------ 326 ___ Naši dopisi. Iz Rusije 25. sept. —j/. — „Beila ali gerant, tu, feiix Austna, nubeI11 Nehote nam prihaja ta avstrijska deviza ta dni na misel. Zakaj? — zato, ker te dni leti iz Beroiina in z Dunaja na nas telegramov kakor listja in trave o neizmernih dunajskih ovacijah onemu možu, katerega Rusi imenujejo ,,železnega kancelarja", Nemci ,,den Mana von Blut und Eisen", — kašo ga avstrijski Slovani imenujete, ni mi znano, le zdi se mi, da ga še ne poznate. To je veliki prigodek naših dni. Ko se je srečal v ruskem Aleksandrovem nemški cesar z ruskim cesarjem, ni to po besedah berolinskih časopisov prav nič pomenilo, in da bi komu na misel ne prišlo, da je to kaj pomenilo, napela sta oba Bismarkova glavna trobentača „Nordd. allg. Zeitung" in ,;Post" vse žile ter zakričala sta po vsej Evropi kratko, samo s par besedami, al glasoo , na vsa usta, da to ni nič pomenilo. Mi v Rusiji ne verjamemo prav nič Bismarkovim tro~ bentačem, z*kaj prepričani smo, da dokler bota oba imenovana cesarja živa, se med Nemčijo in Rusijo ne bo nič posebnega zgodilo; ko pa bodo enega ali dru-zega izmed njih odnesli k očakom, tedaj se bo zgodilo to, kar Bismark uže davno pripravlja. On je s pomočjo Avstrije potisnil Dance v kot baltijskih zuodov; on je potem potisnil tudi Avstrijo iz Nemčije in Italije, nazadnje je potisnil Francijo od Rena. Tega njemu še ni bilo zadosti; 1875. leta ]e on hotel Francijo potisniti v kot biskajskega morja ter jo oropati do nazega. Tega mu pa Rusija ni dovolila. To ga je razdražiio in on je hotel zato od Rusije terjati nekoliko milijardo v rublje v. Al on ve, da tega na svojo roko ne more storiti; v to mu je treba pomoči. Kje pa take pomoči iskati, če ne pri avstrijskih Nemcih in Magjarih? Andrassv, kot pravi Magjar, menda je bil prec pripraven, mu roko podati ter iti ž njim po eni poti. Al Bismark ni slep, on dobro vidi, in pokazal jeAndra^avu kamen, na katerem bi se oba ,,prijatelja" morda spodtaknila na svoji novi poti: to so avstrijski Slovani. Njim je treba najprej dati pogačico in piškotec, da bi sladka ustica molčala, ali pa celo vriskala od prisrčoe hvaležnosti. Bismark dobro ve, kaj deia. V bosnohercegovinsko pogačico je on velel zapeči tudi Novopazarsko ,,fiojo". Da je ,,borba s severnim velikanom*' cilj Bismark-Andrassvevega prijateljstva, o tem so se jugoslovanski patrijoti lahko prepričali, če so hoteli razumeti, kar so Bismarkovi oficijozoi časopisi uže celi mesec pisali po povodu Bis-markovega popotvanja k svojemu magjarskemu prijatelju. Oči so se jim lahko odprle posebno te dni , o času Biamarkovega dohoda na Dunaj. Dunajski in be-rolinski oficijozni in poioficijozni listi in lističi so na vsa usta povedali, kak cilj ima Bismarkova združba z Andrassvem. Tako na priliko „Nordd. allg. Zeitung" o dolgem članku, napisanem, kakor vredništvo trdi, na Duoaji, nam grozi med drugim to-le: ,,Določen memento je avstro-nemaka zveza za panslavizem, kateri se mora se škripanjem zob umakniti v kot. Kedar bo ta stranka zaželela od skromnih želj *) pristopiti k delu , jo bote avstro ogerska država in Nemčija srečali roka ob roko, prsi s prsi." — Kaj nam je dunajski dopisnik Bismar-kovega organa povedal, to je menda vsem Slavjanom *) Skromne želje so Slovanom tedaj vendar dozvolene — kako srečni smo! ____ 327 ____ Jasno, kakor ruskim, tako tudi avstrijskim. Pa recimo, da Bismark samo Rusiji žuga, ne pa tudi avstrijskim Slovanom, in recimo dalje , da bi avstrijski Slovani ras bili tako kratkovidni, da bi to verjeli ter da bi bili gotovi srečati Nemčijo v zvezi z Magjari in Nemci ,,roka ob roko, prsi s prsi", bo li potem njihovih „rok" in „prai" tudi zadosti, da se doseže cilj, to je, da se Nemčija razširi na severovzhod? In, ko bi jih bilo zadosti, ko bi Bismark z avstrijsko pomočjo dosegel svoj ¦cilj; kako dolgo bote potem hodili „avstro-ogerska država in Nemčija ,,roka ob roko", „prsi s prsi"? Ne bo li Bismark postopal z Avstrijo pa ruski vojski tako, kakor je postopal z njo po danski vojaki? V Avstriji je še mnogo lepih dežel, pripravnih za kompenzacijo, po katerih bo ,,Germanija irredenta", kakor „Italija irredenta" stezala svoje roke po Avstriji. To bi morali tudi avstrijski Slovani, posebno Cehi, Slovenci in Hrvatje pomisliti, predno prepričanje prodajo za Jakobovo lečo. — V Rusiji se za celomesečno godbo jo priliki Bismarkove svatbe skoraj nikdo ni zmenil. Še le te dni, ko je vriš in p š dunajske radosti vso Evropo napolnil , ter so nas s telegrami o teh orgijah skoraj čez glavo zasuli, so spregovorili o njej tudi ruski časopisi. Da je Rusija pred pričeto vojsko ponujala Avstriji pomagati jej, pregnati Turke iz Evrope ter spodobno od-škodovati se, to menim, da častiti čitateiji še pomnijo. Takrat Avstrija ni poslušala Rusije, ampak poslušala je zvito berolinsko bučo ter Rusiji delala zaprek, kolikor je Bismark želel. Zdaj Avstrija tudi ne gleda na to, kaj bi bilo Rusiji prijetno, temuč, kakor je podoba, se predobrovoljno udaja v roke i a mreže „poštenemu me-šetarju". Zato člankov ruskih časopisov, napisanih po povodu žuganja in grozitve dunajskih in berolinskph oficijoznih organov, častitim čitnteljem ne bom tolmačiii, naj jim po „Moskovskih Vedomosti" od 23, septembra povem le to, kar mora potolažiti vse tiste, ki Avstrijo strašijo s pošastjo ruskega panslavizma. Moskovske Vedomosti" pišejo med drugim tole: ,,Rezultate ruske politike imamo pred očmi: oni se imenujejo: svobodna Grecija, svobodna R u mu ni j a, svobodne kneževine Srbija in Črna gora, svobodna Bolgarija Vse te dežele, se ve da žele obdržati neodvisnost ki so jo za drago ceno prejele. In, gledite, v tem vi dijo tisti „pan9lavizemu, kateri ne sme niii misliti o tem, da bi ,,od skromnih želj pristopil k delu". To ja-rostno grozitev more objasniti samo strah, da kneževine, katerim je neodvisnost predraga, ne bodo marale za Bismarkove nakane in ne bodo hotele podvreči se avstrijski hegemoniji." Je li to panslavizem, če se je toliko stoletij pod krutim jarmom turškim zdihajočim slovanskim narodom rešila svoboda zlata?! Da jim je rešiteljica zdaj bila Rusija, kakor je leta 1849. Rusija pomagala Avstriji zatreti magjarski punt zoper njo, je li to panslavizem?! Naj vsak, kdor še ni strasti oslepil, primerja početje Rusije s početjem Nemčije, katere kol6 goni Bismark, ter reče: Kaj je panslavizem, kaj pa germanizem! V Gorici 5. okt. — Imeli so me bralci ,,Novic" bržkone za kakega ,,siebenschlaferja", saj je že 5— 7 tednov, odkar nisem „Novicam" nič pisal. No, dremal sem, tega ne bom tajil; premagala me je „vis inertiae". Vendar pa znam kaj povedati iz dobe sladkega počitka.*) Sanjalo se mi je, da mi, Goričani — ne u m r-jemo. Kako to? Star pregovor sicer pravi, da proti smrti ni ga zelišča na vrti; ali dandanašnji stari pregovori več ne veljajo. Tako smo se mi v Gorici nadejali , da bode smrt za nas — če ne odpravljena, vsaj *) Dobro jutro tedaj velecenjenemu gospodu dopisniku! ilice tudi Vredništvo. odložena. Dasi imamo namreč dvoje pokopališč, mislili smo vendar, da nas ne popeljejo ne tje doli, ne tje gori. — Na novo pokopališče ne, dokler bo tekla za-stran njega pravda, na staro ne, ker je že pred tremi leti nezmotljivo „znanstvo" izreklo , da dosedanje naše grobišče ne more več sprejemati trupel, da je nujno treba novega prostora itd. Novi prostor je že blizo 2 leti pripravljen, ali pokopavajo se mrliči ie na starem — ki tedaj ni tako slabo, in s katerega se ni še — kuga razširila po bližnji okolici, kar pričajo tudi nova poslopja, ki se prav tik pokopališča zidajo v znamenje, da imajo zdravstveni oziri tudi svoje izjeme. Toda naj končam to reč. Hotel sem reči, da smo imeli nekaj ho-matij in nekaj časniških čenč zastran novega pokopališča. Zdaj, čez tri leta, je 300 meščanov vložilo prošnjo , da naj bi kaka komisija novi prostor še enkrat pregledala in presodila, je li pripraven za grobišče, ali ne; io, če ni, naj bi se popustil in novi mirodvor drugde napravil. To je grm; zajec pa, ki za njim tiči, je — zaušnica večini našega mestnega starešinstva, Češ, da je bil zavržen denar, ki ga je stare šinstvo pred 3 leti za močvirni in ilovnati svet izdalo, ko je nakup!jena zemljišča — p re plačalo. Večina starešinstva je omeojeno peticijo zavrgla io sklenila, da se naredi lepa, ravna cesta z drevoredom od mesta do novega pokopališča. S tem sklepom, ki novo pokopališče odobruje , splavala nam je po vodi nada, da ne umr-je?no, ali da bo v Gorici umiranje odloženo. Kakor v sto in sto druzih rečeh, obveljalo je tudi tukaj, kar uči sveto pismo, da mora vsak človek — tedaj tudi Gori-čani kakorsne si bodi stranke — umreti. Tega nas ne obvarujejo vsi goriški doktorji, ki so se unidan z dr. Rojic-em zastran novega pokopališča sprli. To so bile prve ,,siebenschlaf^rjeve" sanje, prav za prav premišljevanja po sanjah. Se marsikaj druzega je premišljeval o počitnicah, česar pa nima časa danes razpravljati, ker mora podvizati se, da pride v pravi goriško novičarski kolovoz. Šole so tedaj odprte tudi pri nas (v mestu). Gimnazij je sprejel v 2 oddelka 1. razreda 82 učencev. Oglasilo se je jih bilo 93. V više razrede je prišlo veliko vnanjih študentov, sosebno iz Kranja in iz Ljubljane, tako da šteje naš gimnazij ieto3 350 dijakov brez pripravijavnice, v katero je sprejetih okoli 50 slovenskih dečkov. Viša realka ima pa samo 178 dijakov. Pred leti jih je bilo že 277. — Vendima je — koder je kaj je — tako pičla, da malo kedaj taka. V Brdth imajo komaj četrtino navadne vendime. — Včeraj sta odrinila na Dunaj naša državna poslanca dr. Pajer in dr. Valu s si, grof Coronini je že dalj časa na Dunaji. Deželnega glavarja Pajerja bo namestoval v deželnem odboru gosp. svet. Gor j up. — Prima lectio brevis. Iz Spodnje Idrije 2. okt. {Peticija do naših gosp. državnih poslancev.) V ,,Laib. Zeitg." 1. marcija 1877. leta se je bralo: „Za pojasnenje v zadnjem času iz Idrije dohajajočih pritožeb o vplivu tukajšnjih rudniških peči, v katerih se živo srebro žge, na rastlinstvo in živalstvo, je visoko c. kr. ministerstvo poljedelstva v soglasji z mmisterstvom notranjih zadev zaukazalo temeljito preiskovanje , kako bi se tej škodljivosti v okom prišlo. To preiskovanje se bode pričelo meseca maja t. 1. (1877.) , in se ga bodo udeležili tudi strokovnjaki izvedenih društev, posebno profesorji visokih tehniških šol". — Ker morebiti moj glas na pomoč živinorejcem idrijske okolice zdaj, ko smo dobili novega gosp. ministra poljedelstva, do katerega imamo toli&o zaupanje, ne ostane glas upijočega v puščavi, zato naj opišem še enkrat to uže skoraj stoletno pravdo. Idrijski rudnik živega srebra začenja se z 1. 1490., drugi trdijo, da leta 1497., in to je tudi bolj verjetno. ----- 328___ Malo po malo prišel je leta 1575. v cesarske roke pod nadvojvodo Karo lom. Cesarski oskrbniki skrbeli so, da je kopanje hitro rapredovalo. Za kako pritožbo o škodi rudnikovega sopara za živino v tem času se nič ne ve. Ko pa je avstrijska vlada s Španijo 1. 1786. pogodbo zastran zakladacja z živim srebrom sklenila, dobivali so tudi več srebra. A še tistega leta oglasila sta se dva posestnika iz Kan o ml je s pritožbo; dobila sta tudi povračilo v denarjih. Dve leti pozneje oglasilo se je 45 posestnikov, ki vsi so imeli veliko škodo. Tudi tem se je škoda povrnila a 1200 gold. 53 kr. pod naslovom ,,miloščine". S tem je gosposka prvikrat pripoznala škodljivost sopara živega srebra. Pogodba s Španijo je jenjala 1. 1797., srebra zdaj niso več toliko žgaii; toda pritožbe niso nehale. Dobivali so tudi vso škodo kolikor toliko povrneno. C. kr. dvorni dekret 1801. leta obljubi, da se bode manj živega srebra žgaio m da valed tega bodo ljudje manj škode imeli. To se je tudi zgodilo. Vendar pritožbe zoper škodljivost živega srebra niso nikoli popolnem pojenjale. Pod francosko vlado pa bila je vsaka pritožba zastonj. Leta 1814. ogiasilo se je zopet več posestnikov iz spod. Idrije in oglašali so se do leta 1818. Mir je bil potem skoraj 20 let, to pa zavoljo tega, ker je vsled nekega c. k, dvornega dekreta bilo zaukazano, da naj se živo srebro žge samo v mesecih s črko b* : septembra, oktobra, novembra, decembra, jacuarija, februarija, mar-cija in aprila , — žgalo se je tedaj večinoma pozimi. Takrat so pritožbe potihnile. Pa uže 1. 1837. vloži g. T. Lesk o v ic pritožbe zoper škodljivost in prosi povračila. Toda gosposka mu vrne pritožbo to z besedo „nicht stichbaltig" in s pristavkom, da se nič ne ve o škodljivem uplivu fabriekega dima ter še misliti ni o kakem škodljivem učinku. Ta izrek c. k. okrajne go-6p6ske — ne da bi bili stvar preiskovali — oplašil je posestnike za celih 9 let. 1846. leta oglasi se zopet ranogo oškodovanih posestnikov iz spodnje Idrije in spodnje in srednje Kanomlje. Odgovorilo se jim je is$o tako, kakor pred 9 leti go*p. T. Leskovcu. Gosp. J. Les k o vi c in 35 posestnikov iz županije spodnje Idrije vioži 1848. leta pritožbo c. k. ministerstvu, v kateri se posebno škodljiv vpliv tega aopara na živalstvo po-vdarja. Mnisterski razpis od 9. decembra 1848., štev. 8135, ovrže pritožbo J. Leskovičevo ia družnikov z odlokom ,,brez pravega vzroka''. Tega leta še le so se začele preiskave. Preobširno bi b lo vse bolj na drobno opisati, vsa pota v Ipavo, Ljubljano in Idrijo naštevati in vse pritožbe in vladne odgovore pretresat;. Omenim naj le, da ravno ta pravda zoper škodljivost sopara živega srebra določno kaže, kako so včasih ,?kompetentne gosp6ske" vešč (?) svojega posla. Temeljite pritožbe, da ima sopar živega srobra škodljiv vpliv in da peči ne morejo vsega sopara zadrževati, so bile odbite z besedo „mcht siicbhaitig"! Uže sami ti odgovori kažejo, da idrijska rudarska gosposka vsaj tista leta ni bila „competente auctori tat'*, kakor so se gospodje radi sami zvali. ^ (Koo. prih.) Iz Kostanjevice 4. okt. (Živinska kuga — letina.) 30. dne oktobra meseca je pri gosp. Fr. Bučarju, tu kajšnjemu mesarju, poginila krava, ki je pa biia menda okoli 2 tedna bolrja. Komisija, ki jo je včeraj ogledala, je spoznala, da je kuge sumljiva, in zato je c. k. okrajno glavarstvo danes zaprtijo za kostaojeviško živino zapovedalo , in ob enem tudi sejm, ki ima biti 6. dne t. m., prepovedalo. Ce bi tudi bolezen, za katero je krava poginila, ne bila prava turška kuga, vendar je previdnost tu silno potrebna. Ce je kara mogoče živinsko kugo zanesti, jo je k nam gotovo lahko. Naša mesarja kupujeta živino večidel iz Hrvatskega; poleg tega ostajajo pa posebno pri Bučarju vedno vozovi, ki prihajajo iz Bosne. Ljudje silno godrnjajo , ker ne smejo živine na pašo goniti , zd*j , ko je oaše povsod obilo; al ne pomislijo, da je bolje majhua škoda ko velika, katera jim preti, če se bolezen obistini. — Letina ni tako slaba, kakor se je bilo zavoljo pomanjkanja dežja bati. Slaba je koruza, ker ni prav dozorela. Ker se tukaj za koruzo drugo žito seje, in se je sililo seme v zemljo spraviti, so ljudje z odrezovanjem perja silili jo zoreti. Dogorela, prav za prav posušila se je, al zrnje je slabo. Ajda je bogata; tudi krompirja in zelja bo obilo. Vinska trta pa bo dala sploh manj, a boijega vina ko lani. Ker je vreme zdaj, ko se grozdje obira, ugodno, se je nadjati dobre kapljice. Ljudem, ki iz naših krajev vino kupujejo, bi pa svetoval, naj se sami sem potrudijo, dobili bodo dobro in ne predrago blago; vse drugače je, kakor čj ga od prekup-cev kupujejo, ki mnogokrat hrvata za pravega dolenjca prodajajo. Sicer se tudi tukaj ne manjka poštenih vinskih trgovcev, al vsi niso taki, kakor bi bilo že!e:L Nekaterim ni mar za dobro ime domačega vina, da si le sami več prislužijo; drugi pa raji vidijo, da nihče sem ne pride, da oni dobro robo lahko ceno dobijo, ter jo ko staHno pozneje dobro prodajo. Sz Krškega 3. okt. — Na tukajšnji trirazradni meščanski šosi se čačne novo šolsko leto 16, dne t. m. Zunanjim učencem se obetajo letos razne podpore. Šola ima namen, temeljito izobraževati za praktično življenje, zlasti za boljši kmetovalski trgovski in obrtnijski stan. Sprejemajo se učenci, kateri so ljudsko šolo izvršili in kateri so nemščine nekoliko zmožni. Slovenščina je na zavodu učni predmet. Vodstvo 3razredne meščanske šole. Iz Ljubljane. — Vsa pozornost je danes obrnena na Dunaj, kjer se je državni zbor slovesno pričel z ogovorom cesarjevim. Vsak prihodnjih dni nam bo tedaj prinesel važnih novic. — Kar smo dozdaj izvedeli z Dunaja, nam še zrairom upanje daje boljih časov.. Kakor slišimo, je ministerstvo TaaflLjovo volja, razpustiti vse deželne zbore in morebiti uže na podlagi novih volilnih redov voliti dati tudi nove deželne zbore, kakor imamo zdaj nov državni zbor. Gotovo pa je neki uže zdaj to, da se priprave delajo, da §. 19. osnovnih državnih postav v dejanje stopi v šolah in urad i h. — (Iz seje odborove družbe kmetijske 5. okt.) došlo je ^Novicam'1 sledeče poročilo. — Dr. Bleiweis poroča pred vsem, da je si. ministerstvo poljedelstva z odlokom od 20. sepr. odobrilo odbor poročilo, kako je družba kmetijska obrnila podkovijski in živioozdravski šoii za let >šnje leto podeljeno državno podporo, in da ministerstvo hoče še dalje podpirati to deželi pogrebno in koristno šolo. Terau poročilu dodaja dr. Bkiweis poročilo o žalostni dogodbi. da je umri gosp. Pavel Skale, jako izvedeni in marljivi učeoik podkovstva ia živinozdravstva na tej šoli, in da bode treba, nemudoma novega učenika za podkovstvo in živinrzdravst^o iskat?, da se more novo šolsko leto prihodnji mesec brez zadržka zopet začeti v tej šoli, katera potrebuje 3 uee-nike, ker on (dr. Bleiwels) ima poleg vodstvenih opravil na tej šoli učencem pet naukov razlagati., pr< fosor Ko n še k pa enega (rastiinoznanatvo). Posrečilo se mu je — poroča dalje dr. Bleiweis — dobiti vojaškega kovača in živinezdravnika, ki ga je volja stopiti na mesto rajneega gosp. Skaleta, če se družba kmetijska ž njim tako pogodi, da more prevzeti navedeno učitel]3tvo, Družbini odbor izreka toplo milovanje nad zgubo skozi 29 let marljivega učenika g. Skaleta in pritrdi predlogom dr. Bleiweisovim o dalji obravnavi z novim uče- ---- 329 ---- oik m. Ker pa je gosp. Skale pod nadzorstvom družbenega odbornika gosp. Fr. Souvana in družbenega odbornika g03p. Jerica oskrboval tudi družbeni vrt na Poljanah, je bil na njegovo mesto izvoljen gosp. Vode, bivši posestnik v Dolskem. — C. k. deželni šolski svet je kmetijski družbi v presojo predložil načrt, kako misli v pospeh kmetijskega nauka na ljudskih šolah obrniti za letošnje leto podeljenih mu 600 gold. državne podpore, ostalih 400 gold. pa je po naukazu c. kr. mi-niaterstva izroči na razpolaganje odboru družbe kmetijske, ki bode to svoto večinoma obrnil za tisk pod-učnih knjižic , 100 gold. pa za nakup učnih pripomočkov is vratr5 kmetijskega orodja. Pri tej priliki se je razpravljala prošnja vodstva deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu za pripomoč o nakupu učnih pripomočkov za kemijo. — Bralo se je pismo g. R. Dolenca, vodje slapenske vino- in sadjerejske šole , po katerem vsled dogovora s predstojnikom podružnice Rateške on nastopi pot za podueevanje na Dolenjsko prve dni prihodnjega meseca tako, da pride prve dni novembra v Rateče ta od tod nadaljuje popotno podueevanje po dolenjskih vmorejskih krajih tako, da nazadnje pride v Trebno. — Gosp. vodjs Slapeoske šole bode ob pravem času oklica! kraje, kam pride podučevat, in pa kedaj. — Županstvo v Cr nem vrhu piše družbi kmetijski, da ga je volja si omisliti občinskega plemenskega bika, če mu družba kmetijska da 100 gold. podpore. Odbor sklene, županstvo podučiti, da družba kmetijska nima nobenega soida, ki bi ga dala občinam, da si po dofični postavi nakupijo plemenske bike, za katere morajo občine same za svoj la3tni prid skrbeti; družba kmetijska je dobila državno podporo le za to, da naSrajar-skem m Koroškem nakupi bikov dobrih plemen, ki jih potem licitando prodaja; veselilo bo pa družbo, če si pri dražbi občine kupijo dobrih bkov. — Vsled pisma, ki je došlo odboru od gosp. viteza Schneid-Treuenfeidskega z Dunaja o reformi ljubljanske preparandije , po kateri bi se v prihodnje učitelji ljudskih šol teoretično in praktično podueevali o najpotrebnejših razdelkih kmetijstva, je odbor enoglasno sklenil ponoviti dotično prošnjo pn si. mioisterstvu, ker stvar je tako važna, da je skrajni čas, da se ali v učiteljski pripravnici ozir jemlje na temeljiti poduk učiteljev v onih kmetijskih predmetih, katere imajo učiti v ljudskih šolah, ali pa naj se opusti ves „landwirthschaft-licher Fcrtbildungsunterricht". Cas je, da nehamo „slepe miši loviti"! — Za uda kmetijske družbe je bil sprejet gosp. Jan. Lapajne, vodja meščanske šole v Krškem. — (V Lichtentumovo sirotnisnico) so po sklepu deželnega odbora sprejete sledeče deklice: Marija Beden k iz Črnuč, Frančiška Brus iz Idrije, Marija Grošelj iz Huj pri Kranji, Marija Jasner iz Luko-vice okraja Brdskega, Marija Jenko iz Rateč okraja kranjskega, Marija Jeras iz Smlednika, Jožefa Kie-menčič iz Kandije okraja novomeškega, Antonija Ko-gej iz Godoviča okraja logaškega, Marija Kosec iz Ljubljane, Marijana Kronau iz Kranjske gore, Frančiška Majdič iz Dola okraja ljubljanskega, Kristina Maj ar iz Kranja, Leopoldina M a r k i č iz Ljubljane, Marija Molk iz Logatca, Katarina Oguli n iz Creš-njovca okraja črnomaljskega, Ana Pezdirc iz Gradaca okraja črnomaljskega, Ivana Potočnik iz Ljubljane, Antonija okra bar iz Kamnika, Antonija Sušni k iz Skofjeloke in Avgusta. Z o r m an iz Udmata. — Dunajski ,,Vaterland" , ki je sicer o naših slovenskih ssadevah dobro podučen, ima v svojem 267. listu dopis iz Ljubljane, v katerem se berč te besede: „Auch an der (Laibacher) Realschule ist eine Zu-nahme der Schuler bemerkbar, indem dort heuer 57 Schuler gegen 52 des Vorjahres aufgenommen wurden.h )e 140 manj nego leta 1813. , 115 manj nego leta 1878. in 52 manj nego leta 1879., tako, da je realka samo v dveh letih izgubila 115 učencev. Vzrok tej prikazni ni samo elaba prihodnost, katera čaka izučenih tehnikov, ampak posebno od konca do kraja nepraktična osnova sedanjih realk, kjer se učenci z aogleški-n in francoskim jezikom pitajo, dasiravno niti v slovenščini niti v nemščini nobene podlage nimajo. Tako, na priliko, je letos meseca aprila ministerstvo, ne vprašaje deželni zbor, pod čigar področje spada naša realka, izdalo nov pravilni učni načrt, po katerem bi se morala slovenščina popolnoma in krščanski nauk v višjih razredih kot učna predmeta iz nase realke — izbacniti. Ali to „ultreliberalno ponemeevanje" se je celo našemu po svoji večini nemškutarskemu deželnemu šolskemu svetu prenapeto zdelo, tako, da je ministerstvo poprosil, naj se slovenščina in krščanski nauk na relki še dalje kot učna predmeta vsaj — milostno trpita. Kdo se bo čudil, če ljudje pri tacih razmerah nimajo do reals nobenega zaupanja! — Zdaj, ko je vprašanje o kranjski gimnaziji zopet na dnevnem redu, ne boda odveč, ako svojim bralcem povemo, da je imela kranjska realna gimnazija koncem šolskega leta 1878. v štirih razredih 85 učencev, in da je bilo v Avstriji 18 srednjih sol, katere vse so imele maoj učencev nego Kranj, a vendar mini' sterstvo nobene teh ni zaprlo. Kočevska gimnazija je imela L*ta 1878. samo 44 učencev in v vsi Avstriji bila je samo ena srednja šola, namreč spodnja realka v Imstu na Tirolskem, ki je imela manj (43) učencev nego Kočevje. Leta 1879. bilo je v Kočevji 36 učencev v štirih razredih, a Kranj jih ina še ietos samo v 3. in 4. šoli 35! Ako pomislimo, da kočevska gimnazija samo državo stane okoii 10.000 gold. na leto, bi vlada lahko vsakemu Kočevarju , ki hoče gimnazijo v Ljubljani študirati , dala po 250 gold. štipendije, pa bi še dobiček imela, ako bi kočevsko gimnazijo razpustila. Spomina vredno je tudi to , da po uradnih izkazih je bilo leta 1878. v Avstriji samo 30 srednjih Šo!, na katerih se je število učencev pomnožilo; med temi šolami nahaja se na 19. mestu tudi Kranj. A vendar prejšnji čas pri ministru Strte mayerju — Kranj ni našel milosti; nadejamo se, da sedaj gosp. minister popravi, kar je pregrešil 1878. 1. Našega državnega poslanca gosp. viteza Schneida, ki si je uže veliko prizadjal za oživljenje gimnazije kranjske, pa prosimo, naj blagovoli tu navedene statistične črtice objaviti na pravem mestu; vsi drugi naši državni poslanci in gotovo tudi baron Zvegel ga bodo podpirali v tej pravični prizadevi. — Iz Črnomlja je iz litijskih volitev glasoviti dr. Eržen prestavljen v Kočevje za c. k. okrajnega zdravnika, v Črnomelj pa pride dr. Linhart, bivši c. kr. zdravstveni asistent v Krškem, — na mesto nje-njegovo na Krško pa pride c. kr. zdravstveni asistent v Radoljici in zdravnik v jetoisnici begunjski dr. Binder, na tega mesto pa dr. Je lov še k, bivši se kundarij v ljubljanski deželni bolnišnici. — Nas častiti rojak gosp. Franjo Kuralt, tajnik hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu, ----- 330 ___ ki je pred več tedni dobil častno poslanstvo o gospodarskih zadevah v Bosno, je včeraj zopet iz Sarajeva prišel nazaj ter se en dan mudil v Ljubljani. Obljubil je iz svoje potne torbice marsikaj zanimivega o Bosni čitateljem „Novie" priobčiti. — Radostni beremo v včerajšnjem listu „Slov. Naroda" , da je mnogozaslužnemu gosp. Jurčiču, ki je nevarno zbolel za pljučno bolezen, zadnje dni nekoliko odleglo, tako, da se zdaj precej bolje počuti. — Hvala gre gosp. P. Grasselliju, da je za čas bolezni gosp. Jurčiča prevzel vredovanje „Slov. Naroda1'. — Gosp. Fran j o Gerbic je na svojem posestvu v Cerknici nevarno za pljučnico zbolel, vendar nam te-legrafično v Cerknico poklicani dr. Kar. Bleiweis, pri-marij v tukajšnji deželni bolnišnici, poroča, da je dobro upanje, da naš velecenjeni rojak srečno prestane hudo bolezen. — V 9. listu nemškega časnika bolgarskega, ki ga v Sofiji izdaja gosp. Abel Lukšič pod caslovom „Bulgari8che Correspondenz", nahajamo sledečo vest: ,,G. Anton Bezensek, profesor stenografije na visi gimna^ ziji zagrebški in vrednik časnika „Jugoslavenski steno-graf" je došel v Sofijo. Imenovan je za profesorja na tukajšnji gimnaziji, kjer bo poleg stenografije predaval še drug predmet. On bode tudi osnoval in vodil pisarno narodne skupščine in v ta namen skrbel za poduk potrebnih stenografov. Gospod prof. Bezensek je izvrsten strokovnjak v stenografiji in na Hrvatskem in Slovenskem pripoznan kot avtoriteta v tej stroki; on je Gabelsbergerjevo sistemo presnoval na hrvatsko-srbsko in slovensko stenografijo; tudi je priredil to sistemo za bolgarski jezik. Srečna je tedaj v tej zadevi Bolgarija, da je tako hitro po gosp. Bezenšeku dobila to umetnost , po kateri smo drugi Jugoslovani toliko časa hrepeneli, predno smo si jo prisvojili.M — V slavo 501etnice književnega delovanja najiz-vrstnejšega poljskega pisatelja Kraszevvskega, katerega visoko ceni ves slovanski svet in ki je bil o priliki velike svečanosti v Krakovem prve dni t. m. odlikovan od Nj. veličanstva s komturskim križem Franc Jožefa, so čestitali po telegramu tudi iz Ljubljane gospodje dr. Vošnjak, dr. Zarnik in Jurčič, dr. Blei-weis pa je v imenu Matice slovenske čestital Kras-zevvskemu takole: „Kjer ves literarni slovenski svet častita, ondi ne sme se pogrešati literarno društvo Slovencev. Slava tedaj preblagemu starosti književnikov Poljskih tudi iz okrajin slovenskih!" — (Nove cerkvene pesmi.) „Napevi pri sv. m a š -in blagoslovu. Za čveterospev zložil P, Angeiik Hribar. Založili in tiskali Blaznikovi nasledniki.il — Tako je naelov zbirki pesem, ki so ravnokar prišle na svitlo. Zbirka obsega 12 masnih pesem in 8 „Tantum ergo", vse zložene v lepem cerkvenem, pa tudi domačem duhu in bodo dobro došle cerkveni glasbi. Cena zbirki je 50 kr., po pošti 5 kr. več. — Dobiva se pa pri Blazniku v Ljubljani, pri skladatelji, Gerberji in v katoliški bukvami pred škofijo. — (Nova nemško slovenska slovnica.) V zalogi Mohorjeve tiskarne v Celovcu je prišla na svitlo slovenska slovnica za Nemce pod naslovom: „Siovenisches Sprach-und Uebungsbuch." Namenjena je za prvi poduk v slovenskem jeziku in ima nadomestovati že pošlo Jane-žičevo. Spisal jo je dr. Jakob Sket, profesor na visi gimnaziji v Celovcu. Kolikor se d& razsoditi po prvem površnem pogledu, je ta knjiga za svoj namen prav pripravna; prvi del obsega slovnico, drugi berilo v prozi jn verzih, pridjan pa je še kratek slovensko-cemški in nemško-slovenski slovar. Natanjčnejo sodbo te šolske knjige predpuščajoč strokovnjakom omenimo le še, da se v Ljubljani debiva v Kleinmaverjevi bukvarnici.