VtKki na Izletib in pri ogledovanju znamenifosfi eii priliki kongresa DJU v LjDDDani. (Dalie.) Vintgar. Tti je že pričakoval jugoslovansko učiteljstvo tamošnji župan v narodni noši na vzvišenem prostoru in ga pozdravil z navdušenim in izbranim govorom, spominjajoč se pri tein zlasti našili zasužnjenih bratov onkraj bližnjih Karavank in Julijskib Alp, ki še ječe pod kruto težo tujega jarma. Po tem krasnem govoru, ki je končal z entuzijastičniini vzkliki ogorčenja in z navdušenimi živio-klici. se je razvila vsa ta množica v nepregledno dolgo karavano proti Vintgarju. To jc bil vcličasten pogled. Lc počasi snio se pomikali po kainetiiti stezi daljc in slednjič navzdol. Zlasti so trpele gospodične s svojimi nizkimi čeveljčki pa tembolj visokimi petanii, ki sc nikakor niso hotelc sprijazniti z našimi robustnimi gorenjskiini stezami. Toda neko tajno hrepcnenje jc vse to preinagalo in pod nanii jc zabobnel z vso svojo silo inogočeu slap kristalne Radovine in se zapenil v mogočen oblak vodnjih kapljic, ki so se zlivale v prekrasno mavrico, ki je krožila nad Šmnoin likom krona nad to pravljičiio prikaznijo. Zdaj so se začeli še le za naše izletnike prizori obeudovanja in vzliičenja. F.den pri- zor je tekmoval po svoji posebnosti drugeinti in skoraj niso vedeli posamezniki, katereinu bi dali prvenstvo. A vsi ti prizori skupaj so se zlivali v prekrasno sliko. na kateri se je drnžilo divje in nežno v uajlcpši harmoniji, hi ki je izvabila iz srca vseh prisrčno začudenje nad tako izrednimi krasotami, ki dičijo našo domovino. Nacnkrat je zadonela preko šumečih valov razbrzdane Radovine: »Ljepa naša doinovina ...« Zapel je kvartet učiteljev iz Hrvaške, ki je dal najlepše na ta način dtiška svojeinu navdušenju. Prišedši iz soteske, snio se nekoliko odpočili in okrepčaji v bližnji restavraeiji. potcm pa nadaljevali svojo pot proti IMedu. Pot je bila lepa. le solnce je bilo že precej visoko, vsled tega je tudi pripekalo z vso intenzivnostjo. Vendar je karavana stopala krepko dalje, lioteč vcndar že enkrat ugledati svetovno znani Bled. BLED. Ta vroča želja se jim je kiiialu izpolnila. Po i)ičli iiri boje razgrnila se nam jc prcd očmi cela blejska kotlina z vseini svojimi čari in vsi svoji prešcrnosti. Jezern jc bilo mirno in čisto, tako da se jc zrcalila v njem vsa pestra okolica v tisočerih barvah in oblikah. Okoli njega so se vrstile vilc sredi svojili razkošnih vrtov iu nasadov. nad vsemi tcmi pa ie paševal niogočni IMejski grad kot samozavestni sokol vrh sive pečine. ki motri svojo okolico s svojimi pogledi. Prvi lnab je cela množica liipno obstala prcd to rajsko sli- ko in srkala s svojimi pogledi ves ta čar v tihi in nekaljeni blaženosti, a naenkrat pa se je polotila posameznih skupin divja strast približati se posameznim divotam in jih uživati v neposredni bližini. Poliiteli so k jezeni in se kar vrgli v čolne. da poliite po zelenkastoinodri jezerski gladini tja k otoku. ki jih je tako ljubko pozdravljal in jih s svojo cerkvico tako nežno vabil v svoje naročje. V trenotku je bilo na jezeru vsc živo veslačev, \-mes pa so se razlegali najrazličnejši napevi iz najrazličnejših krajev naše kraljevine, ki so se slednjič zlivali v tajinstven akord bratske sreče in vzajeranosti. Saj pa so bili ta trenotck tudi res na vodi zastopniki iz cele naše kraljcvine in to učitelji. pionirji in kulturni orači, ki naj vzgoje ljudstvo po svojetn srcu. Tam iz ozadja pa sc je dvigal itnpozantno nad grajskimi nasadi krasni Su\robor, ki je kraljcvsko motril \se to izredno gibanje. Zdelo se nii je. da vidim pred seboj eelotno našo kraljevino v miniaturi. Popoldne sc je hotelo celokupno učiteljstvo tudi pokloniti našenui kraljn, a ker je bil kralj ta dan odsoten. je ta nainera žal izostala. Le prehitro nain jc potekal čas na Bledu in približevati so je bilo treba polagoma kolodvoru. In kot bi bilo naučeno, se je zbralo vse ob času v Zaki, kjer smo se še nekoliko okrepčali ob svežem pivu in rujneni vincu, največ pa v bladnem jezcni, v katerem je kar mrgolelo izletnikov. Vsi zadovoljni in izredno razpoloženi smo se slednjič požurili k vlaku, da se popeljemo dalje v bohinjske divote. ki smo se jih , namenili ogledat drugi dan. Pri tej priliki naj se na tein mestu javno zahvalim tamkajšnjemu g. postajenačelniku za veliko prijaznost in postrežljivost, s katero je sprejel učiteljstvo. Kmalu se je vlak zganil in ravno pred mrakoin smo dospeli v Bohinjsko Bistrico. Bobinjska Bistrica. Ker nam je dal inspektorat državnih železnic v Ljubljani za to priliko več vagonov na razpolago, največ 1. in 2. razreda za prenočevanje, smo prenočili zvečina v Bohinjski Bistrici v vozovih na kolodvoru. Za to udobnost se tudi tu prijazno zahvaljujem g. Kunaverju in g. .Telačinu, ki sta šla učiteljstvu v tem oziru drage volje na roko, kakor tudi g. tamkajšnjemu poštneinu načelniku g. Žnidaršiču. ki nam je nudil vse razpoložljivo. samo da bi nas zadovoljil. Noč sino dobro in niirno prespali in se s pridom naužili novib moči za naslednji dan. Zjutraj na vse zgodaj je bilo že vse pokonci iii točrio ob 5. se je že pomikala naša niogočna karavana po cesti proti sv. Janezu. Iz daljave so nas pozdravljali razorani gorski očanci, ki so si brisali svoje starikave obraze s prvimi solnčnimi žarki, med njimi pa je vabil od severa naše poglede na svoje višave ponosni Triglav s svojimi golimi stenami. (Dalje prihodnjič.)