BORBA

Glasilo Jug. Del. in Kmet. v Argentini

Posebna izdaja proti Krvavi diktaturi v Jugosloviji

Buenos Aires Aprila 1931

ugoslovanski Matteoti Djakovic -

•Mr

p*:


'm  ,



-■**>

is


i


Dve leti vojaško fasistovske diktature v Jugoslaviji.

Dne 6, januarja je minulo dve
leti ke je, koje krvnik Jugosla¬
vije kralj Aleksander; proglasil
se za kralja velike Jugoslavije.

Dve leti'strašnega terorja nad-
svobodemislečimi proletarskimi in
narodno revolucjonarnimi bojev¬
niki. Kakšen je pritisk ralejnov
■zavednih borcev nam dokazuje
sledeče pripovedovanje iz zapora
ubeglega hrvata, pristaša znane
Radičeve Rep. Kmetske stranke.

Število nesrečnežev kateri se
padli pod krutim režimon je nad
sto. Ubežnik govori:

Štiri mesece zapora katerega
sem prRtal v zagrebških policij¬
skih zaporih, sem presely v so¬
sedni celici Pavleta Morganoviča.
Tajnika jug. kom. str. Tekon
mojega štiri mesečnega zapora
sem hil redno tedensko pretepam
ko sem se temu začel zoprstavlja¬
ti sem bil kaznovan z večdnevnin
postom tako, da sem fizično po¬
polnoma izhujšal zgubil sem 10
112 kg. svoje teže. Moja redna
hrana se je sestala, z 114 kg. vča¬
sih se nezavzitnega kruha in 112L
koruzzne mlačne vode katero so
tudi od časa do časa spremljali
razno vrstpi mrčesi. Groza, me
večkrat spreleti, ko se spomnin na
sliko; kako sem stikal po umaza¬
nem perilnem tlaku za skorjico
kruha ter jo potem zavžil olajšu¬
joč si tako strašen glad: kateri
mi je večkrat povzročal vrtogla¬
vost.

Hujše od hujšega pa so bili.
onih pet dni mučenja katerim je
podlegel moj celični sosed Mor-
ganovič.

“'Zasliševanje”  Morganoviča se
prične 27 julija 1929. Odvedcje
ga ob 9 uri zvečer in povrnejo se
z njim v celico ob eni uri popol-
noči, skozi špranjo v vratih sem
opazil kako ni Morganovič se mo¬
ral zdržati na nogah, vlekla sta

Ne samo mi,

Krvavi dokument strahovlade
vojaške škornje belega orla je
strašen, Blazni kralj Aleksander
1. Velike jugoslavije je s pomoč¬
jo svojih zvestih psov podjarmil
v svojo suznost razne narodne
skupine katerim načeljujejo srbi
hrvatji in slovenci, izginil je po¬
nosni Črnogorec zasledovan ka¬
kor divja zver je svobodoželeči
macedonec, strelja in ubija se na
najgrozneše načine mlade in stare,
kateri niso pripravljeni da se do-
vole vladati po bed aku, kateri ne
pozna kot samo vojaško garnizi¬
jo in frivolne dame visokorodne
vlačuge. Narodi in jezikovne ma-
jišine katere so poznali svoje tra¬
dicije, ljudstava katera so vse svo¬
je življenje bile za svejo sarnood-
vistneste so prisiljeni da sluzijo
“velikemu”. Hrvatje, Makedonci,
Črnogorci albanci Kosovega: S-
lovenci, Nemci, Ogri, Turki, Bol-
garji in Rumune; vse je podvrže¬
ne nasilju velikosrbskega režima
kateri je napravil iz vseh teh ljud¬
stev kolonjalne narode, nenasit¬
nega francoskega imperjalizma
Kateri od časa do časa diploma-
tično poiskusi ako so mu popol¬
noma udani da potem diktira raz-

ga dva čuvarja katerim je vstraj-
no pomagal tretji suvajoč pesreč-
neza z br cami. Ko odidejo krv¬
niki nagovorim soseda kateri mi
teškim naporom in mukami od¬
govori; . . stršno je tovariš vse
ude so mi strli. . . ” . pozno v
noč sledi stokanje, katero mi ne
dovoli da zatisnem oči.

Naslednjega dne, spet se vrnejo
“zasliševala” in odvedejo Morga¬
noviča pozno v noc se vrnejo ž
njim, sledi spet strašna noč poslu¬
šanja jadikovanja.

Dne 29 se, stvar že toliko po-
bujša da vidim ko se pozno vra¬
čajo čuvarji kako nesejo Morga¬
noviča zavitega v nekem uma za v
nem platnu, ni moral več hoditi,
dolgo sem se trudil da sc sporazu¬
men z njim, po dolgem čakanju
trudno izmučen dobim odgovor;
“Danes. . . so. mi izbili zo¬
bovje ...”

Isto sc ponovi d f ne 30 po noči,
so z vodo mocečcga da sc malo
zave ga odvedli in ko so se z njim
vrnili, zaman sem skužal z njim
govoriti. ., pozno noč je sledelo

stokanje na po! mrtvega. Dan
pozneje sem imel priliko da pog¬
ledam iz hodnika v celico Mor
gan oviča in na grozo sem opazil,
kako mu z nagega gornjega života
na več krajih visi razmesarjena
koža in isto tako iz lic, členi na
rokah so mu jako otekli in prsti
so mu brez nohtov. Poleg njega
na krvavi deski je s svinčnikom
napisan listič, katerega pograbim
ko sc stražnik zamoti z mojimi
ostalimi tovariši, kateri snažijo
jetnišnjico, vsebina njegova*-'#.:
glasi; “Tovariš z menoj je pri
concu, gotovo me ubijejo ker no¬
čem izdati svojih sodrugov. Z me¬
noj v grob .gredo tajnosti. Na¬
prej ponosno do maščevanja nad
trinogi . zdravo Morgano¬
vič”.

ampak, tudi drv

ne  sporazume, med se ostalimi
državicami Balkana in srednje
Evrope. Niso pa to kaki temeljiti
mirovne pogodbe, ali kakega re¬
sničnega trgovskega značaja; ne¬
go so to same politične spletke
katerihse Francoski imperjalizem
poslužuje včasih za udrditev svo¬
jih rušečih se temeljev režima.
Posebno pa se sedanji politični
položaj izrablja ter se uzgaja mo¬
čan železen obroč nasproti ponos¬
no se dvigajoči delavsko kmetski
državi Rusiji. To nam je jasna
priča, ko novice samih jugoslo-
vansk fašistivski časopisov poro¬
čajo o pomajnkanju učiteljskih
in uradniških metst za pregan¬
jane iz Julisjske Krajine. Med tem
ko se po več javnih mestih d daje
prednost, ostankom zloglasne V-
ranglove Armade; katera še ved¬
no čaka pripravnega trenutka da
se vrne na širne ruske poljane se-
ječ smrt med ruske kmete in de¬
lavce.

Da se natančnje seznanimo,
naše čitatelje o umazani politiki
krvnika Karagjorgjevica; pride-
nemo dva odstavka iz tukajšnje¬
ga lista "La Nacion” ravno oni
je ta list kateremu je konzularno

Čeravno si nevem tolmačiti je¬
li bile se mogoče mrcvariti Morga
noviča, slišim ko ga spet nasled¬
njo noč odpeljejo, ko se z njim
vrnejo, se je samo culo teško sto¬
kanje, katero se spremeni vpoje-
movalno hropenje in končo nas¬
tane tišina; potem ko se sunkoma
sliši kako se nekaj premetava v
celici. Dalje sem poslušal ali bil
sem prepričan da je končalo “zaš-
liševanje” Morganoviča. On ni
bil več živimi

Naslednjega dne je pred Mor-
ganovicevo celico stal čuvar in ni !
bilo dovoljeno prebljižati se nje¬
govi celici.

Krog polnoči ugasnejo vse sve¬
tilke v jetnišnici. čuje se kako se
polglasno pogovarjajo klučavni-
čar z ostaimi čuvarji. Pot si os¬
vetljujejo z žepnimi električni¬
mi svetiljkami, na dvorišču se sli¬
ši prihod tešga avtomobila. Po
več naglih poveljih zaječe vrata
celice mojega soseda in slisi se
kako vlačijo mrtvo truplo naše¬
ga tovariša po hodniku, med te
m ko edn izmed njih odpre okno
dva pograbita mrtveca in ga vr-
žeta iz drugea .nadstropja na dvo¬
riščni kameniti tlak.

Naslednjega dne je vse "svo¬
bodno časopisje” velike jugoslavi¬
je z velikim mastnimi črkami jav¬
ljalo najgnusnejšo laž; da se je
nevaren komunist samoumoril
skocivši skozi okno policijska za¬
pora.

Nad stopolitičnih kaznjencev je
istega dne stopilo v gladovno sta¬
vko katera pa je bila ugašena z en-
otedeskimi batinami.

Vse to se je vršilo pod krutim
rabeljnom g. Bedekovičem, kateri
ima v svo ji službi najdivje bal¬
kanske krvnike in popopolncm
odobravanju “premilos tljivega
našega dobrega kralja”.

g j govore .

podjetje plačalo 50. reci i,n pi¬
ši argentinskih pesov da je po¬
slal enega reporterja kateri z fo-
tograficnim Aparatom v roki ves
razburjen naskakoval tribune, ob
priliki velikega prvega nastopa
Fašištov Sokolov; ali ne tribune
onih revnih delavcev in služkijm
kateri so se te prireditve udele¬
žili nego samoene tribune, kjer
sta sedela dva predstavnika belega
orla krvavega režima nesrečne Ju¬
goslavije.

“La Nacion” Dne 25 Marca
1931 toje pred štirinajstimi dnevi
piše. Pod .naslovom 'La Situa-
cion En Yugoeslavia” stran 4.
med vrstami se čita; ” . En Yu-
goeslavia se habla de la guerra
con Italia corno de una remota po
sibilidad y se opina čue seria un
conflicto terrestre. En lodo caso,
en los ultimos tiempos se ha to¬
rnado medidas muy serias para
evitar toda provocacion, toda ma-
nifestacipn adversa a Italia. En el
corso del verano pasado, durante
el cual el rey entrego al ejercito
las nuevas banderas yugoeslavas,
en medio de grandes festejos na-
cionales fueron ejecutados en
Trieste varios jovenes yugoesla-

vos acusndos de u t n atentado con-
tra un diario fascista, y el gobier-
no yugoeslavo para no dejar de
festejar el gran gesto del rey, pro-
hibio toda la noticia al respeeto
en al prensa nacional. Hasta ese
punto 1 lega el regimen dictatorial
de Yugoeslavia en su voluntad de
no herir la susceptibilidad italia-
na.

El regimen dictatorial hace des-
aparccer los nombres originales y
las banderas de las provincias; en
aras de unificacion, y las diversas
regiones sera n designadas en adc-
la.nte por el nombrc de sus nos
principales.

In esa forma se spera fortalc-
cer el sentimiento unitario del
pueblo v preparar a este para cual-
quier eventualidad, aunque remo¬
ta, de acontecimicntos criticos.

Ka ko se "mirnim” potom vr¬
ši to in z “oddobravanjem” na¬
roda nam doka že članek nadalje
iri sicer;

'La situacion interior.de Yu
goeslavia escapa hasta un cierto
punto al juicio extranjero. Ac-
tualmente, no son muy bien ve-
nidas en ese pais las visitas de pu-
blicistas extranjeros i,ndependien-
tes. La censura se apiica no sola
mente a los despachos telegraficos
sino tambien a Jas cartas dirigidas
al exterior. La.destacada eseritora
dinamarquesa Karin Michaelis pu¬
hlico ultimamentc atroces relatos
de las crueldades sufridas por los
presos politicos en las carceles de
Yugoeslavia. Las denuncias y la
tortura son a la orde.n del dia, y
parecc* que de ese infierno no pyie-
de trascender ni una palabra. Sc
dice que la gendarmeria real in-
tervicne en tales maniobras bar-
baras”.

Kaj pravijo k temu gospodje
pri “Slov. Tedniku”. Čemu se .ne
potom konzulata obrnejo de tu¬
kajšnje policije in storijo zaple¬
niti "La Nacion” dobro bi bilo
ako bi tudi odgovernega uredni¬
ka storili zapreti v Devoto kakor
so to storili z Cotičem. . .

Cesto krat se drznejp pisati v
“Luciferjevnem Tedniku”, kako
se mi upamo govoriti o stvareh
katere ne javlja svetovno časo¬
pisje. Nam je že dobro znano da
meščansko časopisje katero danes
širom celega sveta izhaja da je
časopisje podpirano po raznih
bankah in reakcionarnih zavodih
mednarodnega značaja. Vprašamo
kako da ni “Fašistovski Tednik”
ničesar poročal o aretaciji g. Co¬
tiča, kakor je že mnogim znano
je njegova aretacija se precej kom¬
plicirana. Kako nič ne pišejo, gla¬
sila kadar nočejo!  Tudi o t na ne
katera se včasih hočejo izdajati
za protifasistovske.

;Delavci sodite!

Podpiraj svoj list.

Boj Fašizmu, papežu ter nje¬
govim hlapcem na Paternaiu

Proglas Jug. Kom. Skupine

NARAŠČAJU SOKOL fAŠISIOV. iti NJIHOVIM STARIČEM

Sodrugi sedružicc, slovanske
narodnosti današnja kapitorlisti-
čna druhal, skuša na vse pretege
da čim tesneje pritisne delavske
množice celega sveta. Milijoni
presposel,nih delavcev in kmetov
so izgnani na cesto, n jihove dru¬
žine so na ta način obsojene na
lakoto in mizerjo. Severna Ame¬
rika. najbogatejša država na sve-
tp, Angleška gospodarica najbo-
gatejšsih kolonij katirih prebival
ce v imenu "kulture” izmozguje
v svoje korsti: tako Argentina ni
ubjžala temu naravnemu pojavu
kapi tal istbnego družabnega

reda. Cas je tovariši da si ustvari¬
mo jasno sliko o položaju.

Argentina, polkolonjalna drž¬
ava, z svojimi širnimi polji kate¬
ro se prišteva veliki svetovni ži-
tnicinam nudi sliko lakote.

Ali čudno, pravimo o lakoti ko
vemo prav dobro da preostaja to¬
liko žita od lanske žetve, da se
letos na več krajihkmetje odpo¬
vejo žetvi in se z svojo družipo
podajo na pot. iskajoč v družbi
polskin (peonev) živež zaše in
za svoje družine. Mnogo je kolo¬
nov! katerim so trgovci ustavili
kredit ko so uvidei, da njihova
žetev radi padanja žitne cene pe
doprinese niti toliko, da bodo ti
v stanu povrniti svoje dolgove.
Niso pa to dolgovi kateri so na¬
rasli radi nerednega životarenja
in pijančevanja, nego poznani
trdi poljiski kruh (gallcta) ta je
odvzet delavnim ljudem in njih¬
ovim gladnim družinam.

V poročilih tukajšnjih reakc-
jonarnih časopisov, se mnogo
krat čita kako razni občinski
upravitelji (Intendenti), dokazu-
jeje‘:potrebn večjega števila orož¬
nikov ali policajev. Naštevajoč
seveda pri tem velike množice pre-
posclnih po' jskih delavcev, kate¬
ri se čes noč naselijo v bližino
vasi. In ker je tih včasih do pet¬
sto, so ti jako nevarni, ker lačni,
kot so, ne spoštujejo: tujega bla¬
ga. V predmestju Tres Arroyos,
se teh nabere število nad pet tisoč.
Med njimi in lokalno policijo je
že prišlo do krvavih spopadov, ko
se jih je hotele izgnati izpod že¬
lezniških  mostov kateri nudijo
nesrečnežem vsaj malo zavetja
proti vetru in dežju.

Tukajšnje držav.ne oblasti,
katere ne morejo pristne črnoko-
žc argentince označiti kot nevar¬
ne "ruske” agente, kakor sc po-
gostoma imenuje mestni iztrada.ni
proletarjat, pošiljajo tem, v pr¬
vi vrsti dobrooborožene žandarje
tn pozneje pa razne komisije ka¬
tere proučujejo položaj kako naj
bi se prihodnje leto sejalo. Tako
lačnim se pošilja kot prva pomo-
čzandarje potem filozofe kateri
cesto govore o neki očetovski lju¬
bezni “garnizerja” moža ki si je
z škornjo prilastil tukašnjo naj¬
višjo oblast. Moža leateroga prva
"milostna” kretnja je vbila uniči¬
ti vse do sedanje delavsko prido¬
bitve; društva, strokovne in poli¬
tične organizacije in tako izroči¬
ti delavstvo v roke .nikdar sitih
kapitalističnih krvosesov, Usta-

novivši Fasšitovske sindakate
kakor Confederazione Nazionale
de trabajo.

Reakcija tukajšnje Fašistavsko
Vojaške vlade razsanja ze od za¬
čet ka njenega vladanja ,nad raz¬
redno zavednim delavcev neglede
na narodnost. Ni je vasice v kate
ri bi ne bil izgnan mož za kate
rim zama,n vprašuje gladno šte¬
vilo otročičev. Zapori v Villa De-
voto se prepolni politično zave¬
dnih delavcev med katerimi je
tudi naš rojak Jože Cotič bivši
član Jug. Kom. Str. Argentine. V
Montevideju je nešteto naših na-
jpožrtvovalnih sodrugov kateri
daleč od svejih morajo trpeti po¬
sledice izgnanstva v zaporih Ar-
gentiske “siberije” Usuaya ječi'
že mnogo naših sodrugav.

To se sadovi “zdrav” opera¬
cije katera se vrši, po oni veliki
“revoluciji” 6 sptembra. Ko dne¬
vno narašča mizerja in nezadovl-
sjstvo, se delavsto strelja zapira
in izganja.

Delavci, boj neizogiben med
delom in kapitalom, ima za pozo-
rišče že celi svet, zaman je da
križem rok pričakujemc izbolj¬
šanja. Edina pot katero so nam
pokazali ruski proletarci je pra¬
va. Dolžnost je nas vsih da str¬
nemo kakor nikdar prej tesno
vrste in da poiščemo naš proster
v vrstah Komunistične stranke;
ter pod njenim praporjem bijemo
do končne zmage.

Danes ko ves kapitalistični svet
posega po skrajnih sredstvih da
uzdrži svoj trhli obstoj, sc tam
daleč na vshodu ponosno dviga
sovjetska.Rusija edina-država ka¬
tera ljudi svojemu 150 milijons¬
kemu narodu blagostanje.

V kratkik dobi zadnjih petih
let sta si ruski delavec in kmet
pod vodstvom ruske kom. str.
postavila gotove temelje nove člo¬
veške družbe katera očito kaže
svetu popolno mogočnost socjali-
zma.

Sodrugi, delavci nam ni teško
razume.tjti kaj vsega je zmožen
pravi skupen trud, saj smo mi ka¬
teri smo z svojim trudom oboga¬
teli vse naše krvosese in ko smo to
delali smo trpeli.

Čas je da se zjedinimo in uje-
dinjeni pod zastavo novega solnca
zahtevamo krvavi račun, Nismo
na tuji zemlji, mnogo je ze žrtev
padlo v podzesmki rovih Argep
fine, povsod se ponosno in ižival-
no dvigajo poslopja katera dnev¬
no zahtevajo naših krvavih žul¬
jev.

j Zato na obračun!

j Doli z Fašistovsko vojaško
ditaturo!

j Za svobodo vseh socjalnih je¬
tnikov !

jProti obsednemu stanju in
prekimu sodu!

;Za svobodno državo delavcev
in kmetov!

;Za obrambo Sov Rusije!

iZivela Kom. Stranka Ar¬
gentine Sec. T ret. Inter.! Jug. S

Osrednji Odtior
Jugi ;JSom... Skupine

Sive vrste vojakov z njihovimi
brezbarvnimi in umazanimi uni¬
formam se bližajo trudo. Trudni
obrazi pod jeklenimi klubuki iz-
gledajo ožji in potlačeni, upadli
od lakote izmučeci; so brezlični
' uliti v poteze strahu in groze, hra¬
brosti in smrti Napredu¬
jejo tiho. brez mnogo besedi ka¬
kor so napredovali večkrat po
blatni cesti bojne poljane, tiho
kakor ko so sc prevažali mnogo-
! krat dolge noči v mrzlih tovor¬
nih vagonih: tiho brez mnogo
| besedi, kakor so bili mnogo krat
skriti v kaki iskupini v raznih
i streljskih jarkin in tiho kakor so
včasih do kolen v vodi naslanja¬
joč se eden na drugega stali v var
ni "kaverni”. Tako sedaj koraka¬
jo nasproti domu i.n miru.
Vračajo se tiho brez mnogih be¬
sedi.

i

Stari osiveli in se nedozoreli
mladeniči nekateri še ne štejejo
dvajset let; ni razlike medanjimi,
vsi so tovariši, ob njihovi strani
korakajo njihovi poročniki se pol
otroci ali vsee.no večkratni njiho¬
vi poveljniki v nepozbnih nočnih
bitkah. Zanjimi puščajo . ar¬
made mertveccv.

Se vračajo, tako, molče; bola-
ni na pol mrtvi od lakote izmuče¬
ni. nopol oboroženi, revni njiho¬

ve čete so razredčene, iz oči jim
sije nejasnost še vedno ne razum!-
jajdč; rešeni, se vračajo kakor iz
groba oteti. Vračajo se spte v
mir v življenje.

(“De Regceso ”)

E. M. REMARQUE

Tak je bil konee organizacij
katere se uzgajale “v zdravem te¬
lesu zdrave dušo” kakor hočejo
vzgajati naši "rodoljubi” Sokol
fašsiti ‘‘začenši z naraščajem so¬
kola z himno “Mladi vojaki”.

Nesramneži; Podleži, morajo
biti oni katerih ni sram da se
skrivajo pod podpisom včasih
' Slovanka” ali pa “Kraševka”.
Prav dobro je znano vsemu tu¬
kajšnjemu delavstvu da so oni
lažidopisi skovani v nesramni
družbi uredništva "Slov Ted”.

Polnoma smo prepričani da ni
med nami delavca kateri bi spet
hotel poiskusiti voj.no gorje, in še
najn. ni je med nami “Kraševke”
katera bi odobravala da se njeni
otroci vzagajajo v vojaškem du¬
hu Proklet mora biti oče ali ma¬
ti katera dovoli da se njegov otrok
igra “vojake”. Otrok na katerem
se gotovo pozna še podedovane
strahote svetovnega klanja.

Toliko v lavorjev venec “bra
com” podležem Čeboklju, Novin¬
cu i,n Capudru.

5louensfci fasisti na delu

* Sodrugi delavci prvi sad, slo¬
venskega javnega fašističnega de
janja se je pokazal, nismo za
man mnogo krat pisali in govori¬
li da se ne razlikuje prav nič slo¬
venski fašist od italijanskega ali
pa drugobarvnega. Izrodki našega
delavnega ljudstva so se naselili
tudi semkaj in ker nikdar niso
poznali poštenega dela tako ho¬
čejo tudi tukaj živeti samo da
žive ne glede kako in koliko ško-
dujo svojcu.

Videli smo poisskuse, že vsa¬
kovrstne nesramne poskuse teh
podležev, i menujejo se narodno
potrebnim. Njihova podlost ne
pozna mej ti ljudje se u sluzu-
jejo kot vse, samo kot po v tenjaki
ne. Na najzloglastejših agencijah
imamo tolmača, kater za mizerno
plačo agitira vednoza blagor na¬
roda in Banke Germanike za svo¬
jega gospodarja kateri je največ¬
krat kak gnusen židovski goljuf.
Ni ,nam znano in nismo prav pre
pričani ako ni kdo izmed teh, ro¬
doljubov bil celo član zloglasne¬
ga “Migdala” Nešteto je teh pro¬
padlih škribarjev kateri vsak po
svoje hoče "pomagali” svojemn
ljubemu narodu. Vsa ta čedna
družba se zbira krog “Fašistov-
skega Tednika” v raznih okvir¬
jih “Prosvete” in v neki novous¬
tanovljeni “Sokolfašistovski Bra-
toščini” ne pozabeč pri vsej
tej čedni kupčiji da se se da tudi
v cerkvi pojoč “Glorijo” ribariti;
seveda vedno in povsod in nepre- 1
nehoma za “narodov blagor”.

Med eno zadnjih njihovih na-  j
rodnih zaslug moramo jim šteti,

aretacijo Jožeta Cotiča zidarja iz
Renč in policijsko zasledovanje
Franca Štekarja. Da je tovariš Co¬
tič v zaporih Devota in da se mo¬
ra Sodrug Stekar potepati okrog
pred policijo je osebna zasluga
gorpodov kateri so urednikt
“Slov. Tednika’’.

Ti podleži so tako nesramni
da čeravno se zavedajo lokalnega
politčneaa položaja izdajo ako
treba sovaščana v roke argentin-
j ske policije. Kake posledice lahko
doseže to, si lahko predstavlja
om kateri je videl sliko Cotičeve-
ga stanovanja. Strgane knjige,
razmetani časopisi prebrskana po
stelj in razmetana obleka, tako je
bilo bojno polje katero je zapus
tila policija, seveda odvedejoč se
boj aretiranega Cotiča.

■ Junaku Gospodu Kančiču sou
redniku “Slov Ted’’ bi svetovali
naj se ne samo drzne pri policiji
izposlovati aretacije in kakor zlo
icince, zasledovanje poštenih de
lavcev, nego naj tudi on spremlja
policaje v “kroju’  “Bratovščine
Sokola ".

rako torej prej v senci slike
proslulega Irigogena. pojoč slavo
bogu, organizujoč in rekrutujoč
krumirje, danes kot policijski
ovaduhi “služijo’’ svojemu “na
rodu”. Povsod smo jih srečali sa¬
mo v pošteno delavski organiza¬
ciji ne.

Med tolikimi nepoznanimi žr¬
tvami slovenskega fašizma v Ar¬
gentini kličejo po maščevanja Co¬
tič v zaporu in neprskrbljena
družina Franca Šteharja štejoč
dva otroka in ženo.

Brez komentarja v zapisnik...

Dokaz z Dokazi! Žalostnimi Dokazi...

Na zahtevo ne “Fsištovskega
Tednika” nego zavednih sloven¬
skih mož in mladeničev ter naših
deklet, kateri so-z svojimi prosto¬
voljnimi darovi podprli izdajo
tega “Boletina” objavimo žalost¬
no statistiko žrtev katerih so pad-
dli in se ječijo pod neznosnimi
mukami terorja reakcije katera se
mora izvajati samo v državi ka¬
tera ječi pod trdo nogo "sargen-
ta” Aleksandra in njegovega zves¬
te ga garnizijskoga pomagača Ži-
vkoviča.

Statisika katera šteje nad deset
tisoč političnih kaznjecev izmed
katerih je zakonito kaznovanih
do sedaj 400 na 1376.2 let teške
ječe trije na smrt in 1500 kateri
se nahajajo po raznih zaporih po¬
deželske policije. Katero se pogos-
toma gosti zpretepan iem, ostali so
v presledki ispuščeni in pa spet
aretirani.

Med politične žrtve spadajo
voditelji delavski Strokovnih or¬
ganizacij in napredni delavci, vo¬
dite lji hrvastkin republikanskih
ednot, črnogorski avtvnomisti,
makedocii, obmejni bolgarji, al¬
ba,nci, madjarji, nemci iz Koroš¬
ke.

To slike dopolnjuje še 97 spo¬
daj navedenih potičnih umorov,
med kateri mi je 32 makedoskih
nacionalistov, 6 hrvatskih, 3 al¬
banski, 2 bosanca, 2 Črnogorca, 1
nemec, in 51 komunistov in re-
volucjo ( narnih delavcev, to se ubi-
jstava za katere se zna. daleč pre¬
sega pa pravo število.

Podamo originalen dokaz ka-
keršnega so objavila delavska gla¬
sila Evrope ob priliki dveletnice
strašne diktature. Ker je to va¬
zen dokument ga objavimo origi¬
nalno v nemščini:

Nach diesem dreifachen Mord begannen dieseiben grosserbische
bilitar-faschistischen Kreise, clis Diktatur proklamiera,nd, einen Mord
an den anderen zu reihen. Es folgt hier eine Liste der politischen Morde.
Al le niiheren Angaben findet man in der vom Bunde “Freier Balkan”
herausgegebenen Dokumentensammlug “Diktatur in Jugos!awien”.
24. 4.1929 Gjuro Djakowitsch, Orgsekrctar der K. P. J.

24. 4.1929 Nikola Hetschimowitsch, Sekretar der R. H. J.

5.1929 Josip Zrnek, kroatischer Arbeiter.

6.1929 Georgi Christoff, mazedonischer National revolutiona

6.1929 Zwei Albaner aus dem Kossowo.

6.1929 Hišni ja Tschengitsch, muselman. Arbeiterdichter.

7.1929 Pa\vL’ Marganowitsch, Funktioniir des K. J. V. J.
31. 7.1929 Mijo Oreschki, Polit. Sekretiir des K. J. v .  J.

31. 1929 Janko Mischitsch, Orgskretiir des K. J. V. J.

31. 7.1929 Slawko Oreschki. Jungkommunist.

I. 8.1929 Iiin Arbeiter in Sarajewo.

1. 8.1929 Marijan Barun in Sarajevvo.

8.1929 Zwei Arbeiter in Sarajevvo.

8.1929 Benjamin Finzi, Kommunist aus Sarajevvo. .

8.1929 Drei Mazedonier in Zagreb.

8.1929 Bartol Wukowitsch, kroatischer Bauer.

8.1929 Ein Arbeiter in Zagreb.

8.1929 Professor Tomitsch in Bosnien.

26. 8.1929 Wan, Metallarbeiter in Seniza.

26. 8.1929 Dr. ^Vladimir Neschitsch, Sekr. d. Roten Kreuzes,

Kom m.

29. 8.1929 Josip Hauk, Funktioniir des K. J. V. J.

8.1929 Blagoj Maneff, mazedonischer Študent.

8.1929 Chtrill Karadschoff, mazedonischer Študent.

8.1929 Kimoff, mazedonischer Študent.

9.1929 Babanoff, mazedonischer Študent.

3. 9.1929 Mitre Babekoff, Mazedonier.

12 9.1929 Nikola Taleff, Mazedonier.

9.1929 Acht Mazedonier aus der Umgebung vo,n Galitsclinik.
28. 9.1929 Brazan Brazanomitscb, Provinzekretšir der K. P. J.

10.1929 Spas Zlatanoff, Mazedonier.

10.1929 Christo Dogozanoff, Mazedonier.

10. 1929 Grigor Simoff, Mazedonier.

10.1929 Petko Ilkowsky, Mazedonier.

10.1929 Lasar Mizoff, Mazedonier.

10.1929 Mo,ne Dratchkoff, Mazedonier.

10.1929 Stojan M. Todoroff, Mazedonier.

10.1929 Zvvei mazedonische Giirtner aus Schip.

10.1929 Dr. Stanosff, Mazedonier.

10.1929 Tichomiroff, mazedonischer Monch.

11.1929 St. C. Ghecoff, albanischer Pfarrer.

12.1929 Blasch Tschubela. Djogitsch, kroatischer Bauer.

8.12.1929 Ein politischer Gefangener in Zagreb.

22.12.1929 Awda Ibrakovvitsch, bosnischer Bauer.

12.1929 Ein Arbeiter bei Wipkowzi.

30.12.1929 Ein Arbeiter bei Jastrebarsko.

1.1930 Iman Djipunoff, mazedonischer Lehrer.

1.1930 Ein Arbeiter bsi Ogulin.

1.1930 Arbeiterin Miiitsch in Sarajevvo.

1. 2.1930 Josip Bresnitschak, kroatischer Nationalist.

2.1930 Ein mazedonischer Buchhiindler in Negotin.

17. 2.1930 Dobra Tzuzeff. Mazedonier.

17. 2.1930 Mane Georgisff, Mazedonier.

17. 2.1930 Ein Fliichtling an der jugosl. ung. Grenze.

27. 2.1930 Josip Kolaritsch, kroatischer Bauer.

2.1930 Ivvan Toscheff, Bulgare.

2.1930 Stavvri Zvvetkoff, Bulgare.

2.1930 Ein Bulgare an der Grenze.

3.1930
7. 3.1930

20. 3.1930
28. 3.1930
19. 4.1930
22. 4.1930
6. 6.1930

6.1930
3 9. 6.1930

22. 6.1930

23. 7.1930
15. 8.1930

15. 8.1930
30. 8.1930

8.1930

8.1930

9.1930
9.1930

16. 9.1930
16. 9.1930
16. 9.1930
16. 9.1930
18. 9.1930

10.1930

14.10.1930

Ivvan Oresochkovvitsch kroatischer Nationalist.

Milan Zastavvhikotsch, Arbeiter.

Ein Arbeiter an der jugosl. ital. Grenze.

Ivvan Stefanitsch, Arbeiter.

Marko Maschanomitsch, montenegr. Kommunist.
Mijo Matijak, kroatischer Bauer.

Milan Delitsch, Kommunist.

Johann Gabnai, Funktioniir der K. P. J.

Afus Seissula, Mazedonier.

Nadko Stanuloff, bulgarischer Bauer.

Ein Gefangener bei Zagreb.

Josip Kolumbo-Goljevv, Polit, Sekretar des K. J. V. J.
Petar Popovvitsch-Aga, Orgsekretar des K. J. V. J.
Ivvan Zvver, Kommunist.

Karl Maire, Arbeiter.

Branislavv Markovvitsch, Arbeiter.

Spiro Milatschitson, montenegr. Partisane.

Grujitsch, montenegrinischer Partisane.

Boschidar Wutschinoff, Landarbeiter.

Josip Dole, Eisenbahner.

Anton Landgraf, deutscher Bauer.

Radovvan Djordjevvitsch, Banuer.

Josip Rak, Bauer.

Iman Schitz, Jungkommunist.

Risto Samardschitsch, Funktioniir der K. P. J.

Naše mno.nje ji do to zadostu¬
je, da se umazana gobezdala utru¬
dijo prepevati slavo kapitalistič¬
nemu režimu, Dolžnost jo danes
vseh delavskih zavednih moči, da
sc obrmejo na Ruske poljane da
tam vidijo nov družabni red, kjer
je vsem proizvajalcem zajamčen
obstoj.

Edina pot je danes pod razvi
tim praporem Tretje I,nternacjo
nale Delavci tovarn, Podzemski
rovarrji ruadarji kmetje izkoriš¬
čani vsi y eno trdono falango da
zrušimo za vselej ta ze razpada
družabni r red.

Vsi kot aden proti Mednarod¬
nem. Fašismu!

dvoje: padli h zrvtev

Glej Sliko na prvi Strani

Slika nam kaže kako so pc
setih dneh našli umorpenca ka¬
tera stapozneje bila spoznana za
sodruga Djakoviča podtajnika
Jug. kom. stranke in njegovega
tovariša Hecimoviča tajnika Ru-
dče Mednarodne pomoči.

Jugoslovanske oblasti so hote¬
le stvar zbobnati v svet, da sta to
dva nevarna verižnika, kar se pa
ni dalo tako lahko ko no pritisk
delavskih strank je bila primora¬

na sodnijska oblast Nemške Av¬
strije da poseže v mes. Razkrilo se
je da sta omorjenca po aretaciji
katera se je izvršila v Zagrebu bi¬
la odvedena na nemškoavstrijs-
ko mejo in tam bila umorjena z
streli iz revolverja v hrbet iz raz¬
dalje enega metra. Zdravniški iz¬
vedenci so tudi dokazali da se je
umorjenima šele po smrti odvze¬
lo žlezje na rokah čije znamen¬
ja se je poznalo.

SŽIVEL JMLAkSZ

1. Maj ni praznik, nego je dan
protesta in boja!

Bliža se Prvi Maj dan protesta
delavskih množic celega sveta pro¬
ti nesramnemu kapitalističnemu
režimu, kateri ubija in mrerari
svetovni proletarjat v svoje ko¬
rist.

Tukajšnja zmagovita provizo¬
rična Vojaško Fašistovska vlada
kateri se že majejo tla pod noga¬
mi, je kakor razne prejšnje vla¬
de odredila 1. Maj kod praznik
dela (tujega dela od katerega se
oni maste).

Kakor nikdar prej morajo le¬
tos delavske množice, dne prvega
maja zapustiti tovarne stavbišča
in polja, ne z pražničnim razpo¬
loženjem nego ta dan mora več
kot vsaki dan leta, posvečen

razrednemu boju izdoriščanih
proti svojim krvosesom.

Dan bboja na katerega se mo¬
ramo pripraviti sedaj delavci, vseh
narodnosti, boj razrednih delav¬
cev in kmetev proti reakciji kate¬
ro vrši “sargent” u 9 p rov - vlade,
boj proti novo ustajajočemu Iri -
goyenizmu kateri ima na sveji
vesti dneve kakor “Semana tra-
gica” in druga ubojstva delavnih
sil, boj tudi proti onim kateri se
imenujeje “Socjaliste” ko pa ni¬
so nič druzega kakor zadnji ste¬
bri razpadajoče kapitalistične
družbe. Proti onim Socjalistom
kateri imajo v svojih vrstah Ma-
chdonada "socialista” kateri pošil¬
ja topove v kolonije za interese
svojih angleških kapitalistov.

Zato Proti fašizmu Živel Prvi Maj