRA 15747 107 5,6 5,234 101,95 5,30 4,91 92,69 SLO 15446 2019 114 5,646 100,00 100,00 100,00 100,00 48 a) Spremenljivke BDPPC = BDP na prebivalca, v € PREB = število prebivalcev v 000 STU = število študentov iz regije v 000 STUPREBO = % študentov med prebivalci regije Slovenske statistične regije kažejo v 2007 precejšnje razlike v stopnji razvitosti in v deležu študentov v prebivalstvu. Variacijski razmak med najmanj in najbolj razvito regijo je 144.28% - 66.19% = 78.09%, ali koeficient najbolj razvita regija /najmanj razvita regija = 2.18. Torej je osrednja regija (ljubljanska) več kot dvakrat bolj razvita od pomurske regije. Razlike so tudi glede izobraževanja, kakor ga meri delež študentov iz regije v prebivalstvu regije. Spet sta skrajni regiji osrednja in pomurska, variacijski razmak je 6.174 - 4.508 = 1.66 ali koeficient 1.37. Razlikovanje med regijami v izobraževanju je torej bistveno manjše kot v standardu, vendar še vedno imajo bolj razvite regije večji delež študentov. b) Regresija Ocenjena regresijska enačba - regije Y= a t(a) +b1* t(b1) X1 R2 F STUDPREBO 4.448 0.0000802 BDPPC .304 4.81 (8.63) (219) Za 1000 evrov višji BDP na prebivalca poveča delež študentov v populaciji regije za 0.08 odstotka. Iz razlike med stvarno in samo za BDP na prebivalca determinirano vrednostjo deleža študentov v prebivalstvu regije lahko zaključimo: če je razlika e pozitivna, poleg standarda delujejo na izobraževanje regije še drugi dejavniki v pozitivni smeri, če je negativna, v negativni smeri. Razlike med ocenjeno in dejansko razširjenostjo študentov po slovenskih regijah so: 49 Regija: e = Y - Y ocenjen Pomurska -.759 Podravska -.510 Koroška .278 Savinjska .181 Zasavska .043 Spodnjeposavska -.022 Jugovzhodna .218 Osrednja -.061 Gorenjska .481 Notranjskokraška .398 Goriška .283 Obalnokraška -.477 Večji delež študentov v prebivalstvu kot bi bil, če bi nanj vplival le standard prebivalstva, imajo na Koroškem, Savinski regiji, Jugovzhodni (Dolenjsko in Bela krajina) Gorenjskem, Notranjskem in Goriškem, manjšega pa v Pomuiju in Podravski regiji. V slednjih je že sicer standard podpovprečen, manjša stopnja izobraževanja pa ga bo še bolj poslabšala - razlike med regijami se bodo povečale. 50 3. Zaključne misli Študiranje je v Sloveniji v porastu, vprašanje koliko zaradi večje želje po znanju (potreb), koliko pa zaradi manjše možnosti zaposlitve srednješolcev. Študij družboslovja je v prvem desetletju po osamosvojitvi eksplodiral, tudi na račun drugih študijev. Delno je to pogojeno z novimi potrebami, ki jih je prineslo tržno gospodarstvo, institucije samostojne države Slovenije, posledica česar je bila tudi lukrativnost študija. V tem desetletju je osnovno pomanjkanje družboslovcev zadovoljeno; njihov delež med študenti se več ne povečuje, nekateri profili pa ostajajo tudi nezaposleni ali se zaposlujejo na področjih, za katera se niso šolali. Slednje pomeni slab izkoristek. Za mednarodno konkurenčnost našega človeškega faktorja študijska struktura ni ustrezna (premalo tehničnih ved), neposredni vladni posegi v zadnjih letih so jo premalo premaknili. Očitno to ni prava in zadostna pot, kot pravijo tudi evropske študije. Kaže pa se že zmanjšanje zanimanja za poslovno-upravne vede in pravo ter družboslovje nasploh. Kakšen naj bo profil slovenskega intelektualca, voditelja, elite družbe? (v gospodarstvu, politiki, družbenih dejavnostih) Najprej, koristno bi bilo vzpodbuditi v politično, družbeno delo in aktivnost tudi slovenske intelektualce iz ne-družbenih ved. Čeprav močnejšega umskega potenciala se mnogi in pogosto izogibajo takšni dejavnosti širšega pomena za družbo in se zapirajo na svoj ožji krog (vrtiček). V okviru študija družboslovja (in humanistike) kakovost pridobljenega znanja tudi ni tako zadovoljiva, da bi ohranjala Slovenijo konkurenčno z drugimi razvitimi državami. Konkretno gre za naslednje dejavnike: • znanje večjega števila svetovnih in dodatno znanje posameznih specifičnih jezikov; • obvladanje slovenščine v pisni in govorni obliki, vključno z retoriko; • odprtost za spoznavanje študijskih in delovnih disciplin in sistemov v drugih državah, kar prinese širino potrebno za optimalno odločanje in delovanje; • uveljavljanje visokih moralno-etičnih kriterijev ravnanja in sprejemanja splošnih vrednot; • graditev zdravih ambicij in samozavesti za nastop v domači in predvsem širši areni držav in narodov EU in sveta nasploh. V javnem sektorju (v politiki in državnih podjetjih, upravi in pravosodju) bi morala biti presežena povprečnost glede znanja ter odpravljeno zanemarjanje moralnih kriterijev obnašanja. Vodilne institucije v Sloveniji (vlada, parlament in druge odločevalske avtoritete) bi morale pritegniti najboljše kadre (sposobne po umnosti, vzdržljive). Ob bazičnih vedah in tistih, ki so potrebne za neposredno ohranitev slovenske identitete, bi večina raziskovalnega potenciala morala biti usmerjena aplikativno, kar pomeni v povezavo raziskav s prakso, in v uveljavitev tržnega načela pri usmerjanju znanosti. Komunikacija in povezovanje sta primernejša od izolacije na posamezna področja, na zgolj mikro ali zgolj makro poznavanje in reševanje problemov. Ključna sta odprtost med sektorji in odprtost do tujine. Literatura in viri: 51 - Analiza prijave in vpisa, Visokošolska prijavna služba, Univerza v Ljubljani, razna leta - Bert Minnie and all: Skill gaps in the EU: role of education and training policies, CPS, Hague, 162, April 2008 - Bottcher Barbara: EU labour market policy, DBR, Frankfurt, May 21, 2008 - The Economist: The Swedish Model, June 14, 2008 - The Economist: French High Education, June 7, 2008 - EUROSTAT, podatki o demografskem razvoju, izobraževanju in trgu dela, 2008 - Festić M., Mencinger J, Romih D.: Zaposlovanje mladih v EU, GG, EIPF, Ljubljana, april, maj 2008 - Mencinger J. in ostali: Vključevanje mladih na trg dela, EIPF, Ljubljana, december 2007 - Noailly J., Vujić S., Aouragh, A.: The effect of competition on the quality of primary schools in Netherlands, CPB discussion paper No. 120, Haag, February 2009 - Statistični letopis republike Slovenije, razne številke - Štiblar F.: Mesto ekonomske znanosti v sistemu znanosti, 1. kongres ekonomistov Slovenije, Ljubljana, junij 2001 - Štiblar F.: Kadrovski vidik normativizma v Sloveniji, v »Zakonodajna in samoupravna normativna aktivnost, Pravna fakulteta v Ljubljani, 1984, 168-181 - Štiblar F.: Zaposlovanje pravnikov v Jugoslaviji, v Zbornik znanstvenih razprav PF, Uradni list, Ljubljana, 1983, 135-151 - Štiblar F.: Izboljšave študija družboslovja pri nas, Posvet o visokem šolstvu, SAZU, 2001 2 - Štiblar F.: Študij prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, mimeograf, PF, Ljubljana, X/ 2003 Tabela 3: Spremenljivke za analizo po članicah EU obs BDPPCE 90,9 EDUCBDPO 58 17,9 PATENT PREB PRODURI PRODZAPI RREDBDPO SI 17076 5,83 32 2019 73 84,5 7,39 AVT 32600 126,9 5,44 60 16,5 183 8282 101,9 1121 7,93 BELG 31500 119,2 5,95 60 19,6 129 10548 123,7 126,6 7,78 BOLG 3800 38 4,51 19 15,6 1 7699 31,2 351 4,99 CIP 19900 931 6,92 39 14,7 17 773 66,8 82,7 7,34 CES 12300 811 4,25 35 171 7 10269 54,7 72,2 5,79 DAN 41700 122,4 8,28 78 18,9 175 5477 96,3 99,5 10,71 EST 11400 70,6 4,87 53 18,2 6 1343 47,7 60,2 6,01 FIN 34000 116,4 6,31 69 20,3 268 5266 96,5 1091 9,76 FRA 29800 110,9 5,65 49 16,7 119 63195 1171 118,9 7,74 GRC 20400 971 3,98 25 17,9 7 11148 69,5 101,3 4,55 IRS 43700 1491 4,77 57 17,2 64 4262 110,9 134,3 6,09 ITA 25900 1011 4,43 43 17 76 58942 88 104,3 5,52 LAT 8800 57,8 5,06 51 17,8 6 2288 39,7 48,3 5,76 LIT 8400 61 4,95 44 18 1 3394 47,5 61,3 5,75 LUKS 75600 276,7 3,81 75 14,4 195 473 167,5 165,2 5,28 MAD 10100 63,3 5,45 38 17,8 8 10071 54,5 73 6,45 MAL 13200 771 6,82 54 15 22 406 75,4 88,5 7,36 NEM 29500 112,8 4,53 71 17,5 275 82380 111,2 104,2 7,06 NIZ 34600 132,2 519 83 17,6 173 16346 119,2 110 6,86 POL 8100 53,6 5,47 41 17,8 3 38141 43,3 60,5 6,03 POR 15400 74,6 5,4 40 16,7 7 10584 60,3 691 6,23 RUM 5600 40,5 3,48 22 15,6 1 21588 31,4 45,7 3,93 SLOK 10200 68,4 3,85 46 161 6 5391 62,7 76,5 4,34 SPA 23400 106,6 4,23 45 17,2 29 44116 94,2 100,9 5,43 SVE 36300 125,8 6,97 79 19,9 185 9081 102,8 108,9 10,7 UK 33700 1171 5,45 67 16,3 91 60623 92,3 109,4 7,23 EU 24900 100 5,04 54 17,2 107 494105 89 100 6,88 SI/EU 68,58% 90,90% 115,67% 107,41% 104,07% 29,91% 0,41% 82,02% 84,50% 107,41% rangSI 16 15 7 10 9 13 23 14 16 7 52 nadaljevanje obs RRBDPO SREDO STUD STUDBPO STUDERAOO STUDERAIO STUDERABIO STUDPREB TEHDIPLO TUJJEZIK SI 1,56 91,5 114,8 43,47 218 0,78 -1,39 5,69 9,5 1,6 AVT 2,49 841 2531 35 4,07 11,62 7,55 3,06 10,8 1,4 BELG 1,83 82,6 394,4 27,47 2,28 7,73 5,45 3,74 10,6 1,7 BOLG 0,48 83,3 243,5 42,47 9,36 2,79 -6,57 316 8,5 1,5 CIP 0,42 85,8 20,6 47,42 82,52 3,40 -7913 2,66 4,3 1,6 CES 1,54 91,8 337,4 27,63 1,96 4,95 2,99 3,29 10 1,4 DAN 2,43 70,8 228,9 29,64 2,40 4,28 1,88 418 13,8 1,5 EST 1,14 80,9 68,3 38,69 4,25 1,02 -3,22 5,09 11,2 2,2 FIN 3,45 86,5 309 22,48 2,98 1,07 -1,91 5,87 17,9 2,2 FRA 2,09 82,4 2201,2 34,53 214 2,05 -0,09 3,48 20,7 1,7 GRC 0,57 821 653 40 5,65 1,64 -4,01 5,86 101 1 IRS 1,32 86,7 186 2313 14,89 2,42 -12,47 4,36 21,4 0,9 ITA 1,09 76,3 2029 36,53 1,72 0,84 -0,88 3,44 91 1,4 LAT 0,7 80,2 1311 5418 2,21 0,53 -1,68 5,73 8,9 1,2 LIT 0,8 89 198,9 41,82 3,07 0,35 -2,71 5,86 19,5 1,4 LUKS 1,47 70,9 2,7 45,25 244,44 37,04 -207,41 0,57 10 2,3 MAD 1 84 438,7 41,59 1,62 210 0,48 4,36 5,8 1,2 MAL 0,54 54,7 8,9 37,38 1011 2,25 -7,87 219 5 0,6 NEM 2,53 72,5 2289,5 27,41 2,53 5,21 2,68 2,78 10,7 0,9 NIZ 1,67 76,2 579,6 37,96 1,98 3,80 1,81 3,55 9 2 POL 0,56 91,6 2145,7 40,89 1,58 014 -1,44 5,63 13,3 1,7 POR 0,83 53,4 367,3 31,53 3,68 0,82 -2,86 3,47 12,6 0,8 RUM 0,45 77,4 835 50,01 2,26 019 -2,07 3,87 10,5 1,6 SLOK 0,49 91,3 197,9 28,32 11,27 0,51 -10,76 3,67 10,3 1,5 SPA 1,2 611 1789,3 31,87 1,30 0,77 -0,53 4,06 11,5 1,2 SVE 3,73 87,2 422,6 2619 2,46 4,52 2,06 4,65 151 1,6 UK 1,78 781 23361 26,99 0,45 618 5,74 3,85 17,8 0,6 EU 1,84 781 18782,5 32,62 2,44 2,74 0,31 3,80 13 1,4 SI/EU 84,78% 11716% 0,61% 133,26% 89,31% 28,57% -456,06% 149,58% 73,08% 114,29% rang SI 10 3 23 5 19 21 13 5 21 8 53 Domače končno trošenje za blago in tržne storitve Prebivalstvo Investicije v osn. sredstva Širša država Skupno Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 2000 10153 9.3 0.97 4585 6.4 0.33 1401 8.9 0.88 16141 8.4 0.77 2001 11202 10.3 0.79 5002 9.1 1.00 1609 14.8 1.30 17814 10.4 0.89 2002 12266 9.5 0.69 5318 6.3 0.33 1742 8.3 -0.12 19328 8.5 0.51 2003 13358 8.9 0.68 5954 12.0 0.98 1883 8.1 0.45 21196 9.7 0.74 2004 14196 6.3 0.56 6783 13.9 1.11 1793 -4.8 0.12 22774 74 0.68 2005 14967 5.4 0.41 7210 6.3 0.60 1910 6.5 0.57 24088 5.8 0.48 2006 15955 6.6 0.45 7959 10.4 1.37 2073 8.5 0.50 25988 7.9 0.74 2007 17205 7.8 0.73 9631 21.0 0.99 2212 6.7 1.16 29048 11.8 0.87 2008 19243 8.8 0.00 10405 9.78 10.48 2526 14.18 16.26 32174 9.50 10.41 2008/1 1216 2.07 -1.44 732 29.23 3.08 155 19.32 -1.33 2103 7.85 -0.15 2 1513 25.15 3.42 839 23.71 2.86 169 15.46 1.34 2521 23.97 3.09 3 1661 9.94 1.13 880 9.95 0.14 199 31.07 2.95 2740 11.25 0.94 I 4390 12.25 1.08 2451 19.85 4.28 523 6.68 3.85 7364 14.24 2.15 i 4 1663 13.18 1.35 889 20.91 1.53 185 19.16 -2.95 2736 15.98 1.03 5 1712 12.05 1.04 936 11.39 1.40 199 17.66 2.52 2847 12.20 1.26 6 1688 10.85 0.18 915 10.19 -0.77 205 29.76 2.27 2809 11.83 0.04 II 5063 12.01 4.04 2740 13.88 3.26 589 22.11 1.85 8392 13.28 3.58 i 7 1690 8.01 0.25 923 9.20 -0.17 204 19.86 2.08 2816 9.18 0.25 8 1483 4.19 -0.93 863 4.20 0.07 186 1.24 0.06 2531 3.97 -0.52 9 1710 9.76 0.82 1004 13.51 0.15 196 19.50 2.35 2911 11.64 0.76 III 4883 7.41 2790 9.07 -0.11 586 13.15 5.45 8259 8.36 0.59 i 10 1712 2.43 0.33 968 5.64 0.08 208 10.75 0.73 2888 4.05 0.30 11 1581 5.82 -0.07 787 -2.81 -2.88 241 13.82 1.23 2609 3.72 -0.85 12 1614 4.22 -1.55 669 -9.96 -712 378 17.59 3.84 2661 1.84 -2.56 IV 4907 4.09 0.35 2424 -1.82 -4.02 827 14.71 4.23 8158 3.21 -0.79 Izvoz Izvoz Slovenije* Izvoz Slovenije izven EU27** Izvoz EU27** Izvozne cene Slovenija* * Izvozne cene EU27** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 2000 9481 18.1 1.41 2647.5 25.3 849739 24.4 100.0 - 100.0 - 2001 10336 9.0 0.01 3037.8 14.7 884707 4.1 102.9 3.0 101.4 1.5 2002 10943 5.9 0.76 3439.4 13.2 891899 0.8 102.2 -0.7 100.3 -1.1 2003 11285 3.1 0.34 3590.5 4.4 869236 -2.5 101.9 -0.3 96.4 -3.9 2004 12783 13.3 1.45 4276.0 19.1 952925 9.6 102.0 0.1 96.2 -0.2 2005 14214 11.2 0.83 4927.4 15.2 1053198 10.5 104.5 2.4 99.6 3.5 2006 1B7BÜ 179 1.35 5848.1 18.7 1159833 10.1 106.4 1.8 103.4 3.8 2007 19387 15.7 0.85 6740.1 15.3 1237251 6.7 105.7 2.1 104.9 1.5 2008 19724 1.74 3.99 7407 9.90 1308960 5.4 109.3 3.42 108.0 2.90 2008/1 1630 12.34 1.49 467 10.13 100766 10.9 107.8 3.95 106.6 3.00 2 1681 12.97 0.98 599 26.66 109023 16.0 107.5 2.67 107.3 3.37 3 1715 -3.65 -1.54 652 5.13 106123 -1.5 107.5 2.58 106.9 2.30 I 5026 6.51 2.07 1718 13.24 315912 8.0 107.6 3.07 106.9 2.89 4 1831 1798 1.02 700 30.42 115886 17.1 108.6 1.40 106.2 1.24 5 1683 -0.71 -1.72 605 4.45 107123 4.8 109.6 4.08 106.6 1.14 B 1728 3.35 -1.43 653 9.72 114036 5.8 108.3 2.36 108.3 2.56 II 5242 6.57 -1.30 1958 14.43 337045 9.1 108.8 2.61 107.0 1.65 7 1776 4.47 -0.56 716 19.84 121965 12.2 111.1 4.71 108.8 2.84 8 1321 -8.20 -1.56 552 2.96 99229 -1.7 110.8 4.14 108.4 3.14 9 1864 11.48 0.40 710 18.61 114841 11.7 109.6 2.91 109.4 4.09 III 4961 3.12 -2.97 1978 14.19 336035 7.5 110.5 3.92 108.9 3.35 10 1808 0.11 -0.15 683 7.63 119857 3.3 109.1 2.63 109.2 3.90 11 1498 -13.92 -3.65 565 -7.50 100610 -10.4 110.8 5.22 109.7 3.98 12 1189 -14.58 -4.94 505 -5.43 99502 0.3 110.4 4.35 108.9 3.22 IV 4495 -8.97 -4.41 1753 -1.48 319969 -2.3 110.1 4.06 109.3 3.70 2009/1 I 1183 I -2742 | -6.06 ♦ *podatki SURS. ** podatki Eurostat + Ol Ol Uvoz Uvoz Slovenije* Uvoz Slovenije izven EU27** Uvoz EU27** Uvozne cene Slovenija* * Uvozne cene EU27** Leto mil. € letni porast mesečna rast mil. € medletna stopnja mil. € medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja 2000 10977 16.4 1.25 2537.4 18.4 992698 33.6 100.0 - 99.9 - 2001 11338 3.3 -0.32 2576.5 1.5 979145 -1.4 102.1 2.1 99.6 -0.4 2002 11548 1.9 0.40 2601.9 1.0 936972 -4.3 97.0 -5.0 96.1 -3.4 2003 12238 6.0 0.51 2874.5 10.5 935246 -0.2 94.8 -2.3 91.6 -4.7 2004 14143 15.6 1.60 2562.6 - 10.9 1027536 9.9 97.5 2.9 93.8 2.5 2005 15482 9.5 1.09 3368.1 31.4 1179850 14.8 107.2 9.9 102.3 9.0 2006 18313 18.3 1.29 4278.7 27.0 1351896 14.6 115.7 8.0 111.0 8.5 2007 21236 16.0 0.87 6050.0 41.4 1422211 5.2 120.2 3.9 111.7 0.6 2008 22648 6.65 9.08 7240 19.71 1550276 8.12 128.0 6.77 121.8 8.74 2008/1 1816 18.54 3.83 580 43.22 131206 11.71 123.0 6.03 117.8 8.87 2 1848 17.41 1.05 551 27.79 122323 9.00 122.9 4.06 118.0 8.66 3 1915 1.70 -1.40 602 14.45 124793 4.70 125.3 4.33 119.1 9.27 I 5579 11.83 4.48 1733 27.23 378322 8.44 123.7 4.80 118.3 8.93 i 4 1994 18.27 1.71 587 22.49 130768 16.09 124.4 3.93 118.0 7.18 5 2007 8.37 -0.05 614 14.57 127858 8.57 126.0 6.69 120.2 9.47 B 1962 9.92 -0.37 668 23.12 133294 13.70 127.8 7.30 124.9 12.02 II 5963 12.02 0.91 1868 19.98 391920 12.74 126.1 5.97 121.0 9.57 i 7 2047 13.09 0.42 687 41.04 144106 17.26 130.3 7.60 128.5 13.12 8 1638 4.87 -0.50 542 19.03 126474 7.61 130.5 9.66 127.6 13.52 9 2086 9.62 0.17 632 8.35 138251 15.71 131.8 7.59 126.9 11.41 III 5771 9.40 -0.10 1861 21.97 408830 13.60 130.9 8.27 127.7 12.68 i 10 2104 4.68 0.47 684 17.80 137085 4.38 134.8 10.95 123.6 8.61 11 1714 -11.33 -4.83 577 751 124242 -3.91 133.1 9.64 121.4 4.66 12 1517 -11.08 -5.31 516 6.43 109877 -5.97 126.0 3.36 115.2 -1.45 IV 5335 -5.56 -4.53 1778 10.91 371204 -1.66 131.3 7.98 120.1 3.89 2009/1 I 1252 I -31.06 | -7.03 A pod at ki SURS. ** podatki Eurostat Industrijska produkcija Skupno Rudarstvo Predelovalna industrija Oskrba (el„ plin, voda) Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast Indeks letni porast mesečna rast 1999 94.1 -0.5 0.31 102.7 -4.1 1.10 93.4 -0.1 0.30 98.4 -4.1 -0.07 2000 1ÜÜ.Ü 6.2 0.33 100.0 -2.7 -0.80 100.0 7.1 0.45 100.0 1.6 -0.49 2001 102.9 2.9 0.09 92.1 -7.9 -0.23 102.8 2.8 -0.04 109.3 9.3 1.53 2002 105.4 2.4 0.17 99.2 7.7 -0.17 104.8 2.0 0.23 115.3 5.4 -0.15 2003 106.9 1.4 0.31 104.9 5.8 1.12 106.5 1.6 0.36 111.3 -3.5 -0.60 2004 112.8 5.5 0.42 976 -70 -0.29 111.6 4.7 0.28 132.9 19.4 2.43 2005 116.5 3.3 0.43 104.2 6.7 0.47 115.6 3.7 0.46 130.9 -1.5 -0.14 2006 123.7 6.1 0.57 115.0 10.5 1.42 123.2 6.5 0.62 129.6 -0.9 -0.46 2007 131.3 6.2 0.23 119.2 3.6 -0.61 132.4 7.5 0.36 115.2 - 11.1 -1.27 2008 128.8 -2.1 -0.68 112.3 -5.2 - 129.4 -2.1 - 116.2 0.8 2008/1 124.4 0.2 -0.69 106.0 12.8 -2.19 124.2 0.5 -0.73 132.2 -72 1.76 2 129.9 7.6 0.40 118.3 9.5 1.54 130.8 8.1 0.43 117.8 0.3 0.94 3 134.3 -3.0 -0.12 133.6 -3.9 2.45 135.2 -2.9 -0.27 116.3 -2.5 0.04 I 129.5 1.4 -1.23 119.3 5.0 -1.12 130.1 1.6 1.14 122.1 -3.4 -0.03 4 139.3 8.9 1.42 134.5 0.2 4.64 140.7 9.4 1.26 114.3 5.5 1.59 5 133.0 -1.0 -0.39 112.5 -17.1 -2.24 135.2 -0.6 -0.36 104.8 2.3 0.06 6 138.8 2.3 0.25 107.3 -11.5 -1.46 141.3 2.3 0.18 113.1 11.1 1.25 II 137.0 3.3 1.31 118.1 -9.4 4.75 139.1 3.6 1.05 110.7 6.3 2.41 7 132.6 -2.2 -0.71 99.5 7.6 -2.63 134.7 -2.5 -0.78 113.8 -1.0 1.18 8 108.9 -71 -0.39 77.1 -36.7 -6.85 110.0 -6.1 -0.22 103.9 -6.6 0.46 9 142.4 5.5 0.10 106.6 -0.9 - 145.4 6.0 - 110.0 0.9 - III 128.0 - 1.0 - 94.4 -12.0 - 130.1 -0.6 - 109.2 -2.2 - i 10 143.3 -3.0 0.39 128.7 -3.1 - 145.4 -2.9 - 116.4 0.0 11 122.1 -13.9 -3.39 121.0 -16.9 121.9 -14.8 122.1 3.7 12 100.1 -14.3 -5.00 112.8 15.3 97.3 -16.7 - 129.4 6.6 IV 120.6 -10.0 120.8 -3.6 121.6 -11.0 122.6 3.5 Ol CD Gospodarska aktivnost in brezposelnost v EU Industrijska produkcija EU27 Predelovalna dejavnost EU27 Gradbena aktivnost EU27 Trgovina na drobno EU27 Anketna stopnja brezposelnosti Leto indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja indeks medletna stopnja EU 27 EU 15 Slovenija 2001 100.22 0.2 100.19 0.2 100.43 0.4 103.10 3.1 8.5 73 6.2 2002 99.76 -0.5 99.54 -0.7 101.29 0.9 104.30 1.2 8.9 76 6.3 2003 100.40 0.6 100.09 0.6 102.15 0.9 105.87 1.5 9.0 8.0 6.7 2004 102.67 2.3 102.60 2.5 102.68 0.5 110.75 11.0 9.1 8.1 6.3 2005 103.86 1.2 104.00 1.4 103.04 0.4 11790 8.8 8.7 7.9 6.5 2006 108.00 4.0 108.78 4.6 107.28 4.1 122.80 4.2 8.2 7.7 5.9 2007 111.61 3.3 113.04 3.9 111.27 3.7 127.68 4.0 71 7.4 4.9 2008 109.91 -1.5 111.11 -1.7 109.98 -1.2 130.53 2.2 7.0 71 4.5 I 2008/1 109.58 3.3 108.77 3.4 97.09 2.4 120.66 4.7 71 71 5.3 2 110.74 3.4 111.06 3.3 103.92 4.2 116.26 5.7 71 71 5.1 3 120.12 1.3 120.69 0.1 109.59 -0.1 126.06 2.1 7.0 7.0 4.8 I 113.48 2.6 113.51 2.2 103.53 2.1 120.99 4.1 7.0 7.1 5.1 i 4 113.29 3.9 115.6 4.3 108.5 -1.2 12738 2.1 6.8 6.9 4.3 5 111.86 -0.1 114.22 -0.1 114.5 0.2 130.68 4.7 6.7 6.8 4.1 6 114.66 -0.3 118.22 -0.2 119.36 0.9 128.96 2.3 6.8 7.0 4.0 II 113.27 1.1 116.01 1.3 114.12 0 129.01 3 6.8 6.9 4.1 i 7 110.02 -0.5 112.48 -0.5 113.09 -1.3 130.32 2.4 6.7 6.9 4.1 8 94.68 -0.7 95.43 -0.9 99.6 -0.4 126.59 2.4 6.8 7.0 4.1 9 113.36 -2.1 116.4 -2.2 115.86 -3.6 128.53 2.1 6.8 7.0 4.0 III 106.02 -1.1 108.1 -1.2 109.52 -1.9 128.48 2.3 6.8 7.0 4.1 i 10 114.1 -5.0 116.1 -5.0 120.05 -3.7 133.52 0.9 7.1 73 4.7 11 109.08 -8.3 109.45 -8.6 115.4 -2.8 133.48 0.1 73 75 4.9 12 97.37 -12.0 94.9 -13.1 102.84 -6.9 163.86 -0.9 76 78 4.9 IV 106.85 -8.3 106.82 -8.8 112.76 -4.4 143.62 0.0 73 7.5 4.8 2009/1 - - - - - - - - I 8.0 I 8.3 I 5.5 ♦ ♦ ♦ Naročila, pričakovanja in poslovni optimizem v EU Poslovna klima EU 13 Naročila, predelovalna dejavnost EU27 Naročila, gradbeništvo EU27 Trgovina na drobno pričakovanja EU27 Poslovni optimizem EU27 Leto ocena stanja medletna sprememba ocean stanja medletna sprememba indeks naročil medletna sprememba ocena stanja medletna sprememba EU 27 Slovenija 2002 -0.61 -0.34 -25.48 -6.29 -22.71 -709 -0.45 -3.81 -10.4 -3.7 9003 -0.51 0.10 -26.41 -0.93 -23.08 -0.37 3.28 3.73 -10.9 -4.5 9004 0.25 0.76 -15.48 6.82 - 18.85 4.23 5.36 0.96 -4.0 2.0 9005 -0.06 -0.31 -18.34 -2.86 - 13.70 5.15 2.44 -2.92 -7.2 -1.0 9006 1.05 1.11 -2.70 15.64 -6.64 7.06 12.01 9.57 1.6 9.8 9007 1.29 0.24 2.96 5.66 -8.07 -1.43 14.11 2.10 3.7 11.6 9008 -0.37 -1.68 -15.50 -18.46 -17.24 -9.17 -3.58 -17-69 -10.07 -4.28 2008/1 0.80 -0.50 -2.70 -3.10 - 14.70 -3.80 4.00 -3.80 1.4 9.0 2 0.70 -0.80 -3.10 -6.30 -1720 -4.60 14.30 -0.20 1.7 10.0 3 0.80 -0.70 -1.10 -6.20 -18.40 -7.50 12.50 -5.20 2.2 9.7 I 0.77 -0.67 -2.30 -5.20 - 16.77 -5.30 10.27 -3.07 1.8 9.6 i 4 0.40 -1.20 -6.20 - 11.90 -19.30 -12.30 5.60 -16.10 - 1.0 10.7 5 0.60 -0.90 -5.70 -10.80 -17.70 -11.30 7.40 -10.20 -2.1 6.3 B 0.10 -1.40 -7.10 -12.70 -20.80 -16.10 2.70 -11.80 -4.8 -2.3 II 0.37 - 1.17 -6.33 -11.80 -19.27 -13.23 5.23 - 12.70 -2.6 4.8 i 7 -0.20 -1.50 -11.40 - 15.20 -21.80 -17.90 -8.70 -21.70 -8.9 -3.7 8 -0.30 -1.70 -13.70 -17.80 - 24.30 -17.70 -11.50 -28.40 -9.8 -0.7 9 -0.80 -1.90 -21.60 -23.70 -22.70 -18.90 -6.80 - 17.50 -12.7 -2.0 III -0.43 -1.70 -15.57 - 18.90 -22.93 -18.17 -9.00 -22.53 -10.5 -2.1 i 10 -1.3 -2.2 -29.9 -29.0 -31.7 -23.5 -12.8 -26.4 -21.7 -16.7 11 -2.1 -3.1 -37.2 -38.6 -36.9 -28.1 -19.5 -33.4 -29.2 -33.0 12 -3.2 -4.1 -46.4 -46.3 -42.7 -29.7 -30.1 -37.5 -36.2 -38.7 IV -2.2 -3.1 -37.8 -38.0 -37.1 -27.0 -20.8 -32.4 -29.0 -29.5 i i 2009/1 -3.0 -3.8 -51.5 -48.8 -43.3 -28.6 -30.6 -34.9 -34.8 -36.7 2 -3.5 -4.2 -58.8 -55.7 -47.6 -30.4 -24.8 -39.1 -35.8 -31.7 ♦ ♦ ♦ Ol CD Gradbeništvo in turizem Gradbeništvo Nočitve domačih c ostov Nočitve tujih gostov Skupaj nočitve Leto tisoč ur letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast v 1000 letni porast mesečna rast 2000 31892 -1.3 -0.47 3315 0.0 0.05 3404 24.2 1.54 6719 10.9 0.79 2001 31BÜB -0.9 0.01 3317 0.0 0.20 3812 12.0 1.02 7127 6.1 0.65 2002 30175 -4.5 0.0B 3301 -0.5 -0.09 4021 5.5 0.38 7321 2.7 0.17 2003 29B53 -2.1 O.OB 3305 0.1 -0.38 4177 3.9 0.13 7482 2.2 -0.12 2004 30509* 2.9 0.22 3227 -2.4 0.06 4364 4.5 0.26 7590 1.4 0.23 2005 33143* 8.B 0.92 3171 - 1.7 -0.01 4400 0.8 0.44 7572 -0.2 0.22 2006 35522* 7.2 0.79 3231 1.9 0.46 4486 2.0 0.45 7717 1.9 0.40 2007 39383* 10.9 0.80 3394 4.9 0.40 4867 8.4 0.48 8261 6.9 0.42 2008 43591 10.7 0.8B 3589 5.2 0.39 4843 -0.5 -0.08 8412 1.8 0.11 2008/1 2B01 * 12.2 1.0B 198 12.1 0.21 288 -2.6 -0.44 486 2.9 -0.20 2 2995* 17.3 1.B1 315 11.7 2.18 227 5.6 0.63 542 9.0 1.40 3 3475* 9.1 -0.33 221 -8.5 -2.25 284 8.9 0.68 505 0.5 -0.75 I 9071* 12.B 2.32 734 4.7 1.51 799 3.8 0.41 1533 4.2 0.77 4 3B02* 17.8 1.97 226 8.5 2.35 293 -18.3 -1.97 519 -8.5 -0.29 5 3794* 9.B 0.49 264 10.5 1.90 442 16.3 1.62 706 14.0 1.78 B 3835* -0.1 -0.11 332 -2.4 -0.34 460 -2.6 -1.46 792 -2.4 -0.96 II 11231 * 8.5 2.56 822 4.6 2.63 1195 -1.4 -0.65 2017 1.0 0.52 7 4181* 14.9 1.93 508 1.1 -1.08 762 5.3 0.96 1270 3.6 0.18 8 38B8* B.2 -0.08 533 8.9 0.65 834 -0.2 -0.28 1367 3.2 0.11 9 4132* 19.3 1.23 271 3.9 -1.38 480 -6.8 - 1.83 751 -3.2 -1.65 III 12181 * 13.4 2.48 1312 4.7 -0.67 2076 0.0 -0.41 3388 1.8 -0.28 10 3853 10.4 1.54 242 6.1 0.81 319 -73 -2.55 561 -1.9 -1.17 11 37B8 2.8 -0.91 211 3.9 -0.01 210 -11.8 -1.20 421 -4.5 -0.58 12 3487 13.5 0.77 248 11.2 2.79 244 6.6 1.44 492 8.8 2.19 IV 11108 8.B 2.00 701 7.2 0.90 773 -4.7 -4.10 1474 0.6 -1.89 2009/1 I I I I 208 I 5.1 I 0.92 | 282 | -2.1 | -0.78 | 490 0.8 I -0.08 *Ocena EIPF STATISTIČNA PRILOGA ♦♦♦ Luški mesečna rast in m 0 cu ■šT cu 0 CD co cu CD ■šT co 0 cu CD m ■šT 0 cu CD CD 0 CD oj co CD cvi 0 ■ŠT co oj co ■šT c^ 0 c^ cu r^ c^ ■šT c^ CD CD c^ c^ CD cu 5^ co co CD ■šT Ln CD CD cvi t is S £ le or ■šT cu r^ ■šT co cvi ■ŠT m cvi cu m cvi m ■šf cu ■šf r^ oj 0 CID CU CD CD CD oj CO Ln Llj ■šf cj c^ cu Ln LTj co r^ ■šT cj CD ■šf C? č ° i— U) ^ ti cn in 0 CD m ■šT □i co cu 0 co co ■šT 0 co cn cn 0 co cu co CD ■šT m CD ■šT co m ■šT m m CD s co rv m co 0 co co ■šT cu ■šT co O Ln r^ 0 co ■šT cu cn co 0 ■šT CD co 0 ■šT 0 cn cu CD ■ŠT cn co cn CD Ln 0 ■šT CU CO CU rv cu ■šT Pomorski a n čt 61 CD ro Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Iskalci zaposlitve Skupaj Leto v podjetjih in organizacijah letna rast pri sam oz. osebah letna rast podjetniki in poklici letna rast število letna rast aktivno prebivalstvo letna rast 1998 591653 -0.2 60827 4.6 51675 - 1.6 126079 0.7 871249 0.3 1999 606927 2.6 64043 5.3 50816 -1.7 118950 -5.7 877424 0.7 2000 615072 1.3 67548 5.5 50703 -0.2 106600 -10.4 87435 2 -0.4 2001 626444 1.8 68372 1.2 50628 -0.1 101856 -4.5 880897 0.7 2002 631053 0.7 66797 -2.3 50413 -0.4 102635 0.8 886134 0.6 2003 632981 0.3 66164 -0.9 49732 -1.4 97674 -4.8 874921 -1.3 2004 638715 0.9 65642 -0.8 49589 -0.3 92826 -5.0 876902 0.2 2005 666130 4.3* 65422 -0.3 50146 1.1 91889 - 1.0 904989 3.2* 2006 675060 1.3 66527 1.7 51519 2.7 85836 -6.6 910675 0.6 2007 696116 3.1 69933 5.1 53303 3.5 71336 -16.9 925334 1.6 2008 717563 3.1 72288 3.4 55439 4.0 63216 -11.4 908506 -1.9 2007/9 700090 3.2 71473 5.3 53728 3.5 66658 -16.9 926025 1.8 10 705159 3.5 71817 4.9 54035 3.5 69500 -14.5 933990 2.1 11 707685 3.4 72045 5.0 54240 3.6 68355 - 13.3 935804 2.2 12 705884 3.5 70805 4.9 54193 3.5 68411 - 12.6 932772 2.3 2008/1 707773 3.7 70157 5.2 54362 3.7 69238 -13.4 936580 2.0 2 710506 3.6 70808 5.2 54583 3.9 66997 -13.8 937944 2.0 3 712987 3.5 71348 4.9 54840 4.0 64295 -13.4 938520 2.0 4 715774 3.4 71791 4.2 55009 4.1 62440 - 14.0 939080 1.9 5 718201 3.3 72256 3.5 55093 3.8 61164 -13.5 940780 1.9 6 720167 3.3 72644 2.9 55151 3.8 60710 -12.4 942738 1.9 7 718454 3.2 72670 2.6 55249 3.7 61550 -12.2 941432 1.8 8 718221 3.2 72725 2.5 55365 3.6 60669 -11.5 940489 1.9 9 722608 3.2 73514 2.9 55690 3.7 59303 -11.0 944624 2.0 10 724566 2.7 73967 3.0 56393 4.4 62621 -9.9 950732 1.8 11 723446 2.2 73543 2.1 56730 4.6 63363 -7.4 950267 1.5 12 718060 1.7 72171 1.9 56836 4.9 66239 -3.2 946491 1.5 2009/1 73911 6.7 2 77182 15.2 Cene v evro območju Skupni indeks Blago Storitve □snovna inflacija Energija Leto indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast indeks letna rast 2000 89.7 2.1 90.9 2.2 87.9 1.1 90.5 0.9 83.0 13.2 2001 91.8 2.4 93.0 1.5 90.1 2.2 92.5 2.0 84.9 2.3 2002 93.9 2.3 94.5 1.2 92.9 2.7 94.7 1.9 84.4 -0.6 2003 95.8 2.1 96.2 1.6 95.3 2.0 96.6 1.5 86.9 3.0 2004 979 2.1 97.9 1.8 978 2.6 98.5 2.0 90.8 4.5 2005 1ÜÜ.Ü 2.2 100.0 2.1 100.0 2.3 100.0 1.5 100.0 10.1 2006 102.2 2.2 102.3 2.3 102.0 2.0 101.6 1.5 107.8 7.8 2007 104.4 2.1 104.2 1.9 104.5 2.5 103.6 2.0 110.5 2.6 2008 107.8 3.4 108.2 4.0 107.2 2.5 106.1 2.5 122.9 11.6 2008/1 105.8 3.2 105.9 3.7 105.6 2.5 104.3 2.3 1172 10.7 2 106.2 3.3 106.2 3.8 106.1 2.5 104.8 2.4 117.3 10.4 3 107.2 3.6 107.7 4.1 106.5 2.8 105.7 2.7 120.0 11.3 I 106.4 3.4 106.6 3.9 106.1 2.6 104.9 2.4 118.2 10.8 4 107.6 3.3 108.4 4.0 106.4 2.3 106.0 2.5 121.2 10.8 5 108.2 3.7 109.2 4.5 106.8 2.4 106.3 2.6 125.5 13.7 B 108.6 4.0 109.7 5.0 107.1 2.5 106.4 2.6 128.8 16.1 II 108.1 3.6 109.1 4.5 106.8 2.4 106.2 2.6 125.2 13.6 7 108.5 4.1 108.8 5.1 108.1 2.6 106.0 2.6 130.5 17.1 8 108.3 3.8 108.3 4.6 108.4 2.7 106.4 2.7 126.6 14.6 9 108.5 3.6 109.1 4.4 1077 2.6 106.7 2.6 126.2 13.5 III 108.4 3.8 108.7 4.7 108.1 2.7 106.4 2.6 127.8 15.1 10 108.6 3.2 109.1 3.5 1077 2.6 107.0 2.5 122.5 9.6 11 108.0 2.1 108.3 1.8 1076 2.6 107.0 2.3 116.5 0.7 12 1079 1.6 107.4 0.9 108.5 2.6 107.5 2.2 111.0 -3.2 IV 108.2 2.3 108.3 2.1 107.9 2.6 107.2 2.4 116.7 2.4 2009/1 1070 1.1 106.2 0.2 108.1 2.4 106.3 1.8 111.0 -5.3 2 1074 1.2 cn > Č75 n< z > "D 3D I— O CTD > ♦ ♦ CD CO CD Cene na drobno Življenjske potrebščine □snovna inflac ja Blago Storitve Goriva Leto indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast indeks letni porast indeks letni porast 9000 7734 8.9 0.74 76.36 7.5 0.61 79.36 - 70.99 - 68.08 - 9001 83.38 8.4 0.60 89.90 8.0 0.61 85.60 7.9 77.49 10.4 77.91 13.4 9009 90.14 7.5 0.57 89.09 7.7 0.59 90.97 6.3 85.41 10.9 80.89 4.7 9003 95.58 5.6 0.41 94.16 5.6 0.36 95.51 5.0 91.50 7.1 83.56 3.4 9004 98.85 3.6 0.99 97.59 3.4 0.94 97.97 9.6 96.85 5.8 89.40 7.0 9005 100.00 9.5 0.90 100.00 1.3 0.07 100.00 9.1 100.00 3.3 100.00 11.9 9006 101.55 9.5 0.91 101.55 1.7 0.17 109.06 9.1 103.59 3.5 108.45 8.5 9007 106.39 3.6 0.43 105.07 3.5 0.37 105.99 3.9 108.45 4.8 119.10 3.4 9008 119.33 5.5 - 110.18 4.9 - 111.98 5.6 114.93 5.3 199.64 9.5 9008/1 109.69 6.4 0.79 107.98 5.0 0.70 108.76 70 111.55 5.1 119.69 14.3 9 109.56 6.5 0.61 108.10 6.0 0.69 108.34 6.9 111.96 5.4 115.59 11.3 3 111.00 6.9 0.58 109.16 6.9 0.60 110.96 7.0 119.49 5.9 190.95 11.8 I 110.08 6.6 9.13 108.18 5.8 9.00 109.19 7.0 119.00 5.5 118.46 19.5 4 111.89 6.5 0.59 109.99 6.9 0.55 111.93 6.4 113.01 6.0 191.94 8.7 5 113.19 6.4 0.50 110.36 5.7 0.43 113.09 6.7 113.37 5.3 196.69 10.3 6 114.15 70 0.69 110.66 5.4 0.39 114.19 7.6 114.95 5.3 133.69 16.1 II 113.03 6.7 1.66 110.31 5.7 1.60 119.79 6.9 113.54 5.5 197.91 11.7 7 114.13 6.9 0.53 110.90 5.1 0.93 113.19 7.7 116.13 5.5 135.81 17.5 8 113.34 6.0 0.99 110.59 4.8 0.90 111.53 6.4 116.91 5.3 199.79 14.9 9 113.34 5.5 0.10 110.91 4.5 - 119.91 5.8 115.58 5.1 197.14 13.3 III 113.60 6.9 1.33 110.54 4.7 - 119.99 6.6 116.91 5.3 130.91 15.0 10 113.34 4.9 0.09 111.39 4.1 - 119.47 4.7 115.05 5.0 193.95 9.8 11 119.55 3.1 - 111.75 4.1 - 110.86 1.9 115.94 4.8 119.93 -3.5 19 111.87 9.1 - 119.04 3.7 - 109.43 1.3 115.58 4.3 105.73 -9.6 IV 119.59 3.3 - 111.73 4.0 - 110.99 9.6 115.99 4.7 113.97 -1.0 9009/1 111.19 1.4 111.50 3.9 108.69 -0.1 116.11 4.1 107.93 -9.8 9 111.75 9.1 Industrijske cene Skupaj Oprema Repromaterial Življenjske potrebščine Leto indeks letni porast mesečna rast ideks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast indeks letni porast mesečna rast 2000 79.3 7.6 0.80 88.8 4.6 0.36 79.1 9.1 0.96 77.6 6.7 0.86 2001 86.3 8.9 0.58 92.3 3.9 0.28 86.6 9.4 0.45 85.1 9.6 0.81 2002 90.9 5.1 0.35 94.9 2.7 0.30 89.8 3.7 0.28 91.6 75 0.44 2003 93.2 2.5 0.19 94.6 -0.4 -0.11 91.5 2.0 0.20 95.3 4.1 0.24 2004 97.3 4.3 0.44 970 2.5 0.35 96.8 5.9 0.60 98.0 2.9 0.26 2005 1ÜÜ.Ü 2.7 0.12 100.0 3.1 0.04 100.0 3.2 0.13 100.0 2.0 0.12 2006 102.4 2.3 0.25 100.1 0.2 0.08 103.5 3.5 0.37 101.5 1.5 0.12 2007 107.8 5.4 0.52 101.4 1.3 0.09 111.9 8.4 0.73 104.4 2.8 0.37 2008 113.9 5.7 0.40 105.1 3.5 - 119.3 6.6 - 110.9 5.5 - 2008/1 111.0 6.5 0.45 102.4 0.9 0.15 115.2 8.6 0.30 108.2 5.3 0.83 2 112.4 5.6 0.53 102.2 1.2 0.07 1177 6.5 0.50 108.8 5.7 0.72 3 113.0 5.7 0.54 103.4 2.0 0.35 118.0 6.5 0.48 109.4 5.8 0.63 I 112.1 5.9 1.40 102.6 1.4 0.38 117.0 7.2 1.17 108.8 5.6 2.23 4 113.7 6.1 0.59 104.4 2.9 0.53 119.0 6.9 0.55 109.7 6.2 0.55 5 114.2 6.3 0.61 104.1 3.0 0.53 119.6 7.0 0.61 110.1 6.4 0.53 B 114.8 6.5 0.61 105.3 4.3 0.67 120.4 7.3 0.69 110.3 6.1 0.42 II 114.2 6.4 1.75 104.6 3.3 1.41 119.7 70 1.72 110.0 6.4 1.69 7 115.3 6.9 0.63 106.2 4.5 0.77 121.0 78 0.73 110.3 6.3 0.36 8 115.3 7.0 0.56 106.5 5.0 0.69 120.9 78 0.67 110.5 6.4 0.32 9 115.2 5.7 0.31 107.2 5.6 - 120.4 6.0 - 110.7 5.3 - III 115.3 6.7 - 106.6 5.0 - 120.8 7.3 - 110.5 6.0 - 10 114.8 4.8 0.24 106.9 4.7 - 119.5 4.6 - 111.2 5.1 - 11 114.1 3.6 -0.05 106.7 4.7 - 118.0 3.2 - 111.2 3.9 - 12 113.6 3.1 -0.17 105.7 3.7 117.2 2.5 111.0 3.8 IV 114.3 3.8 106.4 4.4 119.7 4.6 111.1 4.2 2009/1 113.6 2.3 -0.18 105.8 3.3 117.4 1.9 109.5 1.2 2 cn > Č75 n< z > "D 3D I— O CTD > ♦ ♦ CD CJI Povprečne plače Skupaj bruto Skupaj neto Število plačanih ur BTQ plača za plačano uro Leto € letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast število letni porast mesečna rast € letni porast mesečna rast 2000 790.29 10.6 0.97 497.20 10.5 0.94 173 0.0 -0.08 4.57 10.8 1.06 2001 884.65 11.9 0.77 555.55 11.7 0.77 173 0.0 -0.04 5.11 11.9 0.80 2002 970.94 9.8 0.77 609.59 9.7 0.78 173 0.0 0.01 5.62 10.0 0.76 2003 1044.11 75 0.51 655.38 7.5 0.51 172 -0.6 0.02 6.06 79 0.52 2004 1103.33 5.7 0.48 692.98 5.7 0.51 172 0.0 -0.03 6.41 5.7 0.50 2005 1156.88 4.9 0.38 735.63 6.2 0.44 170 -1.2 -0.12 6.82 6.4 0.51 2006 1212.41 4.8 0.38 773.19 5.1 0.44 170 0.0 -0.05 7.14 3.2 -0.16 2007 1284.20 5.9 0.53 834.17 7.9 0.64 170 0.0 -0.02 7.55 5.7 0.54 2008 1391.14 8.4 899.65 79 8.19 8.4 2007/10 1303.92 6.6 0.58 846.38 8.9 0.57 176 2.3 0.83 7.39 3.8 -0.35 11 1491.65 71 1.33 945.34 8.8 1.06 171 0.0 -0.04 8.73 7.3 1.34 12 1342.80 6.5 0.18 870.70 6.3 -0.02 166 -0.6 -0.89 8.07 6.7 1.01 IV 1379.46 6.7 1.69 887.47 8.0 1.51 171 0.6 -0.40 8.06 6.1 1.83 i 2008/1 1326.19 6.1 0.77 864.43 6.0 0.52 - - - 753 6.1 0.05 2 1325.73 9.3 1.09 864.50 9.0 0.86 - - - 7.99 5.9 0.39 3 1352.87 8.0 0.80 878.73 7.8 0.69 - - - 8.14 11.5 1.93 I 1334.93 7.8 2.38 869.22 7.6 1.70 - - - 7.89 7.8 2.07 i 4 1354.42 9.5 1.06 879.19 8.8 0.96 - - - 7.93 6.4 0.23 5 1360.20 7.6 0.70 882.94 7.4 0.68 - - - 7.93 10.9 1.08 B 1364.53 8.8 0.71 883.58 8.1 0.70 - - - 8.20 9.0 1.35 II 1359.72 8.6 2.70 881.90 8.1 2.43 - - - 8.02 8.8 2.80 i 7 1372.46 8.7 0.82 890.24 8.2 0.84 - - - 777 5.6 -0.20 8 1405.00 9.8 0.75 909.12 9.1 - - - - 8.48 17.2 - 9 1400.21 11.2 0.77 905.13 10.3 - - - - 8.20 5.1 - III 1392.56 9.9 - 901.50 9.2 - - - - 8.15 9.2 - i i 10 1424.08 9.2 0.68 917.64 8.4 - - - - 8.08 9.3 - 11 1550.29 3.9 -0.18 981.58 3.8 9.73 11.5 12 1477.34 8.6 0.32 938.69 78 8.29 2.7 IV 1477.34 7.2 1.4 945.96 6.7 8.70 7.8 Prihodki javnega sektorja Skupaj Neposredni davki in ostali prihodki □□V in trošarine Carine Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 2001 8209.60 11.5 1.07 5518.91 14.1 0.95 2566.99 8.3 1.62 123.71 -22.3 -1.64 2002 9179.63 11.8 0.86 6056.97 9.7 0.75 2966.67 15.6 1.03 130.95 5.9 1.39 2003 10089.55 9.9 0.74 677788 11.9 0.89 3167.07 6.8 0.78 144.60 10.4 0.94 2004 10780.90 6.8 0.55 7347.22 8.4 0.74 3365.61 6.3 0.53 80.70 -44.2 -20.57 2005 11498.58 6.7 0.62 7767.63 5.7 0.43 3691.28 9.7 1.08 39.67 -50.9 10.55 2006 12395.09 7.8 0.48 8461.10 8.9 0 45 3882.81 5.2 0.60 51.06 28.7 2.80 2007 13421.12 8.3 0.99 8992.07 6.3 0.88 4312.16 11.1 1.09 116.89 128.9 7.95 2008 14682.00 9.4 9958.52 10.7 4604.16 6.8 120.09 2.77 2008/1 1142.09 6.5 -0.56 717.37 9.4 0.17 418.38 1.8 - 1.49 6.35 16.2 -13.77 2 1059.46 14.3 0.55 722.52 10.6 0.72 327.62 22.8 0.60 9.32 47.7 -5.46 3 1104.94 10.0 0.45 771.94 12.5 1.13 323.08 4.8 -0.63 9.91 2.1 -11.37 I 3306.49 10.1 2211.82 10.8 1069.08 8.4 25.58 19.1 i 4 1426.26 12.3 1.84 1032.78 8.9 0.37 381.20 22.0 7.85 12.28 41.4 -1.60 5 1249.50 8.4 0.31 859.46 8.9 0.88 379.52 7.7 -0.64 10.52 -4.6 -2.84 6 1216.95 29.5 2.52 831.73 24.6 3.01 374.31 43.4 1.50 10.90 1.4 4.04 II 3892.71 15.8 2723.97 13.2 1135.03 22.6 33.71 10.6 i 7 1307.58 13.4 2.61 846.07 25.3 3.11 451.75 -3.2 1.63 9.76 -15.5 5.22 8 1119.16 -2.9 -1.49 788.41 3.8 0.27 319.25 -16.8 -5.33 11.50 19.3 14.47 9 1214.19 22.8 2.55 801.38 10.5 0.58 403.11 60.4 7.64 9.70 -19.4 5.39 III 3640.93 10.5 2435.86 12.8 1174.11 6.6 30.96 -6.8 i 10 1300.18 3.9 0.9 814.03 9.5 0.6 475.93 -4.3 1.3 10.23 -1.9 - 11 1194.45 -2.2 -2.4 834.6 7.6 -0.4 350.15 -19.7 -6.1 9.69 6.4 - 12 1348.01 4.6 -1.3 938.23 2.9 -1.6 399.85 9.6 -1.1 9.93 -18.6 - IV 3842.64 2.2 - 2586.86 6.4 - 1225.94 -5.6 - 29.84 -5.9 - i i 2009/1 1150.08 0.7 -2.2 768.43 71 -0.7 375.33 -10.3 -5.1 6.33 -0.3 - 2 1026.37 -3.1 748.21 3.6 270.05 -17.6 8.10 -13.0 Prispevki za socialno varnost Skupno Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavarovanje Zaposlovanje Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 2000 2796.62 11.2 0.99 1091.29 11.9 1.04 1691.73 10.7 0.95 13.59 10.7 1.37 2001 3180.60 13.7 0.94 1241.73 13.8 0.98 1923.28 13.7 0.91 15.59 14.7 0.97 2002 3509.84 10.4 0.75 1390.79 12.0 0.82 2101.89 9.3 0.71 17.16 10.1 0.76 2003 3806.48 8.5 0.62 1513.32 8.8 0.68 2274.62 8.2 0.59 18.54 8.0 0.56 2004 4076.46 7.1 0.63 1620.14 7.1 0.61 2436.45 71 0.64 19.87 7.1 0.73 2005 4350.95 6.7 0.47 1743.20 7.6 0.42 2586.66 6.2 0.50 21.10 6.2 0.42 2006 4588.90 5.5 0.50 1822.72 4.6 0.56 2743.76 6.1 0.47 22.43 6.3 0.28 2007 4972.19 8.4 0.79 1968.62 8.0 0.76 2979.11 8.6 0.81 24.45 9.0 0.95 2008 5496.22 10.5 2169,86 10.2 3300.94 10.8 27.12 10.9 2008/1 426.03 9.9 0.21 168.53 8.9 -0.45 255.25 10.7 0.65 2.25 -5.3 2.51 2 433.51 10.8 1.21 172.48 10.3 1.18 258.82 11.6 1.22 2.21 -24.6 2.08 3 440.96 11.2 1.18 174.04 10.7 1.07 264.72 11.4 1.24 2.20 25.6 2.73 I 1300.50 10.7 2.37 515.05 10.0 1.78 778.79 11.3 2.76 6.66 -5.7 7.19 i 4 450.86 12.1 1.17 177.12 10.8 1.06 271.84 12.6 1.28 1.89 125.9 -2.93 5 447.89 11.2 1.11 176.63 10.7 1.05 269.00 11.5 1.13 2.26 15.5 1.96 B 452.07 9.8 0.88 177.75 9.3 0.85 273.79 10.9 0.89 2.20 9.5 1.43 II 1350.82 11.0 3.43 531.51 10.3 3.17 814.64 11.6 3.60 6.35 32.2 1.26 i 7 456.85 11.6 0.92 179.00 10.8 0.88 275.62 12.0 0.94 2.24 13.2 1.01 8 44752 9.5 0.65 176.55 9.2 0.69 268.75 9.7 0.61 2.21 10.8 1.41 9 464.58 12.5 0.82 182.21 11.5 0.78 280.07 13.2 0.84 2.30 15.2 1.50 III 1368.95 11.2 2.57 53776 10.5 2.51 824.44 11.6 2.58 6.76 13.0 4.01 i 10 467.24 12.3 - 183.4 11.7 - 281.41 12.7 - 2.42 17.4 - 11 480.63 10.9 - 196.63 13 - 281.65 9.5 - 2.35 13 - 12 528.09 5.7 - 205.51 6.3 - 320 5.3 - 2.57 4.1 - IV 1475.95 9.4 - 585.54 10.1 - 883.07 8.9 - 7.35 11 - i i 2009/1 468.03 9.9 185.13 9.8 280.55 9.9 2.35 4.5 2 460.10 6.1 183.17 6.2 274.71 6.1 2.22 0.7 Krediti in depoziti Krediti podjetjem Krediti prebivalstvu Depoziti podjetij Depoziti prebivalstva Leto mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast mio. € letni porast mesečna rast 1999 2596 13.4 0.87 1388 37.5 2.98 2088 6.3 0.14 5231 13.3 0.81 2000 3441 18.1 1.35 1779 14.6 0.23 2132 2.1 0.28 5933 13.4 1.25 2001 4497 16.6 1.36 2059 3.2 0.24 2308 8.3 0.80 7055 18.9 1.75 2002 5412 11.0 0.54 2317 3.7 0.33 2605 12.9 0.88 8528 20.9 1.02 2003 6371 10.3 1.20 2602 5.2 0.56 2707 3.9 0.19 9184 77 0.57 2004 7788 171 1.36 3111 14.5 1.52 2816 4.0 0.55 9605 4.6 0.41 2005 9599 22.5 1.73 3873 23.7 1.90 3085 9.6 1.00 10316 7.4 0.57 2006 11784 22.8 1.80 4871 25.8 1.95 3299 6.9 0.16 10940 6.0 0.54 2007 15292 29.8 2.60 6117 25.6 2.01 3647 10.5 1.00 12003 9.7 0.84 2008 19438 28.0 - 7443 22.4 - 3735 2.4 - 13237 10.3 - I 2008/1 17897 35.4 2.25 6918 27.5 1.98 3849 11.0 0.84 12668 9.9 0.50 2 18100 34.6 1.89 7009 27.7 2.10 3678 7.9 0.06 12769 9.6 0.57 3 18316 33.1 1.49 7133 26.6 1.88 3669 1.9 -0.40 12929 10.9 0.86 I 18104 34.4 6.72 7020 27.2 6.38 3732 6.8 0.99 12789 10.1 1.53 i 4 18718 31.9 1.38 7235 25.9 1.60 3667 4.9 -0.23 13029 11.7 1.09 5 18990 29.1 1.36 7318 24.2 1.31 3635 2.0 -0.35 13215 11.5 1.11 6 19444 28.8 1.56 7409 23.2 1.16 3747 4.5 -0.09 13325 10.4 0.98 II 19051 29.9 4.47 7321 24.4 4.83 3683 3.7 -0.85 13190 11.2 2.99 i 7 19782 26.8 1.66 7521 22.2 1.07 3810 2.6 -0.10 13283 8.7 0.77 8 20006 24.6 - 7603 20.2 - 3668 -4.4 - 13393 9.4 - 9 20296 24.5 - 7705 19.1 - 3898 3.5 - 13541 10.1 - III 20028 25.3 - 7610 20.5 - 3792 0.5 - 13406 9.4 - i i 10 20577 23.9 - 7857 18.9 - 3753 -2.2 - 13399 9.1 - 11 20541 20.1 - 7785 14.0 - 3658 -1.4 - 13556 13.0 - 12 20601 18.3 7829 14.8 3800 0.7 13737 9.2 IV 20573 20.7 7823 15.8 3737 -1.0 13564 10.4 ♦ ♦ ♦ CD CD Beležka: