Učiteljiščni vestnik. Predaranja na oČiteljiščn! Z Teseljem raoramo pozdravljati konferenčni sklep ueiteljskega zbora na moškem učiteljišču v Ljubljani, da se namreč eno uro v tednu jezika porabi za prosta predavanja. S tem se je tudi učiteljišče dvignilo zopet za stopnjo višje in se uvrstilo v tem oziru enako z gimnazijo in realko, kjer so imeli taka predavanja že zdavnaj uvedena. Pa saj je zgodovinski fakt, da je bila temu slična vaja v prostem govoru in debati že v šolab uvedena, a je pofasi izgubila svojo vrednost, in sicer so zaradi življenskih preobratov, ki so znatno vplivali na šolstvo. Vzroka nam sicer ne navaja zgodovina pedagogike, a ga kmalu uajdemo, če jo združimo s kulturno zgodoviuo in premotrimo vpliv socialnih prevratov na šolstvo. Kakor se je preneslo težišče vzgoje z naroda na šolo in se je tesno oklenilo le nje, tako je izgubilo govorništvo s?ojo veljavo. Danes se nam to zopet uveljavlja, in sicer ne s politiškimi smotri kakor nekdaj, temveč zaradi kul- turnih stremljenj s kulturnimi smotri. UveIjavlja^se ravno med učiteljstvom, po njega prosvetnem delovanju in obdelovanju k u 1 turno-prosvetnegapolja. Dapa že v pričetku zavrnemo dvom in pomislek o pristnosti stvari, kakortudi o politiškem izkoriščanju, naj pribijemo samo dejstvo, da motrimo strar popolnoma s kulturnega stališča, ker 8e tesno držimo načela: Ni naloga učiteljstva uvajati Ijudstvo v politiške stranke, temveč v kulturo! S tera je pa tudi že začrtana pot našemu delovanju in smeri teh predavanj, ki naj napravljajo kaudidati sposobnega za tozadevno delovanje pozneje. Dčitelj ni samo vzgojevalec mladine, temveč mora biti tudi vzgojevalec in svetovalec narodu. Da ravno ta predavanja okrepe in ožive s I o v e n s k i kakortudi slovanski duh v bodočem učitelju, se nam zdi pomisleka vreden fakt, ker ona ga lahko postavijo na trdnejša tla narodno-slovanske zavesti in ga privedeta od oficialnib. tradicij, oboževanstva in deklamacij o bratstvu in bratski vzajemnosti na realnejša tla — skupnih kulturnib sinotrov in interesov, po katerih postane vez naše vzajemnosti in složnega narodnega delovanja gotovo trdnejša, nego če jo zidamo le na frazerskib bombastičuih govorih. Kritična mprava iz zgodoTine Slorencev; kritična razprava našega literarnega nap r e d k a ; kritična razprava posameznih boljših znaustrenih del; kritičoa razprava našega gospodarskega položaja; kritičua razprava našega obče socialnega p o 1 o ž a j a ; kritična razprava s 1 o v a n ske literature; kritična razprava našega glasbenega delovanja; kritična razprava telesne vzgoje naroda; razmotrivanje aktualnih šolskih vprašanj; razmotrivanje naših j e z i kovnih zbližanj itd. — to vse da trajnejšo podlago naši narodnosti in Slovanstvu ter nas privede do resnejšega premotrivanja narodnostnega vprašanja. Tako preidemo od narodnega čurstvovanja do narodnega dela in od tega razmotrivanja na širšo narodnostno idejo — Slovanstvo. Dasi so vsa ta vprašanja v prav ozkem stiku z učiteljstFom in so v ozkem stiku s šolo, vendar se o njih kaj redko razpravlja v šoli in preostajajo najpogosteje privatni pridnosti dijaka, kot njega samoizobrazba. Premnogokrat se je pa dogajalo, da je prišel kandidat popolnoma uevešč in neveden o teh vprašanjih z učiteljišča, ker ui bilo nikogar, ki bi mu dajal tozadevnih navodil in iniciative. S tem pa, da se je uvedlo tozadevna predavanja v šoli, se je pripomoglo mnogo dijaku pri njega samoizobrazbi in se vsaj deloma izpopolni pomanjkljiva izobrazba, ki jo dobiva dandanes učitelj na podiagi strokovnih šol. Gospodarsko polje je oni moment, pri katerem uči'elj jako mnogo lahko koristi z nasvetom ljudstvu in ki mu nudi obširno in hvaležno polje delovanja. Seveda je prvi pogoj, da so mu znani vsaj osnovni pojmi o n a rodnem gospodarstvu. Edmondo de Amicis govori laškemu dijaštvu o socialnem vprašanju ia pravi: BBavite se sedaj s tem vprašanjem, sedaj, dokler sta um ia sree spremljiva za velike ideje, sedaj, dokler morete izkušati na sebi celo resnico visoko učenega narodopga gospodarja, da umevanje socialne vede izhaja bolj iz srca nego iz razuma; sedaj dokler kruta borba za obstanek še ni skrhala vaše velikodušnosti ia vašega sočutja in se še niste pomirili z ljudsko bedo!" — Komu bolj nego učiteljstvu je potreba orientacije v teh vprašanjib, o katerih razpravlja socialno vprašaoje. In bodisi to žensko, bodisi delavsko ali katerokoli vprašanje, brezdvomno ima tudi učitelj na njih rešitvi svoj interes, ker skoro vsako socialno gibanje in socialen previat vpliva na šolstvo. Ia da je učiteljstvu delovati v prid socialnih prevratov, ki prinašajo blaginjo uarodu, je naravna posledica njega vzvišenega poklica. Toda pustimo to in preglejmo neposredne posledice in sadove, ki jih donaša lahko ravno ta ura, ki jo g. profesorji žrtvujejo v res idealni namea učiteljstvu. Govorništvo, ki se počasi razvija vživahen in zanimivgoTor, je oni faktor, ki pripomore v mnogib ozirib in marsikateri stvari k znatno boljšerau učinku in boljšim uspehom. Pripomore pa tudi k dobrim nastopom.kiso velikega pomena za učitelje ne samo med ljudstvom, temveč pripomorejo mnogo tudi uspehom v šoli. Oistost jezika,kiga nam pa v tem oziru pridobi v a j a , je ono, kar daje vsej stvari blesk in sijaj. Snov, ki se jo tu obdeluje, je prikladna po večini tudi za ljudstvo in tako si prične učitelj že na učiteljišču nabirati tozadevnih zakladov, kar mu bo v znatno oporo pri njega deloranju v dobi službovanja. Eoditeljski večeri in socialni zimski kurzi po deželi se zbude, gojiti se bo pričela pošolska izobrazba šoli odrasle mladine in tako se nam odpirajo t daljni perspektivi še razni preobrati — odpira novo življenje, katerega dosedanjih neuspehov z mirno vestjo lahko pripisujemo le nepopolni tozadevni izobrazbi učiteljstva, ki jo je prinašalo z našib učiteljišč na službeno mesto. Poleg strokovne izobrazbe, ki bi zadoščala, smo pogrešali pri vzgoji učiteljstva do danes one izobrazbe, ki naj usposablja učitelja za izvenšolsko delovanje. Da bi si jo pa iskal šele tedaj, ko je na svojem službenem mestu, mu tega ne dovoljuje boj za obstanek — za kruh. Tisto malo časa, kar mu ga preostaja, je nemogoče, da bi ga uporabljal hkrati za stojo tozadevno samoizobrazbo in za delo. Najvižji smoter, ki se bo pa dosezal Js temi predavanji, je zbujanje zanimanja za razna aktualna vprašanja in za čitaoje. Interes čitaoja in privatnega študija bo postajal vedao večji, ker bo imel gojenee smoter predavanja pred seboj, ki mu bo bližji od javnega delovanjatbrezdvomnose bo pa s tem povzdiguiltudiinter e s z a šolske predmete. Želeti bi bilo od kandidatov, da se resno oprimejo tega delovanja in uporabijo priliko, od strani profesorjev pa primerue iniciative ali vzpodbuje. Posnemanja vreden je pa ta ukrep tudi za druga učiteljišča, v kar naj se učiteljiščno dijaštvo samo poprime rešitve tega vprašanja in naj zato stori primerne korake.