GLASILO
KOLEKTIVA
»INDUPLATI«
JARŠE
J A N U A lt 10 5 5 CENA IH N 10--
ŠT. 24

Poslopje predilnice
Novoletno voščilo
Med zgodovino to leto je zavilo, novo leto na obzorju se je zaiskrilo, slovesa ti ne bodi žal zato, ko obhajaš starega slovo.
Na ustili tvojih danes je le smeh, leta preteklega pozabljen slednji je že greh. V Novo zreš poln sile in strasti po delu. športu, »njem« in »nju.
Morda se tudi n novem kaj zgodi, kar načrte lepe ti skali.
Tedaj ne kloni — ravno stoj, čašo žalosti razbij in zapoj.
Korakaj veselo naprej, prek vseh zaprek in preko vseh mej. Divje spusti se o dolino s strme planine potiho pojd’ k ljub’ci sred nočne tišine.
Za srečo in zdravje ni se ti bati, oboje želi ti sodrug v I udu plati, Tvoj prijatelj, ki je Jaršan in se imenu je K o n o p l a n.
Pridobitve v letu 1954
V naslednjih stavkih bi vam rad prikazal pridobitve našega podjetja v letošnjem letu in obenem tudi cene nekaterih strojev in popravil ter podobno.
Prva večja pridobitev je omehčevalec vode za napajanje parnih kotlov. Stari omehčevalec je bil sicer uporaben, toda na žalost no za naše kotle oziroma črpalke. Iz starega omehčevalca smo dobivali mehko vodo temperature okrog 80° C, ker se pa v bazen steka tudi kondenčna vodu od skoro vseh potrošnikov pare v tovarni, se je temperatura vode v bazenu dvignila na preko 100° C predvsem v hladnem zimskem obdobju. Tako zelo pregreto vodo pa naše črpalke niso mogle potiskati v kotle ter smo bili primorani nabaviti nov omehčevalec. Dobavilo nam ga je podjetje SKIP v Ljubljani za 647.085 din, montiralo pa je omehčevalec v času kolektivnega dopusta podjetje »Toplovod« iz Ljubljane. Montaža omehčevalca je stala 32.641 din. Obratovati je pričel novi omehčevalec avgusta t. 1. Z novim omehčevalcem bomo prihranili precej denarja, saj odpade v prihodnje nabiranje kotlovca na stenah kotla in cevi, ki zaradi zmanjševanja svetlosti cevi ne dopuščajo ogrevanja vode in zahtevajo zaradi varnosti vsakoletno temeljito čiščenje. V bodoče, to
Z našimi izdelki si okusno opremite svoj dom
se pravi s tem, da smo montirali nov omehčevalec, pa to odpade in bo potrebno čistiti kotel le vsako drugo leto ali celo vsako tretje, kakor bodo pač zahtevale razmere.
»Tckstilstroj« iz Zagrebu pa nam je dobavil dva jiggra, za katera smo dobavitelju plačali 7,197.950 din. Skoro vsi smo se jih razveselili, posebno pa naši barvanji. Seveda je bilo veselje prehitro in nas je lepa izdelava zunanjega izgleda prevarala ter smo morali odstraniti marsikatero napako in hibo seveda na račun »Tekstilstroja«.
Pereča stvar je bila ovlažitev prostorov do stopnje, ki je tekstilni predelavi potrebna, in smo za to nabavili štiri klimatizerje od podjetja .»Ventilator« iz Zagreba. Cena tem štirim klimatizerjem z elektromotorji je bila 1,940.000 din, montirali so jih pa naši parni in vodovodni instalaciji. Štiri nadaljnje enake klimatizerje bomo dobili še pred koncem letošnjega leta.
Tudi izrabljene avtomobile smo popravili in jih na novo vključili v naš avtopark. Osebni avtomobil nam je popravilo podjetje »Avtoobnova« iz Ljubljane in je popravilo stalo 150.574 din. Tovornemu avtomobilu pa smo nabavili nov motor za 911.205 din ter ostala popravila izvršili v domači delavnici.
Dvigalo v predilnici je zaradi svoje okvare tudi zaviralo normalno obratovanje in nemalokrat je bilo moč slišati cinično pripombo »saj več stoji, kakor pa obratuje«. Nabavili smo novo kabino pri »Mestnem strojnem podjetju« v Ljubljani za 343.066 din. Montaža kabine, vratni prekinjevalci, končna stikala in ostala popravila pa so stala 121.211 din.
Stojala za kolesa smo tudi prestavili. Ker pa stara kozolca nista zadostovala, smo morali postaviti še nekaj novih. Seveda smo s tem preprečili, da bi se posamezniki pripeljali s kolesom prav do delovnega mestu, na drugi strani bodo pa nylonke naših žena in deklet ostale cele. Ureditev prostora, nova stojala in montaža je stala 533.301 din.
Povpraševanje po našem tiskanem platnu je bilo vedno večje ter so zato povečali tiskarno za dve novi mizi po 20 m. Samo dodatna električna napeljava je stala 104.926 din. Za povečanje delovne možnosti smo nabavili parilni stroj, ki nam bo omogočil pestro jedkanje na temne fonde. Nabavili smo v podjetju »Zvezda« v Kranju star purilnik za 447.870 din. Stroj sicer še ne opravlja svoje naloge zadovoljivo, toda ko bodo izvršena nekatera popravila, bo tudi parilnik zaigral važno vlogo v razširitvi asortimana tiskanih tkanin.
Za nadaljnjo oplemenitev naših tkanin smo nabavili še mercerizirni in smodilni stroj. Oba stroja so montirali naši ključavničarji in električarji že pred več kakor dvema mesecema, vendar zaradi nekaterih delov, katere je bilo treba dodatno nabaviti, do sedaj še nista obratovala oziroma smodilni stroj je, mercerizirni pa ne. Z merceriziranjcm in smojenjem bogato oplemenimo tkanino ter jo napravimo mnogo kvalitetnejšo. Na žalost pa v zimskem času ne bomo mogli preveč smoditi, ker porabi smodilni stroj za obratovanje 80 KW električne energije, kar je prav toliko
kakor cela spodnja tkalnica skupno za pogon in razsvetljavo.
Povpraševanje po naših gasilskih ceveh je bilo veliko na domačem trgu kakor na inozemskem. Nabavili smo zatorej nove statve, ki imajo od starih velike prednosti. Nove statve tkejo cevi krožno, zaradi česar v°tek ne trpi tako kakor pri starih statvah, kjer dvakrat pribija votek na osnovo. Pri novo nabavljenih strojih teče čolniček krožno, pribijanje votka pa vrši velika napetost osnove, njeno križanje ter vodilec, kateri votek dobesedno vtisne v cev. Tudi kapaciteta novih strojev je za 70 %, večja od starih, vzdržljivost cevi pa je za lOatm večja od vzdržljivosti cevi, stkanih na dosedanjih strojih.
1'udi naša predilnica ne zadovoljuje našim potrebam po preji, najmanj pa potrebam ostalih sorodnih tkalnic v Jugoslaviji. Za odpravo te ovire smo nabavili nove stroje za suho predenje v Angliji. Kupili smo en pokladalni stroj, en družilni stroj, štiri raz-tczalke in dva gill-stroja. Te stroje bomo skupno s štirimi raztezalkami, dvema gilli-strojema, enim križno navijalnim in enim sukalnim strojem montirali v drugem nadstropju naše predilnice.
Za novo suho predilnico smo morali pripraviti prostor z novimi vodnimi, parnimi in elektronape-ljavami. Nov oddelek bo ustrezal vsem tehničnim in higienskim predpisom. V ta namen smo prebarvali stene nove predilnice z oljnato barvo, da se prepreči nabiranje prahu po stenah. (Lakirali bomo postopoma tudi vso ostalo predilnico.) Dosedanje pleskanje je stalo 1,192.596 din. Elcktroinštalacije so stale 561.158 dinarjev, vodna in parna napeljava pa sta stali 626.885 din. Nova predilnica bo imela tudi ksilolitna tla. Vsa ta dela bodo gotova v letošnjem letu, takoj prihodnje leto pa bomo pričeli z montažo novih in prej omenjenih strojev v novi oddelek.
Naši električarji so nabavili za potrebe obrata 23 elektromotorjev za 2,257.513 din in drugega elektro-
materiala kot so to stikala, žice in drugo v vrednosti 7,221.448 din.
Željo po združitvi vseh treh tkalnic v eno samo bomo izpolnili s prizidkom novega poslopja v podaljšku sedanje spodnje tkalnice. Seveda gredo izdatki za to premestitev v milijone, saj so stali samo načrti za izvedbo 279.326 din. Poleg primernejše razmestitve tkalnice, bi premestili v zgornjo malo tkalnico škro-bilnico, v zgornjo tkalnico filmsko tiskarno, spodnja tkalnica bo ostala, premestilo bi se le nekaj strojev. Povečalo bi sc nadalje skladišče gotovega blaga. Le-to bi naj bilo v bodoče tam, kjer je sedaj skladišče pomožnega" materiala. S to preureditvijo bi pridobili še nekaj drugih prostorov za garderobe, stranišča in druga manjša skladišča.
V letošnjem letu smo dobili v našo ključavničarsko delavnico novo stružnico. Stala je 3,668.514 din. Izdelava ne zaostaja prav nič za inozemskimi enakimi stroji. Strojni park v tej delavnici se je nadalje povečal za stroj za rezanje navojev. Nabavili smo ga, kakor ostale stroje te delavnice, pri »Prvomajski« za 928.120 din.
In končno vam bom navedel izdatke za remont strojev in vzdrževanje objektov, četudi ti izdatki ne spadajo med pridobitve.
Za remont predilnih strojev smo izdali 3,402.500 din
za remont tkalskih strojev............. 1,104.063 din
za remont oplcmenilnih strojev . . .	780.704 din
popravilo kotlarne je stalo............ 123.044 din
popravilo vodovodno napeljave v podjetju ................................. 259.358 din
Poleg vseli navedenih izdatkov smo imeli še druge, o katerih bi pisal, v kolikor bi posamezniki to želeli.
Tako smo v tem letu izdali za investicije 45,809.124 dinarjev in plačali za nove stroje iz Anglije še 30 milijonov dinarjev.	>10
Iz sindikalne kronike
Bliža se dan, ko sc bomo desetič sestali na občnem zboru naše sindikalne podružnice in ponovno polagali obračun o delu v minulem letu. Potrebno je, da vsi na to mislimo in se že sedaj z vso vnemo pripravljamo, da bo naš občni zbor čim uspešnejši in plodo-nosen za bodoče delo naše sindikalne organizacije.
Namen tega članka je, v kratkem analizirati delo, prikazati uspehe in neuspehe, ki smo jih doživeli. Vsi sklepi, ki so bili sprejeti na IX. občnem zboru in kasneje, so bili v glavnem izvršeni. Razumljivo je, da je bilo tudi nekaj pomanjkljivosti, ki bi se dale (z malo večjim zanimanjem) več ali manj odstraniti.
Kakor vam je vsem znano, se je v letu 1954 naloga sindikalne organizacije spremenila, kar se je odražalo na samih volitvah sedanjega izvršnega odbora, na katerih smo volili samo člane in izmed njih določili predsednika, tajnika in blagajnika. Vsi ostali člani tega odbora niso prejeli funkcije dokončno in so opravljali delo v odboru po časovni in namenbni potrebi skupno. Posebnih zadolžitev ni bilo in smo tako črtali referenta za preskrbo, referenta za propagando itd. Delo je uspevalo, kakor smo to pričakovali, in je bila vsaka akcija izvedena na našo pobudo, brez
direktiv nam nadrejenih forumov. Pri vsem tem je naša podružnica izvedla vrsto akcij in po svoji moči prispevala k udobnejšemu letovanju tako v našem
Del naše tovarne
Poleg mnogih navedenih večjih in manjših uspehih,, smo morali zabeležiti tudi nekaj neuspehov. Zakaj?' Poglejmo, kaj delajo naši pododbori. V letošnjem letu je imel I. pododbor 2 redni seji in 1 množični sestanek s temo o socialnem zavarovanju. V II. pododboru so uspehi enaki, dočim v lil. pododboru ni bilo niti tega.
Delo grupnih poverjenikov se je omejevalo na pobiranje članarine in na delitvene akcije, kakor: prodaja premoga, sadja in drugih dobrin. Organizacijskega dela med njimi ne najdemo, dasiravno bi bilo le-to v mnogih primerih več kakor potrebno. Nevklju-čitev delavcev in novincev našega podjetja v sindikalno organizacijo je ena hudih napak nedelavnosti posameznih poverjenikov. Tudi plačevanje članarine, katero nekateri no plačujejo pravilno, je napaka po-edinih grupnih poverjenikov, ki se premalo zanimajo za svoj delokrog.
Ob zaključku tega leta želimo, da bi se tudi te napake v bodoče odpravile, da bi prišlo tako do še tesnejše povezave med člani in upravo.
Delavski svet in vsi ostali funkcionarji podjetja so člani iz naših vrst, zato je nujno, da se tudi preko sindikalne podružnice kar največ zanimamo za gospodarska in politična vprašanja. Odpravimo napake dosedanjega dela in zabeležimo v naš program, da bomo prihodnje leto še bolj delovni, saj se človek uči prav na storjenih napakah.
Strokovno usposabljanje kadrov v podjetju „Induplati“ Jarše
Že od vsega začetka po osvoboditvi je bila težnja in želja podjetja, in ta želja se je nato še prenesla od upravnega odbora do delavskega sveta, da si v podjetju vzgoji delavski strokovni kader, ki bo sposoben upravljati s stroji in da se bo poglobil v proizvodnjo, v kateri dela. Vsak delavec naj bi znal pravilno ocenjevati svoje delo in naj bi imel širši pogled tudi na ostalo dejavnost v podjetju. Prav pereče je postalo to vprašanje, ko je leta 1950 prevzel delovni kolektiv proizvodnjo podjetja v svoje roke. Iz mezdnega delavca je postal upravljulec podjetja, v katerem je zaposlen. Zakon o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih je postavil pred delavca novo nalogo, in sicer nalogo, da sc usposobi za upravljanje svojega podjetja.
V podjetju »Indiuplatk Jarše smo dosegli to z raznimi strokovnimi in splošno izobraževalnimi tečaji.
Začetek teh tečajev ni bil rožnat. Bilo je potrebno mnogo prepričevanja in dokazovanja, da si pri ljudeh vzbudil zanimanje za te tečaje. Od začetka je bila v ljudeh močno zasidrana stara miselnost, češ da jim znanje ni potrebno, da je dovolj, da znajo posluževati svoj stroj, vse drugo pa naj opravljajo oni, ki so učeni in so se zato šolali. K sreči se je mogla ta zastarela misel kmalu umaknili novim mladim idejam ki so jih vnašali v tovarno novi mladi ljudje, ki so prihajali iz vojske ali iz delovnih mladinskih brigad.
Prvi strokovni tečaj se je v podjetju vpeljal že leta 1947, katerega je vodil tov. Mertelj Emil, kateri je bil namenjen za strokovni dvig kadrov v predilstvu in tkalstvu. Tečaj je takrat obiskovalo 62 delavk, ki so ga vse uspešno dokončale. Temu tečaju je nato sledilo v presledkih še več enakih, ki so sc vsi več ali manj uspešno končali. Absolventom teh tečajev je
podjetje že takrat priznalo naziv kvalificiranega delavca in jim je dalo priznanje v zvišanju urne mezde za 2 din. Vzporedno s strokovnimi tečaji so se v podjetju osnovali tudi splošni izobraževalni tečaji, ki so bili namenjeni predvsem onim delavcem, ki jim zaradi vojske ni bilo mogoče dokončati osnovne šole ali ali pa, da so med okupacijo obiskovali nemško ali italijansko šolo, ki jim ni nudila izobrazbe v materinskem jeziku in so zaradi tega v splošni izobrazbi zaostali. Tudi tu je pokazalo vodstvo podjetja mnogo razumevanja in skušalo s temi tečaji, delavcu nadoknaditi ono, za kar ga je okupator oropal.
Z Uredbo o prevedbi delavcev v nazive, ki je izšla leta 1950 je komisija za prevedbo v podjetju vpošte-vala vse te tečaje in je na podlagi teh tečajev in do-
Po STIPl-ju je treba spet o dolino — na delo
Dopust smo preživeli v Ankaranu
domu na Mali planini kakor tudi za tabornike v Ankaranu. Sindikalna podružnica je poslala na svoje stroške na oddih 37 svojih članov, kar številčno presega vse dosedanje primere.
Prosvetno in fizkulturno delo je v sklopu in območju našega kolektiva prevzel »Partizane, Jarše, ki je svojo nalogo vršil ob podpori sindikalne organizacije najuspešneje. — Poročilo o delovnih uspehih društva je bilo objavljeno v 23. številki »Konoplana«.
kazanih službenih let v isti stroki, delavce kategorizirala v nekvalificirane, polkvalificirane in kvalificirane delavce.
Ko je izšel Pravilnik o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificirane in visokokvalificirane delavce (Uradni list LRS št. 57/1952) in ko je bila na podlagi tega pravilnika OLO-ja Ljubi jana-okolica postavljena v našem podjetju izpitna komisija za opravljanje strokovnih izpitov za kvalificirane delavce iz tekstilne stroke, se je prijavilo k tem izpitom precejšnje število delavcev, ki so izpit že prestali in posedujejo izpričevalo o opravljenem strokovnem izpitu, s katerim jim je bil priznan naziv kvalificiranega delavca. Razumljivo je, da se je ta sprememba v kvalifikaciji zabeleževala vsakemu v njegovo delavsko knjižico, katera bo služila predvsem takrat, ko bodo prizadeti dopolnili delovna leta in nastopili zasluženi pokoj.
Da so bili uspehi pri izpitih zadovoljivi, je zasluga dobro organiziranih tečajev, katere so kandidati za polaganje izpitov pridno posečali. Tečaji so trajali tri mesece in so zajeli vse predmete, ki jih predvideva Pravilnik in katere jo moral na izpitu obvladati vsak kandidat. Tvarina predmetov je bila zajeta dovolj na široko, za kar je bilo treba precejšnjega truda in potrpljenja predavateljev, da so posebno starejše tečajnike privedli do tako lepih uspehov. Do sedaj je v podjetju opravilo po tem Pravilniku 37 delavcev in delavk strokovni izpit za kvalificiranega delavca, med temi je bilo 12 takih, ki so opravili samo strokovni del izpita ter so bili po členu 24 Pravilnika oproščeni polaganja teoretičnega dela izpita.
Trenutno sta v podjetju zopet dva tečaja, in sicer tečaj za začetnike, to je za one, ki so v podjetje na novo vstopili in pa tečaj za dosego kvalifikacije kvalificiranega delavca. Prvi prav te dni polagajo izpit pred posebno komisijo strokovnjakov iz podjetja, drugi pa bodo po končanem tečaju vložili prošnje na
Voda o planinah je čislana reč
izpitno komisijo za pripustitev k polaganju strokovnih izpitov za kvalificiranega delavca.
Pri vseh teh izpitih je podjetje veliko žrtvovalo. Teh žrtev pa podjetju ni žal, saj se je strokovnost delavcev visoko dvignila, kar sc odraža na dvigu proizvodnje in kvaliteti izdelkov.
Vse to dokazuje, da imajo organi delavskega samoupravljanja v podjetju mnogo smisla za vzgojo strokovnega kadra. Napačno in krivično bi bilo misliti, da je vodstvo podjetja pri tem prizadevanju vodila kakšna skrita želja na račun dviga kvalifikacij delavstva po umetnem ustvarjanju plačilnega sklada ali kaj podobnega. Cilj vsega tega je bil samo stremljenje za usposabljanje delavcev za njihove naloge v proizvodnji in v družbi, da bi imeli čim širši pogled na današnjo stvarnost in s tem ne koristili samo sebi, marveč vsej naši socialistični skupnosti.	^
Tovarištvo!
To se je zgodilo med vojno na Koreji.
Mladi pilot Thayer je opravil svojo nalogo in se umaknil s svojim aparatom iz protiletalskega ognja ter ga usmeril domov, ko zasliši v svojem radiosprem-niku: »Slep sem, pomagaj mi, slep sem!« Iskal je s pogledom in zagledal visoko nad seboj letalo, katero se je vzpenjalo navpično proti nebu. Bil je skrajni čas, da se vzravna. »Obrni motor navzdol,« mu je klical po radiu. Toda letalo se je še vedno vzpenjalo. »Tukaj Thayer, obrni navzdol,« so se ponavljali klici. Končno je glas dosegel pilota v letalu, ki sc je vzpenjalo. To je bil Schechtcr. Pri napadu je izstrelek iz protiletalskega topa zadel v kabino in eksplodiral. Iz obraza mu je tekla kri in videl ni nič. Ko je zaslišal v sprejemniku ime Thayer, se je oddahnil, kajti vedel je, če bo kdo, bo to ta mladi fant, ki ga bo srečno spravil domov. Zravnal je letalo in poslušal Thayer-jeva navodila. Težak je bil ta polet za oba. Po srečnem pristanku so ranjenega pilota potegnili nezavestnega iz letala, pa tudi Thayer je obsedel za krmilom izčrpan od živčne prenapetosti, ko je vodil dve letali. Vendar je imel na ustnicah smehljaj, kajti rešil je tovariša.
Toda to ni edini slučaj tovarištvu, to se je dogajalo v vojni mnogokrat. Mnogo pretresljivih zgodb bi lahko povedali naši partizani in pri vseh bi nas lahko pretresel ta veliki čut tovarištva.
To zgodbo, ki je bila resnična, sem napisal zato, da jo bomo lahko primerjali s tovarištvom v našem kolektivu. Mislim namreč na kraje med sodelavci. Nedavno tega je v predilnici nekomu nekdo ukradel dinamo za kolo, še prej je zmanjkala ura iz garderobe. V tkalnici je bila ukradena jopica in dve ruti in morda še kuj, za kar ne vem. Nočem govoriti o poštenosti, ker te nekateri očividno nimajo, toda ne morem razumeti, kaj pravi takemu tatu čut tovarištva, ko vzame svojemu sodelavcu kar je ta moral pošteno zaslužiti. Kako mu more pogledati še kdaj v oči. — Upam, da bo tudi on bral te vrstice in naj se le zamisli nad svojim podlim dejanjem. Morda mu bo žal. Prav žalostno je, da mora biti vse trdno zaklenjeno, sicer pa ni varno. Kako lepo bi bilo, če bi lahko vsakemu tovarišu tako brezmejno zaupal, kakor je Schechtcr Thayerju.
p&ht in saA
PRED SMUČARSKO SEZONO
Komaj smo sc dobro zavedli, pa imamo zopet zimo tu in smučarsko sezono pred vrati. Upajmo, da snega ne bo manjkalo in zaradi njega ne bo ovir za uživanje na belih poljanah. Iz izkušnje prejšnjih let, na nižine ne moremo računati, čeprav bi lahko našli prav lepe terene v okolici.
Torej, zima je tu in prav bi bilo, da bi malo pogledali, kako smo na njo pripravljeni (seveda ne mislim pri tem drva, temveč na sile, katere so tako nujno potrebne pri vsakem športu). Razen izjemnega primera, se mi zdi, da se ni nihče pripravljal na letošnjo zimsko sezono. Vsaj organiziranega treninga ni bilo in tudi nobenega poizkusa organizirati ga. To vsekakor ni prav in je za to polno odgovoren naš smučarski referent, ki se pa na to verjetno niti spomnil ni. Morda je še čas, da bi vsaj malo nadoknadili zamujeno.
Zaradi slabe pripravljenosti naših smučarjev se bo tudi težko udeležiti se meddruštvenih tekmovanj, ker biti zadnji po svoji malomarnosti nikakor ni častno. Tudi tečaj ne more biti tako uspešen (v kolikor se bo sploh vršil), če ni potrebne kondicije, lo zelo dobro vedo nekateri tečajniki lanskega leta, ki so prehitro utrujeni in so si prekmalu poželeli počitka. Na to se je pa na tečaju težko ozirati, ker v nasprotnem primeru izostane uspeh, kar se pa ne sme zgoditi. Dobro bi bilo zatorej, če se odgovorni forumi čimprej se-

Vesela družba na »Mali pianinu
stanejo in dogovorijo o zimskem delu »Partizana«, posebno pa še smučarske sekcije.
Lahko bi že sedaj predvideli tekmovanja in vsaj okvirno določili tekmovalce (še pred izbiro), da se lc-ti pripravijo.
Zatorej ne pozabimo na to lepo zimsko razvedrilo in v podkrepilo si pokličimo v spomin začetek naše himne »Že stari so Slovani.. .<
zR
DEDEK MRAZ PRIPOVEDUJE...
V pravljični deželi Induplati je živel mogočni šah, ki je imel 7 bratov. Vsak bi bil rad vladar. Zato so tekmovali: kdor brzo preteče vseh 7 mest do glavnega — njegov bodi prestol. Dva sta kmalu dosegla I. in II. mesto. Šah iz Induplati pa je dosegel tretje. In na tem mestu še danes živi, če že ni umrl.
»Dežurni« pripravlja svojemu štabu »žmahtno« kosilo
Naši najboljši športniki o letu 1954
Brez sleherne družbe se je »predala« sončnim žarkom
TIČEK
NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH TRGOVSKIH NAZIVOV BLAGA
Saten je lesketajoča se tkanina, tkana v atlasu.
Taft je skupno ime za goste svilene tkanine, tkane v platnovi vezavi.
Blago za dežne plašče je gosta bombažna ali svilena tkanina. Impregnirana je tako, da je nepremočljiva.
Ševijot je v kepru tkano blago iz česane volne, ki dna oster in trd otip. Uporablja se za obleke in kostime.
Koverkot je volneno blago, tkano lahko kot dvojna tkanina, primerno za izdelavo površnikov, športnih °blek in podobno.
Krombi je najdražje volneno blago za plašče. Površino ima vezano v keprasti smeri in je podobna nizkemu plišu.
Diagonal je splošna označba za izrazite debelonitnc kepraste tkanine.
Dušester je tkanina iz česane volne, ki jo uporabljamo za površnike, trenčkote itd.
Dubl sestoji iz dveh tkanin, ki sta pritkuni druga k drugi. Blago uporabljamo za zimske plašče.
Presko je hvaležno blago za vsakdanje obleke, 'tkano je v platnovi vezavi iz mikane volne.
Gabarden je običajno volneno blago, tkano v str-ntem kepru, ki sc uporablja za površnike in uniforme.
Hlačevinu, pri nas jo često nazivajo tudi »cajge, je ceneno^blago za moške hlače. Običajno je bombažna ali polvolnena.
Hubertus je nepremočljiv loden, kateremu so dolga vlakna počesana v eno smer. Uporablja se zlasti za lovske površnike.
Loden je znano blago za lovske obleke, izdelano iz mikane volne in močno polsteno.
Lovsko platno je močna tkanina, izdelana iz lanu ali bombaža v rjavkastozelenih barvali. Navadno je impregnirana in nepremočljiva in se uporablja za Nahrbtnike, krušne torbice in podobno.
Marengo je trpežno in ceneno sivkastočrno, močno Polsteno sukno, ki sc uporablja za moške in ženske Plašče in kostime.
Sukno je skupno ime za goste volnene tkanine, ki So polstene in imajo vlaknu počesana v eno smer. Ve-zava je navadno platno.
Struks je močna bombažna ali volnena rebričasta tkanina. Uporablja se za jahalne hlače. Na hrbtni strani je navadno kosmatena.
Brokat je žakardska podloga v raznih barvah za Zenske plašče.
Kunafas je močno kalandrirano in apretirano bombažno ali laneno platno, ki ga rabijo krojači za vstavke pri ovratnikih ali reverjih.
Platno, krojaško, je laneno ali konopljeno platno v surovi barvi in močno apretirano. Uporablja se enako kot kanafas.
Rokavina je blago za podlogo v rokavih. Tkanina mora biti gladka, zato je navadno mercerizirana ali močno kalandrirana z vtkanimi ali natisnjenimi črtastimi vzorci.
Serž je gosta podloga za moške suknjiče in ženske kostime, tkana v večrednem kepru in kalandrirana.
Žimovina je tkanina, pri kateri so osnovne niti iz bombaža ali lanu, kot votek pa je uporabljena konjska žima. Blago se uporablja kot vmesna podloga.
Bagdad je blago za zavese, ki ima temeljno plut-novo vezavo, vzorec pa tvori barvast votek, ki je tam, kjer ne tvori vzorca izrezan.
Brokat je težka svilena tkanina, ki sc uporablja za tapeciranje pohištva in za cerkvena oblačila ter obredne potrebe.
Gobelin je znano blago z vtkanimi slikami in velikimi cvetličnimi vzorci. Služi nam kot okrasna stenska preproga. Pravi gobelin je tkan z roko.
Laneno platno je pestro potiskana lanena tkanina, katero uporabljamo kot dekoracijsko tkanino.
Astrahan je volneni pliš z močno lesketajočo površino. Z apreturo je dosežena podobnost z astrahanskim krznom.
Kord je rebričasto blago iz bombaža, ki sc da dobro prati. Uporablja se za športne obleke.
Krimer imenujemo pliš, čigar površina je podobna krznu nedonošenih jagnjet.
VRSTE PREJE
Poznamo mnogo vrst preje ali sukancev, vendar v glavnem prihajajo v poštev naslednje vrste prej odnosno sukancev:
Preja. Pod nazivom preja razumemo enojno nit, ki je samo vita in ne sukana.
Sukanec je iz dveh ali več prej sestavljena nit, ki je posukana.
PRAKTIČNI NASVETI TEKOČINE ZA ČIŠČENJE FINIH SVILENIH TKANIN
Napravi tekočino iz 80 g kafre, 100 g alkohola in 100 g etra. Dobro premešaj in s tem čisti. Pazi, da sc tekočini ne približaš z odprtim ognjem.
Madež črnila s tkanine očistiš, če vzameš klorovo apno in s tem čistiš. Odlično sredstvo za čiščenje črnilnih madežev je tudi koncentrirani vodikov prc-kis. Takoj po čiščenju z vodikovim prekisom premaži zamazano mesto z amoniakom in nazadnje izperi z vodo.
Krvave madeže izperete iz tkanine najlaže z raztopino sode in mila.
Pravijo, da se »Konoplan« modernizira in nič ne dvomim, da je to res. V zadnji številki našega lista smo namreč našli rebus, kateri nam je šele v rešitvi povedal, da je to novi naslov za Objave. V uredništvu našega lista pa sem zvedela, da je tisti »O« moderni »O« 20. stoletja.
Naš moški pevski zbor je najmočnejša sekcija našega športnega društva »Partizan«, Jurše, in bi bilo pevcev še več, če bi vsi moški delali v podjetju na dve izmeni. Mnogi delajo namreč samo predpoldne, pa sc jim ne izplača hoditi na pevske vaje, ker s tem na upravičeni odsotnosti od podjetja nič ne pridobijo.
Tiskarji so nabavili za razširitev asortimana svojih izdelkov parilnik, kateri bo v svoji funkciji neprecenljive vrednosti tudi za naše športnike, katerim bo služil kot Sauiia. Bojim se celo, da ne bo prevelikega navala nanj s strani tujcev, kateri še niso tako napredovali, da bi imeli svojo parno kopel.
Tudi moške je treba kontrolirati, so vpile ženske, ko se je postrojila vsa ženska garda našega podjetja pred vratarnico. Pa imajo naša dekleta kar prav, saj nam izkušnje povedo, da počiva točasno zaradi predolgih prstov večina moških. Toda to vse se da urediti in v prihodnje ne, bo več treba posameznicam kar na dvorišču vpričo široke javnosti »kiklo v luft dvigati«.
Ste že gledali 3 D fjlm? Če še ne, si oglejte vsaj film »Ulični vogal«. Zanimivost tega filma je v tem, da ima kar tri naslove in bi ga morala zatorej imenovati 3 N film. Isti film so predvajali v Ljubljani pod naslovom »Ulični vogel« in v nekem drugem kraju Slovenije pod naslovom »Cestni vogal«.
Red je red, sem si mislila, ko sem zvedela, da so končno le enkrat poštenjaki v tovarni pili »po šihtu«. Ne bilo bi odveč, če bi jih zaradi njihove vzorne discipline in žeje po delu dali za vzgled onim, ki se ga napijejo pred delom.
O našem »Konoplanu« pa mi je zadnjič šepnil prijatelj na uho, da je »Konoplan prav takšen kot zaletna steza na našem športnem igrišču za skok v daljino.« Tu steza je namreč prekratka, da bi se dobro zaletel. »Konoplan,« tako mi je rekel, »pa je ravno toliko dober, da se tudi ne moreš prav zaleteti vanj.« Pripomnila sem mu, da nuj pomaga skrajšati ali podaljšati pot za ta zalet. Sigurno bo potem boljši.
O »IV. družabnem večeru tekstilcev« sem pa toliko slišala, da bi vse novice, katerekoli bi vam zaupala ne palile več, ker so brez izjeme vse do kraja pod povečevalnim steklom prežvečene.
Ne bo odveč, če se na kraju svojega pisanja poslovim z mnogimi uspeha polnimi željami za vse moje pomočnike kakor tudi vse one, katere sem oprala v tem letu pod to rubriko. Želim vsem uspeha polno
novo leto 1955!	,	*	,
vaša Spelca
Ambicija
Direktor: »Vzeli vas bomo v službo pod pogojem, da ste resnično ambiciozni.«
Stranka: »V to ste lahko prepričani, tovariš direktor. Dam vam besedo, da ne bom miroval poprej, dokler ne zasedem vašega mesta.«
Pri sprejemu v službo
Direktor: »Sprejmemo vas v službo z začetno plačo 8000 dinarjev. Pozneje boste prejemali večjo plačo.«
Novodošli: »Strinjam se, toda službo bom nastopil pozneje.«
*
»Ali vas nič ne skrbijo vaši dolgovi?«
»Mene ne skrbijo prav nič, zato pa skrbi moje upnike tembolj.«
Tone: »Kako sem se ti včeraj dopadel v vlogi kralja?«
Franci: »Od včeraj sem za republiko.«
»Vi govorite same neumnosti!«
»Da, toda samo zato, da me laže razumete.«
Želite tudi vi hiti dnevno obveščeni o naj novejših dogodkih doma in po svetu? — Da. — Potem se naročite na
dnevnik
Nove naročnike sprejema tov. Mičo Bulič, tiskarna. Mesečna naročnina znaša 180 din in je torej najcenejši dnevni časopis, katerega dvignete na dan izida pri službujočem vratarju v Induplati. Ljubljanski dnevnik izide vsak dan razen nedelje ter vas v sliki in besedi seznani z zanimivostmi in novicami.
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI«
5.— 6. jan. 1955 »Stari grešnik«, avstrijski film 8.— 9. jan. 1955 »Dvojčice«, angleški film »Džesi«, angleški film
12.—13. jan. 1955 »Kruto morje«, angleški film 15.—16. jan. 1955 »Dvojno življenje«, angleški film 19,—20. jun. 1955 »Pečat preteklosti«, ameriški film 22.—23. jun. 1955 »Žene morja«, argentinski film 26.-27. jan. 1955 »Sinji galeb«, jugoslovanski film
»Rdeče nebo nad Montagno«, ameriški barvni film
29.—30. jan. 1955 »Ljubimec iz New Orlinsa«
Uprava kina »Induplati«
Izdaja v 500 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Lipovšek Otmar Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani