BREŽICE - Občinđca skupščina bo na današnji seji razpravljala o pr^ojitvi gostišča „Grad Mokrice" k tovarni zdravil „Krka“ iz Novega mesta in skle-psda o izdaji poroštvene izjave rudnika Globoko za najele 120.000 din posojila.
ZDOLE - Učenci z zdolskega okoliša v torek zaradi velikih zametov niso mogli k pouku v osnovno šolo Krško.	>
KRSKO Danes bo sKup-ščina razprav^ala o ustanovitvi medobčinskega samoupravnega organa za reševanje nadaljnjega razvoja Kozjanskega.
NOVO MESTO - Ob 20. obletnici ustanovitve TVD Partizana Slovenje je včeraj zvečer v Dolenjski g^er^i prejelo republiško priznanje za dolgoletno delo v tej telesnovzgojni organizaciji več kot 40 telesnovzgojnih delavcev Dolenjske.
METLIKA — Danes bodo v okviru občinskega praznika podelili odlikovanja najbolj zaduženim delavcem podjetja KOMET ob lO-letnici.
*- RIBNICA - V torek zvečer je bil sestanek hišnega sveta pete stolpnice, ki nima niti dimnikov niti centralne kurjave.
GRADAC - Včerajšnji dan si bodo občani z veseljem zapomnili, saj je ta dan prvič pritekla pitna voda iz vodovoda, ki so ga gradili cela tri leta.
KOCEVJE	—	Vicekonzul
nemške demokratične republUce v Zagrebu Walter Veigel se je udeležil v ponede^ek otvoritve razstave dokumentov o nacističnem taborišču Buchenwald. Konzul je bil v tem taborišču zaprt.
METLIKA	-	Najboljšim
športnikom, ki so sodelovali na občinskfii delavskSi športnih igrah, prirejajo jutri grejem v občinski dvorani, kjer jim bodo podelili tudi priznanja.
s :
v ^
V soboto je prvič ustregel sneg mladini, ki si ga tako želi, nam vsem, ki se veselimo domačih praznikov v hiši. Brez snega ni pravih kolin, takih misli so bili pri J^obu Klariču iz Podgorske ulice v Kočevju, ko so v soboto ob prvem snegu pujsu pustili kri. (Foto: Dušan Tošq - Nagrada za fotografijo tedna 100 din)
V OKVIR USTAVNE RAZPRAVE
Javnost—najbolj pravšna pot
Močno razpaseno prisvajanje in ipelculacije bi najlaže zajezili z javnostjo dohodka in osebnega dohodka, ki ju pridobivamo z delom
Vsake toliko časa razburkajo in ogorčijo naše delovne ljudi ugotovitve, ki pridejo na dan ob kampanjskih posegih političnih organov . v davčno politiko in v delitev osebnih dohodkov. V mislih imamo akcije, ki se ponavljajo vsakih nekaj let in v njih ugotavljamo nemoralno prisv^anje ožjega kroga posameznikov pri osebnih dohodkih in neučinkovitost davčne dužbe pri odmeri da\4cov, kot sprem* Ijevalni pojaV slednjega pa utajo precejšnjega dela dohodka.
MOKRONOG PO NHLZPOLNJENIH OBLJUBAH:
v večji negotovosti kot kdaj prej
Medtem ko so drugi Iskrini obrati na Dolenjskem napredovali, mokrono-iki hira — Odprto pismo z razširjene letne konference SZDL
^ „če hoče ^^stvo tovarne za elektroniko in avtomatiko Pižanj-Ljublj^ pridobiti čas, dokazati, da mokronoški obrat ni ^osoben ži^jenja, znebiti se še teh 78 ljudi, ki so na plačnem spisih, da bi tako lahko naš obrat zaprio za zmeraj, najostreje obsojamo tako ' ravnaje."*
Tako so povedali Iskrini delavci in drugi Mokronožani na petkovi razširjeni letni konferenci laajevne organizacije SZDL, ko so obravnavali za Mokronog z edino tovarno nadvse boleč problem: ustavitev dela v Iskrinem obratu.
Ker se vodstvo tovarne Pržanj že vseskozi načrtno izmika odgovoru in ker na povabilo konference iz Ljubljane tudi v petek ni bilo nikogar, so imeli na voljo eno samo skopo obrazložitev, zapisnik s seje upravnega odbora ljubljanske tovarne. Ta pravi, da bo mokronoški obrat v novembm, decembru in januarju samo delno zaposlen z izdelovanjem elektrolitskih kondenza-topev in da bo treba v prvi polovici prihodnjega leta ugotoviti donosnost obrata in odločiti o njegovem obstoju, njegovi prihodnosti.
Med Mokronožani zbuja to zle slutnje, odtod čustveno reagiranje na konferenci. Ljudem je to znak za začetek konca.
(Nadaljevanje na 11. strani)
V zadnjem letu smo v Sloveniji priča živi razpravi o socialnem razslojevanju. Načela jo je ZK, v številnih analizah, ki so bile izdelane o tem pa so priSe na dan žalostne ugotovitve. Pokazalo se je, da si nekateri v delovnih organizacijah enostavno prisvajajo del osebnih dohodkov ne glede na to, kolikšen je (Nadaljevanje na 11. strani)
Pozdravljamo v
dan republike
in želimo vsem naročnikom, bralcem ter sodelavcem Dolenjskega lista doma in po svetu pri-tjeten oddih za praznike!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Pod vplivom hladnega zraka, ki je prodrl v zahodno Sredozennlje, je nastalo nad južno Evropo območje nizkega zračnega pritiska in je povzročilo piladavine po vsej državi. Največ snega je zapadlo v vzhodni Sloveniji.
Do konca tedna bodo naši kraji pod vplivom hladnega zraka in se bo zimsko vreme nadaljevalo.
VINOGRADNIŠTVO
Ob posvetovanju v Kostanjevici
v protest proti neustreznim dosedanjim rešitvam in v občutek nemoči, da se v kratkem času sploh lahko kaj bistveno spremeni, v to je izzvenelo dvodnevno posvetovanje stotih vinogradnikih strokovnjakov iz vse Slovenge, kije bilo v četrtek in petek v Kostanjevici v organizacgi Kmetijskega inštituta in Agrokombinata Krško.
Vinogradništvo v Sloveniji povojna leta nezadržno nazaduje, v zadnjih 30 letih se je površina vinogradov zmanjšala za več kot polovico, prišel je zadnji čas, da kaj ukrenemo, so poudaijali referenti na posvetovanju, znani vinogradniški in vinarski strokovnjaki dr. Hrček, prof. inž. Veselič, dr. Colnarič, inž. Simčič, inž. Belo-glavec, inž. Zafožnik, inž. Terčelj in drugi.
Predvsem je treba smotrno in organizirano zastaviti delo pri obnovi, za katero je zlasti pri nas na Dolenjskem veliko zanimanje. ~
Več o vinogradništvu, našem in tujem, pišemo danes na 6. strani pod naslovom: „Plat zvona za naše vinogradništvo”
M. L.
NOVOST V SUHOiKRAJINSKI INDUSTRIJI
Iskra — to je napredek
V novi žužemt>eriki tovarni ne bodo delali keramičnih kondernzatorjev, kot so najprej mislili — Kooperanti za gospodinjsko opremo?
V okviru praznovanj ob letošnjem občinskem pražhiku so v petek v Žužembeiku slovesno odpili nove proizvodne prostore Iskrinega obrata keramičnih kondenzatoijev, ki sodi pod tovarno elementov za elektroniko v Ljubljani Proizvodna dvorana meri 1.700 kvadratnih metrov, veljala je 3,5 milijona dinagev, zgradili pa sojo gradbinci Pioniija.
Zapostavljanja jim je dovolj
Zaradi nezadovoljstva v kolektivu so kanižarski rudarji zahtevali sestanek kolektiva — Zahtevali so, naj družba prizna njihovo težko in nevarno delo z večjimi zaslužki
2e večkrat prej so kanižardci rudaiji opozaijali, da je zapostav-^‘anja težkega m nevarnega poklica dovolj, vendar je bflo vse bob ob steno. Kopači v jami dobqo po 14C0 din na mesec, kar je manj ali pa ravno toliko, kot dobi kvalifkiran delavec na toplem v tovarni. Kje je tu upoštevano težko, zdravju škodljivo in smrtno nevarno delo.?	(Nadaljevanje	na	11,	strani)
Sodijo, da bo spomladi že stekla nova proizvodnja v novih prostorih, čeprav zdaj še ne vedo, kaj bodo deialL Po načrtih naj bi namreč delali keramične kondenzatorje, a ta čas, ko so tovarno gradili, se je povpraševanje po kondenzatorjih naglo zmanjšalo. Tako ne kaže proizvodnje povečati za tri^t, kot so nameravali, pač pa bodo v starih prostorih delali kondenzatorje, v novih pa kaj drugega. Neuradno je slišati, da bodo postali kooperanti pri izdelavi gospodinjske opreme.
Iskra je v Žužemberku edino in-dustrysko podjetje, zato kajpak Suha krajina živi s tovarno. Lani je 435 delavcev naredilo 55 milijonov kondenzatoijev, izvozili pa so jih 23 milijonov. Odtlej pa je proizvodnja (Nadaljevanje na 11. strani)
l^očevski jamaiji so pred kradeim odkrili, kot sami pravijo „najlepšo jamo na Kočevskem**, o čemer poročamo na 14. strani. Na ^i: zelo majhen del druge podzemlje dvorane. Iger je vhod v fre^'o. V tej dvorani, ki je največja in najlepša, so še „skodelice**, manjše občasno jezerce in mnoge druge čudovite tvorbe narave. (Foto: J. Primc)
^FORMACIJA IZ ,J*RVE ROKE** (in ne prijateljsko prepričevanje) — je bil prejšnji teden petkov sestanek v tovarni papiija v Krškem. Članom predsedstva sindikata, sekretariata ZK in strokovnega sveta sta o združevanju skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev iri kmetov pregovorila Zvone Šuštaršič, direktor Zavoda za sociahio zavarovanje (na desni) in Ciril Jamovič, predsednik skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev (v sredini) oba iz Novega mesta. (Na levi je Maijan Marki, predsednik sindikata v tovarni p^iija). -Pr^rave na ljudsko glasovanje o združitvi skladov teko povsod po Dolenjskem, več o tem pomembnem dogodku pa lahko preberete tudi na 8. in 9. strani današnje številke Dolenjskega lista. (Foto: TONE ZALOKAR, Krško)
tedenski
mozaik
„Danes popoldne je v Atenah umrl znani ^ki milijarder Aristotel Onassis. Zadela ga je kap v zobozdravniški ordinaciji Z rešilcem so ga prepeljali v bolnišnico, vendar je bilo prepozno. “ Tako se je glasila novica, ki jo je svojim poslušalcem posredoval francoski radio. Časniki so kajpak senzacijo pri priči posredovali naprej, toda naslednji dan je mogočnikov tiskovni predstavnik vsa poročila gladko zanikal „Gospod je v New Yorku in se dobro počutit “... Vsi tisti, ki so „raču-nali“ na Jacgueline, morajo še počakati...
Prav tako pa morajo čakati vozniki tovornjakov pred predorom skozi Mont Blanc. Ker namreč italijanski cariniki stavkajo (ampak samo za tovorni promet, potniški avtomobili imajo prosto pot) in zahtevajo boljšo plačo, ni nikogar, ki bi voznikom pregledal tovor. Vrsta je dolga že nekaj kilometrov ... morda pa jih bodo spustili kar brez pregleda...?
Prvič po mnogih letih stavkajo tudi v Zahodni Nemčiji Delavci zahtevajo za 11 % višjo plačo, podjetniki pa so pripravljeni povišati dohodke le za 4 %. Med stavkujočimi je tudi nekaj tisoč Jugoslovanov... na delu v Zahodni Nemčiji...
Morda se še spominjate filma „Podaj roko hudiču" (v glavni vlogi James Cagney), ki smo ga nedavno tega videli tudi na ljubljanski TV: v Veliki Britaniji so ga umaknili s TV sporeda. Film prikazuje dogodke iz leta 1921, ko so izbruhnili na Irskem nemiri Nemiri na Irskem so še vedno tema naslovnih strani bri-' tanskih časnikov, pa so zato poslanci prosili TV, naj filma ne predvaja in tako pripomore k. pomiritvi vzdušja na Irskem... ampak za mir tamkaj bo treba še vse kaj drugega...
Z devetimi leti poročena, z enajstimi mamica: to je doži-■vela Sahnaz Mohammedi iz iranskega mesteca Melaver. Poročena je s štirinajstletnim dečkom ... zgoden začetek — kakšno neki bo nadaljevanje ...?	___
Načrtovanje do kmeta
Poprečen razvoj kmetijstva in naraščanje dohodkov tistih kmečkih družin, ki se bodo še čez 20 let preživljale s kmetijstvom
Nekateri kmetovalci menijo, da so sestavljavci razvojnega programa našega gospodarstva predvideli za kmetijstvo premajhno rast. Pravijo, da bo močno zaostalo kmetijstvo še bolj zaostajalo in kme^’e bodo živeli še slabše, če bomo gospodarili tako. Njihovo ocenjevanje pa ni pravflno, ker so spregledali nekatere stvari. Drugačno podobo bi dobili, če bi ocenjevali ločeno razvoj kmetijstva kot celote in posameznih kmetij.
Ali bi se naše kmetijstvo lahko razvijalo enako hitro kot industrija?
pa za 7 %. Kmetijska bi -se zve-čda za 40%, torej na 140, industrijska pa za 140 %, na 240. Ker pa bo kmetov za polovico manj, bo prišlo na enega dva-krdt toliko kot zdaj. Porast proizvodnje in dohodkov ob sedanjem razmerju cen bosta na enega kmeta večja kot na enega delavca. To je sicer potrebno, kajti sedanji dohodki kmetov so daleč zaostali za dohodki delavcev. Hoteli smo le pokazati, kako je treba primerjati rast proizvodnje.
Za tako izboljševanje živ^enjskih razmer kmetov pa
Nekaj časa veijetno lahko, kajti imamo še veUko slabo izkoriščenih naravnih možnosti. Potrebovali pa bi veliko sredstev, da bi vse kmetije sodobno uredili in opremili s stroji. Hkrati bi morali poiskati kupce za velike količine naših pridelkov in nekdo bi moral zagotavljati ustrezne izvozne cene. Za domači trg bi namreč imeli preveč živil, kajti njihova poraba ne raste tako hitro kot nakup industrijskih izdelkov. Pred 20 leti so bili pri nas avtomobili, hladilniki, pralni stroji, televizorji, pa tudi kmetijski stroji in še marsikateri industrijski izdelki redkost — a koliko se jih proda zdaj v enem letu! Poraba živil sicer tudi raste, ne more pa tako hitro. Nekatere države že. omejujejo pridelovanje nekaterih živil s' premijami. Zato tudi nam niso vrata za izvoz na stežaj odprta.
Iz tega bi morda kdo sklepal, da so naši kmetje obsojeni na večno revščino.
Pa ni tako, če se stvari lotimo na pravem kraju. Poprečna rast kmetijske proizvodnje bo sicer precej zaostajala za industrijsko — toda po razvojnem programu bo delavcev vsako leto več, kmetov pa manj. Čez 20 let naj bi bilo kmetov za polovico manj kot zdaj. Če bo šlo še naprej fako kot doslej brez načrtovanja, pa jih ne bo niti toliko.
V tem je ključ za izboljšanje življenjskŽi razmer naših kmetov. To pa bi-tnorali upoštevati tudi pri sestavljanju razvojnih programov, ki so zdaj preveč splošni.
Za grobo primerjavo vzemimo, kako bi bilo čez 20 let, če bi kmetijska proizvodnja rasla letno za 2 %, industrijska
TELEGRAMI
MONTRAEL — Dvajsetletnega Bernarda Lortieja so obsodili na dvajset let zapora zaradi ugrabitve bivšega ministra za delo vlade v Quebecu Pierra Laporta. Ministra so našli mrtvega oktobra lani.
MILANO — V spopadu s študenti je bilo včeraj v Milanu ranjenih 10 policistov. Študentje so protestirali zaradi slabih razmer v študentskih domovih in visokih šolah.
PEKING - Predsednik komunistične partije Kitajske Mao Ce Tung se je znova pojavil na sceni: sprejel je hanojskega premiera Fam Van Don^, ki je prišel v Peking na uradni obisk.
BELFAST - Najmanj deset ljudi je bilo hudo ranjenih, ena pa je izgubila življenje, ko je včeraj v Lur-' ganu na Severnem Irdcem v nekem baru eksplodirala bomba, ki so jo kot vse kaže podtaknili pripadniki tajne irske revolucionarne armade.
MOSKVA — V sovjetsko glavno mesto je prispel ,,vlak prijateljstva", s katerim so prišli na obisk jugoslovanski veterani. Obiskali bodo tudi Leningrad, Minsk, Lvov in Kijev.
TEL AVIV - Izraelske oblasti so potrdile novico, daje Zajad Huseini, poveljnik enot ljudske fronte za osvoboditev Palestine na območju Gaze, naredil samomor.
BONN — Vodja zahodnonemške krščansko-demokiatske unije Rainer Barzel bo 10. decembra odpotoval v Moskvo na obisk.
Zima je pokazala zobe in to po vsej Evropi. Vsa poročila so si skorajda podobna, pa naj prihajajo iz Švedske, Italije, Švice ali Madžarske: zametene ceste, potrgane telefonske Unije, zamude v cestnem prometu, zaprte šole, nič koliko polomljenih udov zaradi poledice .,. Edino otroci so veseli tega, saj lahko zopet smučajo iri se sankajo. Toda pred tem je treba odkopati gazi do hiš, tako, kot je to morala Danka na sliki, ki so jo posndi včeraj popoldne v predmestju danskega glavnega mesta. (Telefoto: UPI).
je še poseben pogoj. Kmetijska zemljišča bi se morala združevati pri tisti polovici kmetij, ki naj bi se ohranile tudi v prihodnosti. Ce bi se zemljišča kmetij, ki bodo „izumrle“, razdelila na nekmete, bi se hektarski pridelki na posestvih pravih kmetov morali zvečati veliko bolj, kot je predvideno poprečje v razvojnem programu. Podobno prireja živine in dohodek.
Poprečna rast kmetijske proizvodnje, kakor je predvidena v razvojnem programu, bo torej še nekako ustrezala — načrtovanje razvoja pa bo moralo seči do posameznih zaselkov in kmetov. Predvideti bi bilo treba, koliko sodobnih kmetij bo lahko še čez 20 let in kdo naj bi gospodaril na njih. Nikogar ni moč prisUiti, da bi ostal kmet. Ljudi bi bilo treba spodbujati s pomočjo pri kmetovanju.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Med dogajanjem v minulem tednu dni je imela pač največji poudarek tretja seja republiške konference ZKS, ki je zdržema trajala kar tri dni (od minule srede do petka), torej dan več, kot pa je bilo spočetka predvideno. Njč čudnega, da se je tokratno zasedanje republiške konference ZKS tako razvnelo — saj je imelo na dnevnem redu obravnavo SOCIALNIH RAZLIK V NAŠI DRUŽBI, razen tega pa se je razprava udeležencev še posebno razgrela ob ocenjevanju dela (in predlaganega poročila) republiškega centralnega komiteja ter drugih organov ZKS v obdobju med drugo in tretjo konferenco ZKS. Ob tej oceni so se odprle tudi nekatere kritike (na vrsto so prišla npr. vprašanja o organiziranosti komunistov v Ljubljani, pa tudi nekatera vprašanja, znana še iz tako imenovane „akcije 25 poslancev“), vendar so udeleženci tokratne konference ZKS slednjič le sprejeli ugodno oceno dela republiških organov Z^ze komunistov Slovenije.
Kot že rečeno, pa je bila osrednja točka tokratne razprave na zasedanju konference ZKS uperjena proti vprašanjem socialnih razlik v naši družbi. Vinko Hafner, ki je na konferenci povzel uvodne besede o teh vprašanjih, je dejal, da dosežena stopnja našega družbeno-ekonomskega razvoja še zaostruje vprašanja socialnih razlik. Ta problematika je bila že tako ali drugače prisotna v vsem dosedanjem delovanju ZK, vendar sedaj — zaradi omenjenega zaostrovanja — terja še jasnejšo opredelitev. V razpravo na konferenci je posegel tudi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvard Kardelj, ki je v obširnem govoru razčlenjeval zlasti vzroke za nastajanje socialnih ra^ik v naši družbi — in ti vzroki so, po njegovem mnenju, tudi takšni, ki jih ne bomo mogli odpraviti kar čez noč. Zavzel se je predvsem za REALNOST PRI OCENI vzrokov in posledic socialnega razlikovanja, posebej pa je še govoril o MINULEM DELU ter to povezal z nedavno sprejetimi spremembami zvezne ustave. Obširneje se je zadržal tudi pri večkrat izraženem mnenju, naj bi pri nas uvedli nekakšno obliko DELNIČARSKEGA VLA-
GANJA KAPITALA, kar pa je — kot je dejal — povsem nesprejemljivo s temeljnimi postavkami našega družbeno ekonomskega sistema, saj bi pomenilo določeno obliko IZKORIŠČANJA tujega dela.
Ob koncu tokratnega zasedanja republiške konference ZKS so v posebnem sklepu oblikovali poziv vsem komunistom ter organizacijam in organom, naj se odločneje zavzemajo za URESNIČEVANJE že sprej'etih stališč in sklepov, za demokratične in humane odnose v ZK ter še posebej za idejno in akcijsko ENOTNOSl. V Zvezi komunistov in v družbenem življenju je treba še posebej in bolj dosledno uveljaviti statutarna načela o KONSTRUKTIVNI IN ARGUMENTIRANI KRITIKI, razvijati idejni boj ter zaostrovati ODGOVORNOST za uresničevanje ^epov, ko so le-ti sprejeti. Obširni sklepni dokument o problematiki socialnega razlikovanja
(ki so ga v razpravi udeleženci dopolnjevali z vrsto pripomb) s tokratnega zasedanja republiške konference ZKS bo v javnosti šele objavljen.
Na seji zvezne skupščine prejšnji teden (v torek) so bili na seji zbora narodov poslanci seznanjeni s predlogom o razširitvi in pre-osnovi ZIS. Po -tem predlogu naj bi bili poslej v zveznem izvršnem svetu po štirje člani iz vsake republike (doslej so bili po trije), potemtakem naj bi štel ZIS v prihodnje 28 članov. Vzrok za to okrepitev so Številne naloge, ki jih mora obravnavati ZIS, pa jih bo v močnejšem sestavu lahko uspešneje reševal. Na tej seji zvezne skupščine so sprejeli ZAKON O IZVRŠBI DENARNIH TERJATEV (o tem smo pisali že prejšnji teden) ter predlog o sprejetju zakona, s katerim bo
urejeno FINANCIRANJE FEDERACIJE v
prihodnjem letu.
Prejšnji teden (v petek) so se v republiški skupščini zbrali na svojem zasedanju delegati slovenskih občin. Med drugim so imeli na dnevnem redu obravnavo novega republiškega ZAKONA O JAVNIH CESTAH, ki naj bi -ga skupščina sprejela že prav v kratkem. Delegati občin so soglašali s tem, naj bi ta zakon sprejeli zares že kmalu — saj je nujno potreben, ker ureja upravljanje z javnimi cestami pri nas po novih načelih — še posebej pa so vztrajali na tem, naj bi občine vendarle dobile nekaj več sredstev za vzdrževanje cest v njihovi pristojnosti, kot pa je bilo spočetka predvideno v zakonskem predlogu. Predstavniki republiškega izvršnega sveta so se ob tem strinjali s stališčem, naj bi občine po novem dobile 15 % od skupnega zneska prodanih goriv (bencina in plini^ega olja) na njihovem območju — torej ne samo 10%, kot je bilo sprva predlagano — razen tega pa, predvidevajo določila novega zakona, še 50 % dohodkov od pristojbin za cestna motoma vozila in celotni dohodek od pristojbin za specialna motoma vozila komunalnih delovnih organizacij na območju vsake občine.
Ta ponedeljek je v republiški skupščini zasedal tudi enotni zbor delovnih skupnosti, ki je razpravljal o KADROVSKI POLITIKI v Sloveniji ter je v zvezi s tem sprejel ustrezno skupščinsko resolucijo. Vsi zbori delovnih skupnosti republiške skupščine so na tokratnem zasedanju obravnavali tudi sedanji osnutek ustavnih dopolnil — torej osnutek amandmajev v republiški ustavi — ki je že šel skozi javno razpravo, dobil ob tem določene pripombe ter dopolnila, sedaj pa naj bi ga dokončno odobrili. Skupščinski zbori (zbori delovnih skupnosti) so osnutek ustavnih amandmajev podprli — pristojni republiški zbor pa naj bi o PREDLOGU USTAVNIH DOPOLNIL dokončno sklepal že letos decembra. S tem bo opravljena tako imenovana prva faza republiških ustavnih sprememb — hkrati pa se že začenjajo priprave na oblikovanje NOVE REPUBLIŠKE USTAVE, kar bo pomenilo drugo fazo ustavnih sprememb v republiških okvirih.
tedenski zunanjepolitični prtgM
Medtem ko se ameriške čete sicer počasi, a vendarie pospešeno glede na prvotne načrte, umikajo iz Vietnama, prihajajo s pakistansko-indijske meje in Kaira čedalje bolj nevšečne novice. Videti je, da je trenutno za svetovni mir več nevarnosti v teh dveh področjih, kot v Vietnamu, ki je sicer v tem smislu dolga leta imel rezervirano mesto med novicami na naslovnih straneh časnikov.
O pakistan^o-indijskem nesporazumu bi ne mo^ kaj več poročati kot smo to storili v našem zadnjem komentarju — z izjemo dodatka, da sta obe strani pomnožili svoje izjave in trditve, ki pa so si, tako kot vselej doslej, v očitnem nasprotju. Medtem ko Pakistanci trdijo, da so indij^e pehotne, topniške in tankovske enote vdrle na njihovo ozemlje (in imele pri tem, po pakistariskih virih, občutne izgube), New Delhi to odločno zanika. Resnica je verjetno nekje v sredi: domnevamo lahko, da tako ena kot druga stran nosita del krivice za obmejne incidente, ki pa po vseh podatkih, ki so trenutno na voljo, še niso prerasli v kaj resnejšega, čeprav je za kaj takega precej možnosti.
Iz Kaira pa prihajajo dan za dnem bolj bojevite izjave, ki jih lahko stmemo v eno osnovno grožnjo: spoznali smo, da so vsi napori za miroljubno rešitev zaman in prišel je čas, da si z orožjem v roki priborimo nazaj ozeinlje, ki ga je zasedel Izrael. To je refren vseh govorov, in nastopov egiptovskih voditeljev zadnjih dni. Takih, ki bi bili prepričani, da bodo Egipčani svoje grožnje tudi uresničili, je malo. Bolj kot to so pripravljeni verjeti, da gre za retoriko, ki naj doseže dva smotra. Prvič: pokaže Izraelu, da bo treba naposled . vendarle začeti z resnimi razgovori in se nekako zediniti za kompromis... in drugič: vzbuditi pri domačih poslušalcih vtis odločnosti in pripravljenosti na spopad ter hkrati potolažiti del vojske (predvsem pa komandni kader), ki zahteva akcijo. V nobenem primeru pa ne bi smeli zares bojevite izjave o vojni, krvi in smrti, ki prihajajo iz Kaira, jemati kot suho zlato. Pri vsem tem je namreč treba vedeti, da imajo nekatere besede v psihologiji arabskih množic vendarle drugačen pomen in odmev kot druge, denimo v Evropi. Tisto, kar bi zvenelo na stari celini kot nekaj zelo odločnega in bojevitega ima, denimo, v Kairu precej milejši prizvok in zato je tod treba uporabljati mnogo močnejše odtenke, da se doseže govorniški učinek, ki bi sicer drugod učinkoval malone grozljivo ostro. Bilo bi seveda nespa-
metno vse izjave, ki so te dni prihajale iz Kaira (predvsem govor predsednika Sadata in ministra za vojsko Sadeka), zreducirati zgolj na puhlo govor-niško demagogijo. Egipčani sQ[^, prav gotovo s svojim potrpljenjem pri koncu. Od junijdke vojne leta 1967 je rlaposled minilo že precej časa in dobršen del minulega obdobja je bil v znamenju prizadevanj Kaira za dokončno rešitev spora« Toda potrpljenje je eno, spoznanje, da bi arabski svet utegnil izgu* biti še eno vojno z Izraelom pa drugo in to je bržkone tisti od-ločflni element, ki še vedno (kljub vsem izjavam) zavira vojaške akcije. I^e dvomimo dosti, da bi arabske ahnade že zdavnar
Sadat
grozi
'prešle v napad, če bi bile čisto prepričane, da ne bodo pora* žene. Ampak ker tega prepri->. Čanja ni, je potrpljenje (pa če-j prav še t^o na koncu) edina ^ možna inačica ukrepanja, i; Jzraelci pa se na dmgi strani še |j vedno počutijo dovolj samozarL vestne prav zaradi tega, ker so"V prepričani v svojo m(k^ (dasi najbrž ne več t^o. zelo kot r pred leti) in razen tega vedo, da; jih v morebitnem odločilnem in. usodnem trenutku njihov veliki > zaveznik ne bi pustU popolno* | ma n» cedilu.
Deveto srečanje Tito — Ceau-;; sescu v majhnem romunskem mestu Temišvaru sodi v sedaj že i redno prakso izmenjave mnenj, I ki kot kaže obema predsedni'' koma zelo ustreza. Sestanek je izrazito ddaven. Predsednik i Tito, ki je imel zadnje čase ' vrsto sestankov z nekaterimi najpomembnejšimi svetovnimi državniki, bo vsekakor o teh razgovorih podrobno informiral svojega sobesednika, od njega pa dobil v zameno romunsko stališče do obravnavanih problemov. Državnika bosta seveda obravnavala tudi razvoj medsebojnih odnosov, ki veljajo za zelo dobre.
Atomska bomba, ki je eks* plodirala pred dnevi nad Kitajsko, je nekako sovpadla s prvim nastopom pekinške delegacije v Generahii skupščini Združenih narodov in nihče ni pripra\djen verjeti, da je bilo to zgolj na->^; ključje. S ‘tem je Peking vsekakor hotel demonstrirati tistim, katerih oči so uprte vanj, svojo moč v natanko izbranem trenutku. Vsakdo ima seveda o taki demonstraciji lahko svoje mnenje, naše je, da je bila odveč, nepotrebna in nezaželjena.
Kdo je za to, da dobi Novo mesto stalno ekipo za prvo pomoč? Na sobotni konferenci Rdečega križa v Novem mestu so bUi ZA vsi navzoči. Ekipo, ki bi bila odlično izuijena in najsodobneje oprem^ena, naj bi osnovali v prihodnjih štirih letih. (Foto: I. ZORAN)
Te dni se bodo končali izpiti za rezervne podofi-cilje in oficiije v novomeški občini. Rezervisti so pokazali solidno znanje, vse kaže, da so se tudi za to teoretično preizkušnjo znanja iz vojaških veščin dobro pr^ravili. Na sliki: pri izpitu v Birč-nivasi. (Foto: S. Dokl)
Za pariciriščem še restavracga. Na gradbišče Petrola na Čatežu so postavili velik žeijav in začeli graditi restavracqo. Optimisti pravijo, da bo še letos pod streho, zadnjo besedo pa bo imelo najbrž le vreme. (Foto: Jožica Teppey)
V	Žužemberku so v okviru praznovanj novomeškega občinskega praznika (^prli novo proizvodno dvorano, v kateri nameravajo začeti delati šele prihodnjo pomlad. Ob slovesnosti so se zato gostje ustavili v starih IskrinSi prostorih in si ogledali proizvodnjo. (Foto: Splichal)
Turistični barometer
Načrt Kolpa: turistično prebujenje
Sorazmerno lep oktober je močno podaljšal turistično sezono tudi na Dolenjskem, kjer so bili hoteli v pomembnejših turističnih središčih skoraj povsem zasedeni.
V	štirih največjih središčih, Šmarjeških, Čateških in Dolenjskih Toplicah ter na Otočcu, so imeh oktobra toliko prenočitev kot prejšnja leta sredi sezone.
Čateške Toplice so imele 5.118 prenočitev, od tega 1.024 prenočitev tujcev. Julija,
v	rekordnem mesecu, so imele 6.913 prenočitev.
Na Otočcu so našteli 3.847 prenočitev, 1.590 je bilo tujih.
V	glavni sezoni so imeli okrog 5.200 prenočitev na mesec.
Dolenjske Toplice so zabeležile 3.636 prenočitev — 428 je bilo tujih. Avgusta, ko so bili najbolj zasedeni, so imeli 5.890 prenočitev.
Naj bližje rekordnemu mesecu so bUi v Šmaijeških Toplicah, kjer so imeli oktobra 2.118 prenočitev, od tega 682 tujih. Avgusta so imeli 507 prenočitev več.
INŽ. IVAN KOSTELEC
Turistični projekt z delovnim naslovom „Načrt Kolpa“: 22 občin ob Kolpi — 17 hrvaških, 2 bosanski in 3 slovenske (metlika, Črnomelj, Kočevje). Namen: zaščititi območje Kolpe kot prirodni rezervat in ga izkoristiti v turistične namene.
Podpredsednik metliške občine inž. Ivan Kostelec: ,,Idejna študija je že narejena, zdaj bodo začeli delati prostorski plan, ki naj bi bil končan konec 1973.	,
Ko bo zgrajena hitra cesta Za-greb-Reka, bomo imeli lepe možnosti za izletniški turizem. Morda je s strani treh slovenskih občin v tem turističnem načrtu tudi malce kljubovanja do odrinjenosti, ki smo jo doživeli v slovenskem načrtu. Res pa je: za nas je zanimiva bližina Zagreba, kajti hrvaška prestolnica je Sljeme in druga bližnja rekreacijska središča že prerasla.
Naše območje dobi cesto Metli-
Kmetijski nasveti
Kako preživeti čredo?
Kako se z manj krme prebiti skozi zimo, to se po letošnjem sušnem poletju in jeseni sprašuje prenekateri rejec živine. Pridelek krme je bil pičlejši, paša skromnejša, zato velja poiskati vse možnosti, da bi lahko preredili čredo v hlevu.
Za vsako ceno zadrževati vse repe v hlevu bi bilo negospodarno. Niso važni repi, važen je prirast mesa, števOo litrov na-molženega mleka, dohodek. Zaradi tega pomanjkanje krme sili v zmanjšanje črede. Izločiti je treba jalove ali stare krave, od katerih ni kaj več pričakovati in za katere je škoda domače krme, kaj šele da bi dokupovali močna krmila.
Drugo, kar moramo narediti, je izkoristiti vse možnosti za prehrano. Ce je pridelek sena ah detelje obilen, obič^no zavržemo manj vredno krmo ali pa jo porabimo za nastilj. Ce preti lakota, je drugače. Prav pride vse: listje repe, pese, kolerabe, zatem buče, koruznica, slama. Prehrana s temi manjvrednimi krmili je zahtevnejša, terja več poznavanja prehrane živali in večjo skrb za njih zdravje.
Predvsem velja, da vse te vrste krmil uporabljamo kar se da previdno. Ker je to manjvredna hrana z obilico vode, ne smemo pretiravati s količinami. Dodajamo močna krmila, da z njimi izravnavamo pomanjkanje hranilnih snovi. Ne pozabimo na rudnine, ki jih ob pokladanju manjvrednih krmil zagotovo začne primanjkovati. Zlasti za apnenec velja ta ugotovitev, ker ga kisline v slabih krmilih vežejo in odnašajo iz telesa.
Če je le mogoče, krmo zrežemo, saj je ugotovljeno, da so tako izgube hranilnih snovi manjše, kot če bi krmo pokladali celo, razen tega je treba krmila mešati, kolikor je mogoče. S tem izenačimo kakovost krme in se izognemo enostranski prehrani, hkrati pa silimo živali, da jedo tudi manj okusno slabšo krmo. Dobro seno, otavo ali silažo premešamo s slamo ali ko-ruznico in podobno. Okusnost krme lahko povečamo tudi s kuhanjem, paljenjem ali posebnim ,jiitrim siliranjem“, ko mešanico zrezane koruznice, plev, slame, otrobov, repe, pese navlažimo z vodo, stlačimo v kadi ali betonske jame in vse skupaj kmalu lahko začnemo krmiti.
Inž. M. L.
ka-Drašiči-Vivodina-Jastrebarsko; tako bo en priključek na hitro cesto tu, drugi pa pri Vinici. Verjetno bomo cesto zaceli spomladi že graditi. Druga cesta, ki naj prinese turizem in turistično oživi Gorjance, je Metlika-Radovica-Sošice-Sa-mobor.
Gre torej predvsem za dogovor, kaj in kje graditi ob Kolpi, za enoten lovni in ribolovni režim in sploh za enoten turistični nastop.
Mislim, da bomo leta 1975 lahko turizem tudi v treh slovenskih ob-kolpskih občinah jemali kot gospodarsko panogo - z dobičkom.**
ZDRAVKO PETAN
Usluge
Tovarna perila Labod, Novo mesto. Podjetje z okrog 700 zaposlenimi in organizacijo združenega dela v Krškem. Letošnja proizvodnja bo po oceni, ki se opira na desetmesečno delo, vredna ^0 milijonov dinarjev. Izvoz predstavlja količinsko 50 odstotkov proizvodnje. Labod je med najmočnejšimi podjetji na Dolenjskem, če upoštevamo usluge (Ion posle), kijih dela za druge.
Direktor podjetja Zdravko Petan sodi: „Imamo okrog 600.000 dolarjev neto deviznega priliva, če pa upoštevamo vrednost blaga, ki ga dokončno obdelamo, je izvoz vreden 1,8 milijona dolarjev. Vse gre na Zahod.
Zakaj se ukvarjamo z uslugami? Prvič: domača tekstilna industrija nam ne more vedno dati kvalitete, ki jo hočejo na zahodnem tržišču. Drugič: domače cene so previsoke, da bi lahko izvažali. Tretjič: problem denarja. Pri uvozu moramo blago plačati, obratnih sredstev imamo premalo in si ne moremo privoščiti, da bi jih zamrznili za 6, 8 ali celo 12 mesecev. Četrtič: več kot tretjina konfekcije predstavlja usluge. Ce drugega ne, zajezimo vsaj odhod delavk na tuje.
In koristi? Povezovanje z zunanjimi proizvajalci: poznavamo tehnologijo in organizacijo dela. Zagotovimo si retencijo in devize za nakup opreme in modernizacijo in za uvoz surovin, ki jih doma ni Tako popestrimo našo ponudbo doma.“
Rekord
Desetmesečni podatki o izvozu industrijskih podjetij novomeške občine: skupni izvoz 29,234.443 dolaijev ali za 57 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Na konvertibilni trg: 26,239.156 dolaijev ali za 61 odstotkov več. Rekordni skok: občina, ki se je na lestvici narodnega dohodka slovenskih občin komaj prebila iz nerazvitosti, bo
iv r- - <	^	^
P
r
PRIKOLICE POTUJEJO NA ZAHOD
kmalu imela desetino vsega slovenskega izvoza!
Letni izvozni načrt industrijskih podjetij je že po desetih mesecih presežen za več kot četrtino, merjeno na konvertibilnem trgu in za 21 odstotkov v skupnem izvozu.
Industrija motornih vozil je z več kot 19 milijoni dolarjev na prvem mestu izvoznikov in bo skoraj gotovo med tremi najmočnejšimi industrijskimi izvozniki v Sloveniji. Krka je izvozila za blizu 6 milijonov dolarjev izdelkov, Novoles za 2,5 milijona, Novoteks za bliztrmilijon in Labod skoraj za pol milijona dolarjev.
Ocena položaja: ob koncu leta bo skoraj gotovo industrijski izvoz dosegel vrednost 35 milijonov dolarjev.
V	občini je po zadnjih podatkih 49.943 prebivalcev. Izvoz na prebivalca je torej - tako lahko prerokujemo - 700 dolarjev!
Ambiciozno in mlado gospodarstvo, sposobni strokovnjaki - to vodi navzgor. Novomeška občina bržkone ne povzroča velikega jugoslovanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja.
JOŽE LAMPRET
Ugotovitve
Jože Lampret, predsednik strokovnega odbora za turizem in gostinstvo za črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino:
„Akumulacija je v nekaterih naših gostinskih podjetjih tako majhna, ^ ne bodo mogli vsi izplačevati osebnih dohodkov, predvidenih s samoupravnim sporazumom. Tudi zdaj so osebni dohodki gostinskih delavcev pod slovenskim poprečjem, mimo tega so tudi cene gostinskih uslug pri nas nižje kot drugje v Sloveniji.
Ob vsem tem je zaskrbljujoče nadaljnje naraščanje cen živU in pijač, komunalnih storitev in drugih poslovnih stroškov.
Potem se ne smemo čuditi takim številkam: na prenočitve odpade komaj 6 odstotKOV prometa, na prodajo tobaka slaba desetina, po dobra tretjina na hrano in na pijačo, 15
odstotkov pa na blagovne in neblagovne storitve. V prometu s pijačami predstavljajo štiri petine alkoholne in komaj slabo petino nealkoholne pijače. V črnomaljski občini predstavljajo prenočitve komaj dober odstotek prometa, v metliški 2,3 odstotka, v trebanjski 3,5 in v novomeški 7,5.**
MARTIN ŠTEFANIC
Komunisti
Občina Metlika: 7.200 prebivalcev, med katerimi je 317 komunistov. Martin Stefanič, sekretar komiteja občinske konference Zveze komunistov, o sprejemanju in izključevanju v ZK:
,,Pri sprejemanju smo imeli letos bolj nesrečno roko, saj je prišlo v nafe vrste le 5 novih članov. V primerjavi z lanskim letom, ko smo jih sprejeh 60, je to neuspeh. Spričo manevrov in splošne aktivnosti smo to delovno področje malo zanemarili. Pozna pa se, da nimamo profesionalnega delavca.
IzključUi smo letos enega člana, res pa je, da nekateri po celo leto nc plačajo članarine. Čeprav to še daleč ni edino merilo o delavnosti ali lenobi, pa bomo morali v kratkem še enkrat pregledati, kdo zasluži članstvo v Zvezi komunistov in kdo ne. Mlačnost in neresnost nekaterih komunistov namreč negativno vpliva na tiste, ki bi sicer lahko bili dobri komunisti, pa prav zato ne marajo v naše vrste. Torej bomo imeli pri sprejemanju in izključevanju zdaj dosti dela. Še posebej pomembno za nas pa bo, kako se bomo odrezali pri sprejemanju kmetov v ZK, saj na tem področju vsa zadnja leta najbolj zaostajamo.**
ALOJZ MONETTI
Moderno
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, 1185 zaposlenih, letni načrt: 210 milijonov celotnega dohodka. Rezultati po desetih mesecih: v proizvodnji papirja in celuloze, glavnih produktov - nad planom, zaostajanje proizvodnje ovojnih papirjev in lesovine. Skupno je 10-mesecni plan presežen, akumulacija je za 9 odstotkov nad pričakovano.
Tehnični direktor Alojz Monetti sodi: „Nekdanje zimske težave, pomanjkanje lesa, letos ne bomo čutili. Prezaloženi smo z lesom, imamo ga za 4-mesečno proizvodnjo.
t^redno
•••
Zbor kolektiva v novomeški tovarni usmemiških naprav Iskra je 12. novembra potrdil zrelost delavcev pri njihovih samoupravnih odločitvah. Mimo in brez panike ali političnih pritiskov so dvema vodilnima delavcema v podjetju izrekli nezaupnico, jasno povedali, da pod njunim vodstvom ne pričakujejo uspehov in uresničevanja zastavljenih načrtov - in se odločili za novo vodstvo, ki mu bolj zaupajo.
Družbeno-politične organizacije v podjetju so tako pokazale, da smo le dosegli napredek v stopnji obve-
Nezaupnica
ščenosti in da samoupravljanje pri nas ni več samo parola ali pa krinka, za katero se tako radi skrivajo nekateri pred odgovornostjo.
V	primerjavi s potjo, ki so jo ubrali pred kratkim v celjskem Aeru ali pa pred meseci v krški tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj'" je novomeški primer pravzaprav kar obrazec, kako se morajo samoupravno reševati tudi najpomembnejše odločitve v kolektivih. Nikjer narrireč ni zapisano, da bo vsak direktor dober in da je vsak strokovnjak sposoben tudi za vodstveno in politično delo. To, da strokovnjake v šolah premalo učijo tudi o snovi s tega področja, je drugo vprašanje. Pot, ki so jo ubrali v novomeški Iskri, ko so izrekali nezaupnico, pa bi lahko bila pot tudi za mimo reševanje podobnih problemov v drugih podjetjih Prav mirnost in treznost pri tako pomembni odločitvi je tisto, kar je v novomeškem primem dvignilo zadevo nad raven običajnih podobnih postopkov.
Letošnje rekonstrukcije v tovarni ne bodo bistveno povečale proizvodnje, pač pa bosta celuloza in papir bolj kakovostna, hkrati smo si zagotovili nemoteno proizvodnjo, tako da bomo lahko šli v nove investicije.
Za prihodr\je leto je najpomembnejša novost, da bomo na enem papirnem stroju začeli delati glajene satinirane papirje. Te vrste papirja Jugoslavija v celoti uvaža, letos jih je uvozila 20.000 ton. Glajene papirje bomo začeli delati v drugi polovici prihodnjega leta, v načrtu imamo, da bomo pokrili vsejugoslovanske potrebe! Z nekaterimi drugimi rekonstrukcijami (mehanizacija lesnega skladišča) bo tovarna za to modernizacijo vložila več kot 30 milijonov dinaijev.**
VTISI S KONFERENCE ZKS O SOCIALNEM RAZSLOJEVANJU
r	\
po politiki, ki jo' vodi, niti po odnosu, ki jo poprečni delavec ima do nje, niti po zastopanosti v njej današnja partija ni več delavca partga. Težko je to reči, toda tako je. Še slabše bi bilo, če bi se depili. Nisem zadosti pameten, da bi z učenimi besedami analiziral vzroke, mislim pa, da je nekaj vredno, če povem, kaj sam in kaj meni enaki občutimo. Delavec občuti slabe rezultate neke politice, pred delavci pa tudi pred svetovnim delavnim razredom smo prevzeli veliko odgovornost za uspdi ali neu^eh samoupravnega socializma. Ali smo ^osobni, da na de-mdcratičen način bremenimo stanje? Mislim, da je to še mogoče, vendar le, če bo politiko naše organizacije uravnaval dejanski, ne pa s strani drugih izmišljeni interes delovni množic.“
Te težke besede je na seji konference ZKS, ki je bila prejšnji teden v Ljubljani, izrekel Anton Zupan iz jeseniške železarne in velika skupščinska dvorana mu je z aplavzom pritrjevala, ko je odhajal z govorniškega odra.
To je bilo zame presenečenje, največje. Imeli smo priložnost slišati desetine razprav, od hladno razumskih do čustvenih, in reči moram, da so čustvene, obtožujoče, čeprav morda malo enostranske in poenostavljene, vzbujale najgloblje vtise.
To dokazuje, da ljudje v sebi čutijo, da so soci^e razlike zavzele prevelike razsežnosti, da niso odraz plačila po delu, marveč tudi privileggev in drugih, socializmu tujih oblik prisvajanja. Pretirane razlike med ljudmi so omajale zaupanje v temeljne vrednote socializma in zasenčujejo dosežke preteklega obdobja, ki niso majhni.
KORENINE
RAZSLOJEVANJA
Da bi v poenostavljeni, umlji-
vi	obliki razumeli, kaj je bistve-
^	'	'S
Branko Sladič, delavec z Mirne:
,,Delam neposredno v proizvodnji in živim na območju, kjer se 48 odst. prebivalstva ukvaija s kmetijstvom, zato morda bo^ kot drug čutim krivico in probleme, ki izhajajo iz razlik v dohodkih posameznih občanov.“ Nato je pozval konferenco in slovensko javnost, daje treba razlike med razvitimi in manj razvitimi območji Slovenge hitreje zmanjševati, da je družba dolžna z dejansko pomočjo in ne le s papirnatimi zakoni ublaževati socialne razlike, ki so nastale zaradi poUtike v preteklosti, ko je kmetijstvo pomagalo drugim go-^odarskim panogam.
V	/
no za socialno razslojevarge, najprej nekaj ugotovitev iz gradiva, ki ga je posebna komisija pod vodstvom podpredsednika IS SRS Vinka Hafnerja pripravila za zasedanje konference.
Večja blaginja, ki jo prinaša razvoj, sama po sebi ne zmanjšuje razlik med ljudmi, marveč jih celo povečuje. To so nas naučila dosedanja leta, ki so na eni strani rojevala bogastvo in razsipništvo, na drugi pa revščino .^Zveza komunistov, ki je razredno gibanje in ki se bori za pravičnejši družbeni red, se je morala zganiti ob socialnih razlikah, ki se kažejo v različnem dohodku, premoženju, izobrazbi in družbeni moči, zakaj ljudje so začeh dvomiti o njeni revolucionarni vlogi.
Človek razume: različni smo, različno usposobljeni, različno
BELOKRANJSKI OTROK: je mar sam kriv, da ima manj možnosti kot njegov mestni vrstnik? (Foto: foto krožek Vinica)
delavni, različno varčni, vse to povzroča različen socialni položaj. To bo trajalo, dokler bo veljalo socialistično načelo: vs^do po svoji sposobnosti in vsakomur po njegovem delu, in dokler bodo blagovno-tržni odnosi. To človek razume in sprejme, sprijazni se z objektivnimi vzroki razlik, kar pa vendarle ne pomeni, da ni tisti, ki je sposobnejši in ki ima večjo družbeno moč, tudi dolžan več prispevati in pomagati onim, ki nimajo takih možnosti. Z drugimi besedami rečeno: potrebno je zavestno družbeno usmerjanje, nujna je družbena solidarnost. Delitev po delu je sprejemljiva samo ob istočasnem solidarnostnem načelu.
ZMOTE
O OSEBNIH DOHODKIH
Ko je razčlenjeval vzroke, ki so pripeljali do razlik, za katere zdaj ugotavljamo, da niso več znosne in razumne, je Vinko Hafner s podatki dokazal, da razlike v osebnih dohodkih pri nas niso najhujSivir socialne neenakosti. Razponi v poprečnih osebnih dohodkih nekvdificira-nih delavcev in delavcev z visokošolsko izobrazbo so v Sloveniji 1:2,8, razpon med največjim in najmanjšim osebnim dohodkom pa v industrijskih pod-jetjili znaša nekako 1:5,5. To so seveda poprečja in so možne tudi posamezne večje razlike.
To pomeni, da tu ni tolikšnih rezerv za izboljšanje položaja, kot se na splošno misli, in daje
največ mogoče narediti pravzaprav le z zvečanjem ^lošne delovne storilnosti.
Hujše, vse obsodbe vredne so razlike, ki imajo drugačen izvor: pridobivanje dohodka od premoženja, izkoriščanje najemnih delavcev, monopolni položaj, utaja dmžbenih dajatev, podkupovanje in podobno. Žal ni natančnejše analize, ki i prikazala vpliv teh vrst vzrokov na večanje razlik, eno pa je gotovo, prav na tem področju je treba narediti še zelo veliko, da bi, kolikor je mogoče, odpravili prisvajanje mimo dela.
PREPREČITI
ŠPEKULACIJE Ž ZEMLJO
Tov. Hafner je navedel kričeč primer, kako je mogoče po „zaslugi“ sedanjih predpisov dobiti za en hektar gradbenega zemljišča v Ljubljani enmilijpn novih dinarjev dohodka, ob plačilu prometnega davka pa ostane lastniku še vedno več kot polovica. Ta znesek je tolikšen, kot ga delavec s 1000 dinarji prejemkov zasluži v 45 letih, kmet pa bi ta denar iztržil iz enega hektarja kmetijskega zemljišča šele v 135 letih. To je nadvse krivično.,,Dovoljujemo, da zasebni lastniki oškodujejo družbo in svoje soobčane na način, ki ga omejuje celo sodobna kapitalistična družba,“ je med drugim dejal.
NOVI IZVORI IZKORIŠČANJA
Kako splošna poraba (šolstvo, kultura, otroško varstvo
idr.) vpliva na socialno razslojevanje, ali res v vsakem primeru pomeni solidarnost? Izkazalo se je, da ne. Še več: je lahko vir večjih socialnih razlik, torej se je izrodila v svoje nasprotje.
Če so subvencije za stanarino za vse enake in če si morajo delavci, ki ne dobijo stanovanj, zategovati pas in graditi skromne stanovanjske hiše, ob tem pa prispevajo v sklad za subvencioniranje stanarin, je to že en primer na glavo postavljene solidarnosti. Če na univerzi ni kmečkih otrok in če se visoke šole financirajo s prispevki vseh, je to nov vir socialnfli razlik. Je še več podobnih primerov, ki kažejo, da posamezni sloji ljudi, ki imajo več možnosti, uporabljajo več skupin dobrin, kot pa zanje prispevajo. Nekoč dobra socialna politika se je torej v teku let sprevrgla v nasprotje, ker povečuje, ne pa manjša socialne razlike!
To so izvori razlik, do katerih družba, če želi obstajati, ne more biti ravnodušna. Kaj torej narediti: zmanjševati ali celo odpravljati skupno družbeno porabo? Ne, potrebno je drugače kot doslej uveljavljati njeno solidarnostno izravnalno vlogo in celo večati družbeni standard, kot temu pravimo. Preprosto rečeno, otrok naj ima ne samo enako pravico na papirju, ampak tudi enako možnost do-izobrazbe, do vzpona, ne oziraje se na to, če se je rodil v Črmošnjicah ali v Podpeči, kot je dejal Miloš Mikeln.
DA NE BO: PESEK V OČI
Ko naši ljudje poslušajo g^ vorjenje o vzrokih razslojevanja in o Klepih za ravnanje v prihodnje, se pogosto vprašujejo: „Ne bo vse to le pesek v oči, le glas vpijočega v puščavi? “
„Zveza komunistov se ne sme pomiriti z neenakostjo, mora se boriti proti njej, če tega ne bo naredila, se odpoveduje svoji vlogi. Spopasti se s konkretnimi škodljivimi pojavi, ne se izgubljati v filozof ir anju,“ je v svoji razpravi med drugim dejal Edvard Kardelj. Podobno so govorili drugi: dr. Marko Demšar, ki je povedal, kako on, ki dela v zaostalem predelu Štajerske, čustveno reagira na pretirane razlike, zatem dr. Majer, ki je razjasnil dvoličnost, „blišč in bedo“ našega novega malomeščanstva, nove jare go^ode, zatem Nande Vode iz Komende, ki je bičal kratkovidno politiko v kmetijstvu, tja do Milana Kučana, člana sekretariata CK ZKS, ki je dejal, da imata v naši družbi delavec in kmet najmanj družbenega vpliva, kar je tudi eden od pomembnih vzrokov ' socialne neenakosti.
Zvezo komunistov in njene člane čakajo torej mnoge naloge. Za kako pomembne stvari gre, naj navedemo še besede Franca Šetinca, poslanca in funkcionarja CK ZKS, ki jc dejal; „Moralno nas bo resolucija s te konference obvezovala bolj kot vse dosedanje.“
MARJAN LEGAN
Prispevki Dolenjcev
Roman Ogrin iz Trebnjega, član CK ZKS:
,,Dolenjski komunisti in dmgi občani menimo, da je treba vložiti največje napore, da bomo spremenili stanje, ki ni v čast socialistični dmžbi, kot je naša,“ je dejal ob uvodu v svojo razpravo, v kateri je razgrnil probleme Dolenjske na področju vzgoje in izobraževanja. V treh dolenjskih občinah: Črnomlju, Trebnjem in Novem mestu, je v vrtcih le 526 otrok, od teh niti eden iz kmečke družine. Že tu se začne socialno razlikovanje, ki se poglablja ob različnih možnostih za izobraževanje.
V	dolenjskih šolah manjka mnogo razrednih učiteljev, ni prostora za celodnevno bivanje, potrebna je večja republiška pomoč. V materialnem pomanjkanju je velik vzrok za pretiran osip učencev, ki jim je zaprta pot do nadaljnjega šolanja. Tov. Ogrin je govoril o štipendiranju in o razlikovanju na področju kulture in telesne kulture.
Jože Pekolj iz Novega mesta
je konferenco seznanil s socialnim varstvom kmečkega prebivalstva na Dolenjskem. Navedel je primer, ko mora kmet s tremi otroki plačevati od 5000 novih dinarjev katastrskega dohodka 2.840 din skupnih dajatev, kar pomeni, da dodatnih 1000 novih dinarjev za predvideno pokojninsko zavarovanje gotovo ne bi zmogel. Obrazložil je zamisel o združitvi skladov zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev, ki je ena od oblik za zmanjševanje razlik, razen tega pa bo prineslo prihranek pri administrativnih iz-datkUi. „Pri referendumu, ki bo 5. do 6. decembra, računamo na popoln uspeh,“ je končal.
Anton Fabjan iz Črnomlja
je govoril o izvorih socialnih razlik s primerjavo razvitosti posameznih predelov Slovenije. Dolenjska je med 13 slovenskimi zaokroženimi območji šele na 11. mestu. Po narodnem dohodku na prebivalca je Trebnje na 54., Črnomelj na 48. in Metlika na 43. mestu, in kar je najhujše: narodni dohodek se v absolutnem znesku v teh občinah povečuje počasneje kot v Sloveniji. Na Dolenjskem je zelo majhen odstotek zaposlenih ljudi, prek 7500 Dolenjcev pa je moralo za kmhom v tujino. Da bi zaposlili 3000 ljudi, bi potrebovali 45 milijard starih dinarjev, tega denarja pa Dolenjska sama ne bo zmogla. Predlagal je, naj skupni rezervni skladi bolj pomagajo zaostalim krajem.
Inž. Božo Kočevar iz Novega mesta je predlagal tako kot član konference iz Nove Gorice, naj bi iz predloga dokumenta spustili odstavek, v katerem je navedeno, da se ekonom ^a in družbena moč prenaša od neposrednih proizvajalcev iz starih industrijskili središč v nova. „Če bi avtorji tega dokumenta dobro poznali razvoj novo nastajajočih centrov, tega v njem ne bi bilo,“ je dejal.
V_________________________________J
PRBD 29. NOVEMBROM — DNEVOM REPUBLIKE
ŽIVLJENJE - POSVEČENO LJUDSTVU
Tito je stopil na nekoliko vzvišen govorniški oder. Dvorana je grmela od navdušenega pozdravljanja, toda Tito je stal mirno pred nami, ne zanesenjaška željan slave, ampak kot re-volucionarnr voditelj svojega ljudstva, kateremu edinemu je posvetil svoje življenje. Stal je takšen, kakršnega poznamo še danes
Iz spominov iz partizanskega dnevnika v knjigi ODLOCiTEV, ki jo je eden izmed soustanoviteljev Osvobodilne fronte sloven-sk^a naroda, Tone Fajfar izdal leta 1966 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, ponatiskujemo pred letošnjim dnevom republike odlomek, kako je potekalo 29. novembra 1943 zgodovinsko zasedanje AVNOJ v bosenskem Jajcu.
28. novembra smo se končno odpeljali iz Livna v notranjost Bosne. Takoj za mestom smo se ix)vzpe-li v hribe. Pritisnil je zimski mraz. Vrhovi Dinarskih planin na zahodu so bili že pokriti’ s snegom. Vozili smo se skozi divje, z gozdovi zaraščene kraje. Onkraj hribov smo se spustili v dolino na Kupreško polje. Nato spet strmine in gozdovi in že srno bili v Bugojnu, večjem kraju v dolini reke Vrbasa. Po tej dolini je vodila naša pot proti severu skozi Donji Vakuf vse do Jajca. Pred mestom smo se izkrcali s kamionov, ker je bil most čez Vrbas podrt. Popeljali so nas skozi vse mesto na prenočišče v neko šolo. Bila je že pozna noč.
Naslednje jutro sta nas poiskala Kardelj in Kidrič ter nas odvedla v zaklonišče ob tovarni „Elektrina“ onstran mesta. Tu smo prebili ves dan, ker so se že tri dni vrstili letalski napadi na mesvo. Ukvarjali smo se s pripravami na zasedanje ter pre-l^edovali načrte sklepov, ki so imeli biti predk)ženi zasedanju Prottfaši-stičn^a sveta.
Kmalu po prihodu smo bili predstavljeni tovarišu Titu. Prišel je po obokanem hodniku podzemskega zaklonišča, ogrnjen v siv vojaški plašč, mož resnih, izklesanih potez. Dotlej ga večina od nas še ni videla. Predstavljali smo si ga le po podobah, ki so prihajale k nam iz Bosne, in po tistih, ki so jih v svojih tiralicah objavljali okupatorji. Zdaj smo spoznali, da so bile naše dotedanje predstave o Titu pomanjkljive in nejasne. Prevzela nas je njegova živa podoba, plemenitost njegovih potez in velika življenjska naloga, ki jo je nosil na svojih ramenih. Po vrsti se je rokoval z nami in izrazil svoje veselje, da smo prišli v tolikem številu iz daljne Slovenije.
Ta dan - bilo je 29. novembra -je bil izpolnjen z mrzličnimi pripravami na zasedanje Protifašističnega sveta. Ko se je zmračilo, so začeli delegati iz vseh krajev polniti dvorano Sokolskega doma, ki leži blizu slapov pod mestom. Zbrala seje pestra množica večidel neznanih ljudi, ki se jim je na obrazu in po nošah poznalo, od kod so prišli. Tu so bili nekateri stari politiki, ki so se pridružili partizanom; prišli so stari srbski borci, ki jim je bila to že tretja vojna, pravoslavni duhovniki in muslimanski hodže, žene in mladina, največ pa je bilo partizanskih komandantov in vodilnih organizatorjev osvobodiln^a boja. V dvorani, ki je lahko sprejela nad 300 ljudi, je v pričakovanju zgodovinskih odločitev vladala nestrpnost. Oglasila se je partizanska pesem, ki se je spremenila v navdušeno pozdravljanje, ko je vstopil Tito s svojimi najožjimi sodelavci. Nato je stopil na govorniški oder Ivan Ribar, predsednik Protifaastičnega sveta, in začel zborovanje. Izvoljeno je bilo predsedstvo, takoj zatem pa je dobil besedo Tito. Stopil je na nekoliko vzvišen govorniški oder. Dvorana je grmela od navdušenega pozdravljanja, toda Tito je stal mimo pred nami, ne zanesei^jaško željan slave, ampak kot revolucionarni voditelj svojega ljudstva, kateremu edinemu je posvetil vse svoje življenje. Stal je takšen, kakršnega poznamo še danes. Začel je svoje poročilo:
„Našo narodnoosvobodilno borbo je mogoče razdeliti v štiri etape, in sicer:
- prvič, na kapitulacijo Jugoslavije in začetek ljudske vstaje, kije v svojem začetku dobila oblike ustvarjanja številnih partizanskih odredov za boj proti okupatorju;
- drugič, preraščanje partizanskih odredov v redne vojne enote, bataljone, brigade in divizge, ter ustanovitev narodnoosvotedilne vojske Jugoslavije;
- tre^iČ, prefaščanje narodnoosvobodilnih odborov v pravo ljudsko oblast in ustanovitev Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije;
- četrtič, na razdobje, ki ga preživljamo zdaj, to je prehajanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije iz občestrankarske-
ga telesa v najvišje zakonodajno telo in ustanovitev Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije kot začasne narodne vlade ..
Govoril je skoraj eno uro in v krepkih zarisih pokazal politični in vojaški potek osvobodilnega boja, pri čemer je zlasti prikazal izdajo ubežne vlade, njenega vojnega ministra Mihailoviča in Petra Karadjor-djevi^. Zaključil je:
„Borba naših narodov in sijajni
uspehi, ki smo jih dosegli s svojo slavno narodnoosvobodilno vojsko in partizanskimi odredi, so nam ustvarili pri vsem naprednem svetu velike simpatije, ustvarili so vse pogoje, da naši narodi uresničijo svoje težnje - svobodno, resnično demokratično Jugoslavijo."
Za Titom so se zvrstili številni govorniki iz vseh pokrajin, ljudje raznovrstnih prepričanj; predstavniki nekdanjega političnega življenja
so se vrstili za mladimi, novimi ljudmi, ki so nosili na svojih ramenih vso težo osvobodilnega boja. Spregovorila je boreča se Jugoslavija in vse je prevzemalo enotno prizadevanje doseči zmago nad tujimi in domačimi sovražniki ter ustvariti popolnoma novo Jugoslavijo, osvobojeno socialnega in narodnega zatiranja, domovino enakopravnih narodov, v kateri bo imelo ljudstvo vso oblast.
Kavčič na obisku v IMV
CELOTNA DRUŽBENA UREDITEV JE NA DELAVČEVI STRANI
Mostovi socializma
V	začetku tega meseca je predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič sodeloval na pogovoru, ki ga je pripravilo ure^štvo DELA v Ljubljani. Iz nadvse zanimivega pogovora, ki ga je osrednji slovenski dnevnik objavil 13. novembra 1971, povzemamo pred dnevom republike Naključne misli tovariša predsednika fevčiča, ki je med drugim podal naslednjo sodobno podobo slovenskega delavskega razreda.
Vedno smo iskali sozvočje vseh delovnih slojev, seveda v skladu z zgodovinskimi in dnevnimi interesi delavskega razreda. Ali smo ga vedno našli, ali smo imeli pravUne prijeme, o tem lahko razpravljamo. Nikoli nismo kopali jarkov, da bi bili videti bolj revolucionarni Vedno smo gradili mostove, seveda mostove socializma, in to v interesu vseh. Skratka, smo za podobo^sodobnega delavskega razreda, tako pojmovanega, v katerem so vsi ljudje,, ki žive od svojih fizičnih naporov in od svojega uma, pripadniki tega modeme^ delavsk^a razreda, ki nastaja pred našimi očmi Čedalje večji je kvantum intelektualnega dela v družbeni reprodukciji in čedalje manjši kvantum fizičnega dela. To je naposled smisel vse tehnološke revolucije dvajsetega stoletja in atomske dobe, na katere pragu smo. To pa ni predvsem tehnološka, ampak humanistična, sociološka in kulturna resničnost in prihodnost.
Seveda ni mogoče trditi, da so neposredni proizvajalci v vseh možnih dimenzijah že do-
segli svoj vpliv, svojo participacijo. Toda to ni stvar dnevne propagande ali enkratne kampanje. To je zgodovinski proces, ki bo trajal desetletja in desetletja. Gotovo smo šele na začetku. Toda ni mogoče zavzemati se za eno participacijo tako, da bi izrinili drugo - pa/-ticipacijo strokovnega, intelektualnega in znanstvenega dela, ampak je treba doseči določeno povezanost in skladnost
Naša dnevna politična akcija, misel in sklep v tem marsikdaj šepa, je lahko tudi enostranska, v eno ali drugo smer. Vzemimo recimo poslovnost; — ta je še šibka, v povojih na začetku. Razvijati jo moramo naprej, kultivirati, ji dati prostor, spodbudo - moralno, politično in materialno. Toda resnično poslovnost, ki se bo uveljavila na relaciji blago-denar-blago, ne pa na relaciji človek-človek v družbenih razrnerjih kot odtujena sila.
V	izvršnem svetu smo se vedno zavzemali za to, da to razločujemo. To je naša perspektiva. To je inte^acija slovenske družbe. To je zame socializem, ne pa vračanje nazaj na preživele zgodovinsko-razredne odnose. Ta bodočnost je v zgodovinskih in dnevnih interesih delavskega razreda, kar je čedalje bolj, toda ne še povsem enako - tekočim in zgodovinskim interesom vseh delovnih IjudL Se pravi, živeti od svojega uma, od rezultatov svojega dela, brez izkoriščanja, na čedalje vi^'i človeški, tehnični, kulturni stopnji družbenega napredka. To je zame stvarna pobuda jutrišnjega dne. K njej gremo kljub vsem bridkostim in težavam.
Včasih dva koraka naprej in enega nazaj.
Na zasedanju je bilo izvoljeno novo številno predsedstvo Protifašističnega sveta s predsednikom Ivanom Ribarjem, podpredsedniki Mo-šem Pijadejem, Antonom Avguštin-čičem, Josipom Rusom, Markom Vujačičem in Dmitrom Vlahovom. Poleg tega je bilo v predsedstvo izvoljenih še 57 članov, izbranih iz vseh narodov Jugoslavije. Od Slovencev so prišli v predstavništvo po-1^ Rusa še Edvard Kardelj, Boris Kidrič, France Leskošek, Josip Vidmar, Jaka Avšič, France Bevk, Josip Jeras, Metod Mikuž in Tone Fajfar.
Takoj po končanem zasedanju je bila seja predsedstva. Ob nepi^is-nem navdušenju je bil naziv maršala Jugoslavije podeljen komandantu vrhovn^a štaba Josipu Brozu-Titu,
V	nacionalni komite so bili i>a seji predsedstva izbrani za predsednika Tito, za popredsednika Edvard Kardelj, pole^ drugih pa še trije Slovenci: inž. Dušan Sernec, dr. Anton Kržišnik in Edvard Kocbek. '
Bilo je deževno jutro 30. novembra, ko smo odhajali iz zborovalne dvorane v svoja bivališča. Vsi smo bili pod vtisom velikega dogodka, pri katerem smo sodelovali. Obrisi nove Jugoslavije so bili že povsem jasni in niti malo nismo dvomili, da bodo sklepi, ki smo jih preteklo noč sprejeli, kmalu popolnoma uresničeni.
Opoldne smo se zbrali vsi delegati na skupno kosilo pri Titu. Velika lesena dvorana tik ob tovarni je bila . natlačena. Tito nam je nazdravil pred skorajšnjim odhodom. Vsi smo se pripravljali na dolgo pot v'doma-če kraje.
Zvečer smo pedali v Sokolskem domu predstavo Nušičevega „Narodnega poslanca**, ki ga je priredila igralska skupina pri vrhovnem štabu.
Naslednji dan, 1. decembra, smo se Slovenci vnovič sešli z maršalom Titom in se pogovarjali z njim o našem političnem pok)žaju in nalogah. Posebno smo mu poudarili trdno voljo, da še bolj okrepimo politično enotnost v Osvobodilni fronti.
Zvečer smo bili udeleženci najbolj žalostnega dogodka našega potovanja. Bili smo pri pogrebu Iva-Lole Ribarja, ki je padel pred dnevi na Glamočkem polju. Od tam so ga prepeljali v Jajce, Dolgi pogrebni sprevod je šel skozi vse mesto. Preden so krsto odpeljali v skrivni grob, se je od svojega sina poslovil oče Ivan Ribar. Z Lolom je izgubil zadnjega sina. Obljubil je nadaljevati delo svojih sinov, katerima, kakor je dejal, se mora zahvaliti, da sta ga pripeljala v boj ter ga vodila na napredni borbeni poti. Za pogrebom je šel Tito in z njimi vsi delegati zasedanja.
Slovo od pokojnega Ribarja, bojevitega mladinskega voditelja, je bilo za nas tudi slovo od Jajca, znamenitega bosenskega mesta, ki je postalo prizorišče najvažnejšega političnega dogodka našega osvobodilnega boja. Zgodaj zjutraj dne 2. decembra smo odšli s kamioni nazaj po,stari poti proti domovini.
/^aiujc pvivcum uisive* no resnico pokojni Boris Kidrič, ki je že med vojno ugotovil:
„Slovenske katoliške množice so sestavni del Osvobodilne fronte in nosilec nove oblasti. Slovenske katoliške množice so tvorec naše svobode, njenih okoliščin in njenih pogojev.“ Bistvenost resnice, ki jo je izpovedal Boris Kidrič, je namreč izkazana v preprostem dejstvu, da je v osvobodilnem gibanju sodelovala večina Slovencev.
V	tej večini pa je bilo tudi irmogo, zelo mnogo vernih, religiozni ljudi, ki so brez predsodkov z roko v roki sodelovali s komunisti in tudi drugače nazorsko usmerjenimi ljudmi. Edvard Kocbek, slovenski pesnik in pisatelj, je kot kristjan in vodilni član Osvobodilne fronte med vojno to sodelovanje utemeljil t^ole:
„Smo nazorska skupina, združujoča kristjane, ki sprejemajo marksistično-leninistično spoznanje o objektivnih zakonih družbenega razvoja in ki hočejo kot zvesti kristjani vključiti krščanstvo v novo družbo,
pomagati izvesti slovensko narodno in družbeno revolucijo ter utemeljiti socializem tudi s svojim nazorom. Krščanska skupina nima strankarskopoU-tičnih ciljev, pač pa voljo, da kot nazorska predstavnica na Slovenskem preko ustvarjajočih in razgibanih kristjanov doprinese svoj stvarni delež k napredku na družbenem in političnem področju, v vseh panogah kulturnega življenja pa neovirano uresničuje načelo osebne in duhovne svobode. Skupini je zato jasno, da povezuje v tovarišijo vse tiste napredne slovenske kristjane, ki se s takimi cilji vključujejo v osvobodilni boj, ki hočejo po končani vojni tudi socializem graditi iz svojili duhovnih osnov in ki v kulturnem svetu temeljijo na načelu plura-hzma.“
Tako torej Edvard Kocbek.
Komunisti med osvobodilno vojno seveda niso samo izjavljali, da so za svobodo verskega prepričanja, marveč so to svobodo tudi uresničevali in se zanjo v okviru Osvobodilne fronte tudi borili. Nova oblast je že med vojno sprejemala dekrete
in sklepe, ki pomenijo dejansko versko svobodo. Naj omenim samo nekatere;
Odlok o poslovanju župnih uradov kot javnopravnih uradov na partizanskem osvobojenem ozemlju 1. junija 1942; odlok o
pise;
ZDENKO ROTER
uvedbi funkcij verskih referentov v Slovenjo narodnoosvobodilno vojsko 12. januarja 1943; odlok o ustanovitvi verske komisije pri SNOS 19. februarja 1944 itd. Sam sem bil partizan. Kot partizan — komunist sem čutil dve temeljni dolžnosti: bojevati se z vsemi silami in biti tovariš vsakomur, ki se je bil z menoj, ne glede na to, ali je religiozen ali ne. Tako je partizansko gibanje poleg oboroženega gibanja hkrati tudi zgodovinski primer tistega in takšnega
sodelovanja, o katerem so se komunisti nedvoumno izrekli na ustanovnem kongresu leta 1937 in ga v praktičnem življenju tudi izpričali. In prav na to je mislil Tito, ko je ob neki priložnosti dejal:
,>Ied bojem nam je bila seveda stalno pred očmi vodilna misel, da ima vprašanje religije neovrgljiv pomen za naše ljudstvo in da tega vprašanja kakor tudi vprašanja cerkve in njenih odnosov do države ni mogoče urediti z dekretom, ker so take odločitve vedno doživele neuspeh in škodile skupnosti, obci ljudski stvari.“
To, da so se slovenski verni ljydje med osvobodilno vojno tako množično odzvali pozivu Komunistične partije k uporu in k družbeni revoluciji, pa ne priča samo o tem, da so religiozni ljudje laliko tudi bojevniki za boljši svet že tukaj, na tem svetu in da niso ljudje, ki le kleče molijo in mislijo na drugi svet, kakor to zatrjuje sovjetski ideolog lljičev, marveč priča še o nečem drugem. Slovenski verniki so se za sodelovanje s komunisti odločali tudi v času, ko
so cerkvene avtoritete na Slovenskem zahtevale prav obratno. Resje, da so na Primorskem slovenski duhovniki množično sodelovali s partizani, res je. da so nemški nacisti izgnali iz Štajerske skoraj vse duhovnike, res pa je tudi, da so v o^i Sloveniji, razen nekaterih izjem, duhovniki s škofom vred množično sodelovali z okupatorjem na različne načine. Mnogo primerov bi lahko navedli v prUog temu. Kot primer samo tale nastop ljubljanskega škofa Rožmana oktobra 1942 ob pogrebu bivšega slovenskega bana Natlačena, ki ga je ustrezni organ OF zaradi sodelovanja z okupatorji in organiziranja bele garde obsodil na smrt. Rožman je dejal:
,/družite se vsi, ki verujete v Boga ter sebi in potomcem želite življenje, lepše in boljše, kakor ga ponuja brezbožni komunizem; združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo blodno miselnostjo zaslepljeni ne bodo mo^i več pokončavati najplemenitejših bratov in sestra.“Ta Rožmanov poziv ne pomeni le prepoved sodelovanja v partizanskem gibanju, marveč tudi pozliv k oboroženi protirevoluciji, k tako imenovani beH gardi, k vojaškim oddelkom, ki so potem skupno z okupatorji skušali vojaško uničiti partizansko gibanje.
Ta primer, ki je le eden, nam potrjuje drugi pomen sodelovanja slovenskih vernikov v osvobodilnem gibanju. Odločali so se za to kljub nasprotnemu pritisku cerkvenih avtoritet in to daje tej odločitvi še poseben pomen.
O čem nam torej govori naša zgodovinska izkušnja? Govori nam predvsem o tem, da ne obstajajo samo teoretične možnosti za plodno sodelovanje vseh ljudi, brez ozira na svetovni nazor, ateistov in teistov, vernih in nevemih, marveč da imamo iz najtežjih dni naše narodne zgodovine čudoviti dokaz o življenjski nujnosti in uresničljivosti tega sodelovanja v delu za boljši svet in boljše življenje. Noben pritisk ali avtoriteta lega ne more preprečiti, če to ljudje hočejo.
in. ZAKAJ DIALOG MED MARKSISTI IN KRISTJANI?
Zadnji komentar, v katerem se pisal o „naši zgodovinski izkušnji" v okviru drugega komentarja o temi „Socialistična družba in religija“, smo zaključili takole:
Ne obstajajo samo teoretične možnosti za plodno sodelovanje vseh-ljudi, brez ozira na svetovni nazor, ateistov in teistov, vernih in nevernih.
(Nadaljevanje sledi)
Mnenje poznavalcev
Prof. Miran Veselič:
,^ujne so proizvodne vinske kleti, ki so tesno povezane z vinogradniki in ki so v rokah proizvajalcev. Da je to' „alfa in omega“ dokazujejo primeri iz razvitih vinogradniških dežel, kjer se večina vina proda iz takih kleti. Tudi pri nas imamo primer kleti v Brdu, ki ji' vinogradniki že zaupajo in prodajajo grozdje, iz katerega je mogoče narediti dobro vino izenačene kakovosti..
Tov. Slavič, direktor vinogradniškega kombinata v Ljutomeru: „Na območjih, kjer raste vinska trta, je največje izseljevanje. Z načrtnejšo obnovo bomo, kot kaže, začeh šele takrat, ko ne bo več ljudi.
Slovensko vinogradništvo je dobilo konkurenco z juga, kjer pridelujejo na ravnicah cenejša vina. Naše vinsko tržišče še ni organizirano. Čimveč vina je treba prodati v steklenicah, še poprej pa odpraviti strah, da je v steklenicah „kemija".
Ivan Šporar z biotehniške fakultete v Ljubljani: „Vinogradništvu, pa tudi sadjarstvu resda bije dvanajsta ura. Razčistiti bo treba, komu pripada presežna vrednost: pridelovalcu ali trgovcu oziroma gostinstvu. Vinogradniki upravičeno pričakujejo, da se bo presežek, ki nastaja v prodaji, vračal v obnovo vinogradništva. Ker gre pri propadanju vinogradništva za širše, agrarno ekonomske vidike, je potrebna družbena pomoč. Na kraju pa si zapomnimo: stroka na koncu odgovarja za neuspehe, ne pa poUtiki. ..“
Janez Smole, direktor „Slovenija vina“, Ljubljana: „Akumulacija se ne zbira v trgovini, marveč pri drugih (gostinstvo). Stro^ je izkoriščana, cena vina pri proizvajalcih je skorajda enaka že vrsto let. Ne moremo se strinjati z obravnavanjem vina; predpisi in ukrepi ga ne jemljejo kot živilo. Dokler bo taico, se bo širila prodaja špirita. Glede organizacije pa naslednje: nujna je določena koncentracija in združevanje, enotnost in sodelovanje. Slovenija je premajhna, da bi mogla sama porabiti svoja visoko kakovostna vina ...“
Stane Nunčič, direktor Kmetijskega kombinata Krško: „Stihija je v trgovini, stihija je v proizvodnji. Nemogoče so gospodarske razmere za vinogradnika, ko se reprodukcijski material draži, vino pa ne. Mi vztrajamo, da mora proizvajalec lasten proizvod spraviti do trga, zato smo se lotili na svojo pest polnjenja cvička ..
(Nekatere misli z javne tribune, ki jo. je ob letošnjem vinskem sejmu sklicala sekcija kmetijskih novinarjev Slovenije)
IZKORISTIA/rO, KAR NAM PONUJA ZEMLJA!
SC
Zakaj takšna razlika? Trta na Kaiserstuhlu ni dajala vtisa, da bi bilo nemško podnebje in zemlja bolj naklonjena nemškemu vinogradniku, kot sta naša našemu. Kaj je torej tisto, kar dela razliko? Na to vprašanje smo želeli odgovor, ko smo teden dni potovali po Ba-denskem in Alzacgi, tam, Iger pridelujejo slovita porenska in alzaška vina.
V	NAJVEČ JEM VINSKEM HRAMU
Vinska klet v Breisachu, naj-večja v Evropi, ki sprejme vase 90 milijonov litrov vina ali dvakrat toliko, kot ga pridela vsa Slovenija, nam je pokazala, kakšno bo kletarjenje bodočnosti. Ovrgla je predvsem eno, zelo zakoreninjeno trditev, da z industrijskim načinom ni mogoče pridelati tako dobrega vina kot na star način s hrastovimi sodi. Klet v Breisachu nas je prepričala, daje kakovost vina zagotovljena le tedaj, če klet prodaja vse vino v steklenicah, Vsaic dan speljejo iz kleti ^ 12 do 15 vagonov vina, do zadnje kaplje vse v steklenicah-Klet je prava Meka vinogradništva in kletarstva. Vsak dan se vrstijo različne ekskurzije strokovnjakov in drugih ljudi, ki si ogledujejo znamenitosti dežele. Klet je, z eno besedo rečeno, čudo sodobne kletarske tehnike. Brezdušno zaprti separatoiji, sterilizacija, dodajanje selekcioniranih kvasovk, ki izzovejo vrenje, vrsta sodobnih postopkov pri polnjenju in pakiranju, tehnično dovršena klimatizacija, vinski tanki, ki držijo po 100 vagonov, vse to so stvari, ki jih je vredno videti.
ZADRUŽNIŠTVO BLIŽJE KOT NAM?
Vinogradništvo se je v tem delu Nemčge začelo hitreje raz-
S popotovanja po vinogradniški Franciji in Nemčiji
vijati po letu 1952, ko so ustanovili združenje z nekaj nad 100 vinogradniškimi zadrugami in z 9.000 člani. S skupnimi močmi, s skupnim denarjem, so sčasoma zgradili klet, ki prevzame vse grozdje, tako da vinogradnikom sploh ni treba imeti lastnih vinskih hramov. Grozdje vozijo v kadeh v osrednjo klet v Breisachu, ki ima tolikšne predelovalne zmogljivosti, da lahko v eni sami uri prevzame nič manj kot 25 vagonov grozdja. Vso evidenco vodijo elektronske naprave.
Za nas, ki imamo vse mogoče izkušnje z zadružništvom, je bilo presenetljivo, da na Baden-skem, podobno pa je tudi drugod, v zadružništvo očitno verjamejo bolj kot mi. Kar 80 odst. vseh vinogradiiikov je včlanjenih v vinogradniške zadruge, „Združujemo se, ker vemo, da kjer ni organizacge, tam izsiljujejo trgovci in pobirajo dobičke," povedo nemški vinogradniki. Tamkajšnji vinogradniki imajo sedež svoje zveze v Freiburgu, vsi nemški vinogradniki pa v Bonnu. S ponosom povedo, da nemška vlada ne ukrene ničesar, kar- zadeva vinogradništvo, ne . da bi se poprej posvetovala z njihovo zvezo.
CENE GROZDJA,
CENA VINA
Vinogradnik dobi za kilogram grozdja od 1,8 do 2,2 nemške marke. Če gre za grozdje iz tako imenovane pozne trgatve ali iz izbora (ko odbirajo le dozorele jagode), se cena lahko dvigne tudi na 20 ali več mark. Seveda je potem temu primerna tudi cena vina. Klet prodaja steklenice, ki po pol-
Kakšno naspro^e! Slovensko vinogradništvo nazaduje že od vojne sem. Površina vinogradov se je zmanjšala na polovico. Neverjetno se je povečala poraba žganih pijač in špirita. Naš vinogradniški delavec je najslabše plačan. Petino manj zasluži od drugih kmetijskih delavcev, 40 odst. manj od delavcev, zaposlenih v industriji (podatki republiškega sindikalnega sveta). I^er uspeva trta, še živi revščina, to velja za Dolenjko še posebej.
In potem obisk v Nemčiji, ki svoj čas ni pomenila kaj posebnega v vinogradništvu. In primeijave: povprečen pridelek znaša'v tej deželi 80 hektolitrov vina na hektar, v Jugoslaviji komaj 16. TakopoVe statistika. Statistika pokaže še eno nasprotje: pri nas ljudje-bežijo z vinogradniških predelov, ker jim pridelovanje vina ne more zagotoviti primernega ži\ijenja, v Zah. Nemčiji, kjer 91.000 vinogradnikov obdeluje 67.000 ha vinogradov, premore 40.000 vinogradnikov mercedese...
ljubljanska banka
Podružnica za kmetijstvo
CELJE, Vrunčeva 1 KMETOVALCI!
# Naši strokovnjaki vam poleg bančnih uslug nudijo tudi strokovne nasvete.
njenju še leto dni ostajajo na kontroli v kleti, po 3 do 3,5 marke, grosistična trgovina pa k temu doda še 30 odstotkov. V trgovini na drobno stane steklenica badenskega vina iz kleti v Breisachu 6 do 7 mark. Kletarjenje je opravljeno tako natančno, da reklamacij, ki so pri nas tako pogoste, tam sploh ne poznajo. V Zahodni Nemčiji je življenjska raven tolikšna, da kvalitetnega ustekleničenega vina s to ceno ni težko prodati. Za nemški okus je značilno, da ljudem prija sladko belo vino. Sorte: sUvanec, renski rizling in rizvanec sestavljajo kar 80 odstotkov celotne prodajne količine.
ASFALT MED VINOGRADI
Če si naš človek ogleda tamkajšnje vinograde, ga že na prvem koraku preseneti, da so prav vse vinogradniške poti med nasadi asfaltirane. Vinska trta je povsod na žicah. Vrste so široke toliko, da je vse vinograde mogoče obdelovati s stroji. Vinogradniške lege so strogo rajo-nizirane in nihče niti ne pomišlja, da bi zasadil vinsko trto na zemljišču, ki je zunaj rajo-nizirane površine.
Obnovo vinogradov država izdatno podpira. 30 odstotkov potrebnega denarja daje, če vinogradnik obnovi nasad na ravnem svetu, do 80 odst. pa, če želi narediti vinograd na hribovitem zemljišču. Posebne, za to delo specializirane tvrdke naredijo zložbo zemljišč in vodijo druge tehnične posle, tako da
so vinogradi obnovljeni kar se da sodobno.
ZADRUŽNIŠTVO
TUDI V ALZACIJI
Na francoski strani Rena, v Alzaciji, kije najbolj severno ležeča izrazita vinogradniška pokrajina v Evropi, smo si ogledali sodobno zadružno klet v Bennvvihru (Coop. vinicole de Bennwihr), ki ima zmogljivost 700 vagonov vina. V tem kraju med zadnjo vojno ob pro^-ranju zaveznikov proti Hitlerjevi Nemčiji ni ostal kamen na kamnu. Porušene so bile vse hiše od prve do zadnje. Toda ko so obnavljali naselje, so najprej začeli graditi klet. Danes ni videti nobene razvaline več.
Značilno je zadružništvo, ki ga gojijo v Alzaciji. Če hoče vinogradnik vstopiti v zadrugo, s pomočjo katere bo pridelek skoraj zanesljivo bolje prodal, mora plačati 2.500 fraficoskih frankov pristopnine in še pred-
pisani delež od površine vinogradov. S tem postane solastnik kleti. Ko pristopi, ne sme ničesar več prodati mimo kleti, za njeno poslovanje pa jamči z vsem svojim premoženjem. Ko ob trgatvi vinogradnik pripelje grozdje, dobi zanj najprej akontacijo, potem pa mora počakati, kakšna bo prodaja vina. Klet plačuje grozdje po količini sladkoija in je zato vsakdo zainteresiran, da pripelje kar se da dober pridelek,
Alzacija prideluje predvsem bela vina. 75 odst. vsega pridelka izvaža kot vino v stelde-nicah z zaščitnimi znaki Odveč je ponavljati, daje v Alzaciji, pa tudi v drugih francoskih pokrajinah pridelovanje vina strogo rajonizirano, da je določeno celo, kakšno sorto je treba kje saditi. Zato pa je Francija že vsa leta prva dežela vinogradništva na svetu, s pridelkom vina, kije desetkrat večji od jugoslovanskega.
KAJ PA MI,
NAŠE VINOGRADNIŠTVO?
Zakaj tolikšna razlika med našim in razvitim vinogradništvom, smo se spraševali v začetku. Zato, ker ne izkoristimo, kar nam lahko da zemlja, ker je vinogradništvo pri nas ^preslabo organizirano, k^r.. z družbenim denarjem premaU) podpiramo nujno potrebno obnovo, ker prav ne vrednotimo vina, ki ga glede davčnih obremenitev ne štejemo med kmetijske pridelke in živila, ker dovoljujemo, da špirit in slaba vina prepla\djajo kakovostna vina, ker pridelovanja nimamo rajoniziranega, ker skratka: pre-dab’o go^odarimo z Bakhuso-vim darom, kot v Porenju imenujejo vinsko kapljico.
Inž. MARJAN LEGAN
NA KAISERSTUHLU. Izmenjava strokovnih izkušenj na kraju samem, v vinogradih, ki so pred trgatvijo „zaprti'*, tako da tudi lastnik «am nima vanje vstopa.
NAJVEČ JA VINSKA KLET V EVROPI. To v ozadju, za slovenskimi vinskimi in vinogradniškimi strokovnjaki, je notranjost nove kleti v Breisachu. Dvanajstvagonski vrelni tanki so pripravljeni za trgatev.
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
V čem je bodočnost Osilniške doline
GRE LE ZA NESPORAZUM?
Minulo delo le za nekatere?
O predlogu pravilnika sevniske konfekcije »Jutranjka«
Že 15. decembra 1971 naj bi d^avci konfekcije JUTRANJKA iz Sevnice sprejeli pravilnik o minulem delu. O teh vprašanjih bi bile potrebne že prej tehtnejše razprave, so menili na seji komisije za samoupravne odnose pri občinskem sindikalnem svetu in komisije za družbeno ekonomske odnose pri občinski konferenci ZK Sevnica.
Glavni direktor konfekcije JUTRANJKA Karel Vehovar je pripravil predlog pravilnika o minulem delu v tem mladem kolektivu. Čeprav se direktor sklicuje na 21. do-polnflo k zvezni ustavi, ga, kot je dejal predsednik komisije za samoupravne odnose pri republiškem sve^ Zveze sindikatov Slovei^e Mi^a Svab, napačno povzema, saj le to ne govori o tem, da bi nekdo poleg osebnih dohodkov dobil še nekaj. Navedel je misel Edvarda Kardelja z brionske seje biroja ZKJ, kjer je rekel, da gre pri minulem delu za to, da delavci sodelujejo privečji družbeni produktivnosti, seveda na podlagi družbeno utemeljeni kriterijev.
Tovariš Svab je ugotovil, da bi pravilnik JUTRANJKE dosegel ravno obraten učinek, kot ga predvideva glavni direktor podjetja, saj bi po tem predlog^! upoštevali delavce s 50 odstotki pokojninske dobe (moški 20 let, ženske 17,5), s po^ jem, da so v podjetju že 10 let Po preloženem ključu bi si štirje vodilni delavci pruiodnje leto ra/del IH 28 milyonov S-din, čeprav v na-slednjpi letih število delavcev, ki naj bi bfli soudeleženi, raste (po končani fazi 140 delavcev), stopnja udeležbe pri „minulem delu“ pada! To predstovlja, kot so ugotovili na seji, nov vir za že hujše družbene razlike.
Edino merilo se tu poenostavlja le na starost, soudeleženci se omejujejo na ozko skupino. Tako pa
vsekakor ne bi zagotovili stalnega zanimanja delavcev za sprotna vlaganja, ravno tako ne socialne vai^ nosti za vse delavce, veijetno pa tudi mladi strokovnjaki ne bi čakali tako dolgo. Skupine in posamezniki, zlasti iz vrst mlajših delavcev, zaradi tega predloga v kolektivu že negodujejo, prihajajo na predsedtvo občinskega sindikalnega sveta, kažejo sporni pravilnik in sprašujejo, ali je mogoče, da se v naši družbi lahko kaj take^ tudi uveljavi.
Tovanš Švab je dejal, da takšni kriteriji nimajo ničesar skupnega z minulim delom, predstavljajo pa slabšo inačico odpravninskega sistema, kot je v veljavi v nekaterih zgodnih kapitalističnih deželah.
Predlog pravilnika naj bi zajel obdobje 10 let, v tem času naj bi se premoženje JUTRANJKE od 2.572 milijonov S din leta 1972 povečalo do leta 1981 na 9.166 milijonov S din, v pravilniku pa ni zagotovila, da ne bi kdo v tem času prišel ponovno na vrsto. Nekaj dni po seji je glavni direktor JUTRANJKE izdelal novo
inačico denarnega dela pravilnika, v katerem znižuje čakalno dobo za „minulo delo“ na 10 let, precej raztegne sklade (od prej omenjenih 2.572 miUjonov S din leta 1972 doseže nad 5,5, milijarde že leta 1976, ko to dosega po prvi inačici šele leto pozneje oziroma doseže leta 1981 kar nad 10 milijard), udeležba delavcev pa ravno tako niha.
Na omenjeni seji so bili prisotni štiije predstavniki JUTRANJKE: tehnični direktor Dumbovič, predsednik sindikalne po<iružnice Mohorič, Pavčnik in Bedek. Predlog pravilnika so kljub danim pojasnilom še dalje zagovarjali, zato bo kljub štiriitmi razpravi potreben ponovno sestanek v kolektivu. Mar ne kaže na poskus omalovaževanja dela vodstev občinskih političnih organizacij pismo direktoija Karla Vehovarja, ki ga je šele sredi seje prebral predsednik sindikalne podružnice iz JUTRANJKE Mohorič. Tudi v tem pismu direktor zagovarja naprednost svojega predloga, vse druge pa, ki dcusajo o stvari razpravljati, imenuje ekonomske analfabete! Obdelava in uresničevanje ustavnega dopolnila o minulem delu je res oranje ledine, vendar bi bflo škoda, če bi to načelo skušali na tak način razvrednotiti.
A. ŽELEZNIK
Na osUniškem območju so bili te dni sestanki SZDL. Na njih so prebivalci Osilniške doline razpravljali o razvoju tega območja. Sestankov se je udeležilo okrog 120 ljudi, kar je za tukajšnje razmere veliko.
Sestanki so bili v Bosljivi Loki, Papežih in Osilnici. Novi predsednik SZDL Anton Kovač je pojasnil današnjo vlogo SZDL in obenem opozoril člane na njihove dolžnosti. Vodstvo je zainteresirano, da poživi delo v organizaciji in jo vključi v vsa dogajanja v Osilniški dolinL
Zatem je navzočim pojasnil akcijo za bodoči razvoj Osihiiške doline. Osilniško področje je ne samo eno najbolj zaostalih področij kočevske občine, temveč tudi Slovenije. Prebivalstva je vse manj, na srečo pa vendarle precej več, kot so predvidevali na ObS po statističnih podatkih (604 namesto okrog 90 • prebivalcev). Žalostno je, da so na takšen način odpisali ljudi in niso poskrbeli za razvoj tega področja.
Največji problem je zaposlitev prebivalstva, ki je že tu ali, ki se namerava še vrniti iz tujine. Kako jih zaposliti? D^ bi se stanje popravilo, je nujno potrebno ljudem nuditi doma primemo zaposlitev. O teh problemih so razpravljaU številni občani. Ljudje, ki so sodelovali v razpravi, so nakazali probleme in tudi nekatere rešitve.
Sklenili so zahtevati od ObS, da pojasni občanom načrt gospodarskega razvoja Osilniške doline, ki naj bi vseboval zahteve občanov.
Izvoljen je bil koordinacijski odbor, ki bo uskladil zahteve občanov
m NUJNO
da se uiedniStvo Dolenjska ,sta ^inja z vsemi sestavki, ki so: jobjavlicni na tq strani. - K pri-fipevkom,' ki jih pošiljate za olh' ijavo v naSem tedniku, pripiSte celi naslov, sicer/le p^^ •v poltev za tisk; Na |jo pisca lahko ostime hjc^voj pr^o ime za jayp9st t^oo,imod-
E'i ga bomo r kratki ali ) drugače), vsekakor pa je sodiKem za resničnost, na> lianega odgovoren piedvsem
UEEpNlSTVODl,’
V
r'------------------------------->
Pionir — polhar
Pred kratkim smo prejeli dopisnico z naslednjo vsebino:
„Vaše blagorodje
Jaz, upokojenec Rui^ Gornik, vam sporočam o mladem polharju Emilu Cetinskemu iz Slovenske vasi, kako je polhe lovil.
Bilo je prejšnji mesec. Oče in mati sta imela nočno službo, njun 12-letni sin pa je s sabo vzel 5-letn^a soseda in sta šla polhe lovit.
Doma je napisal listek, da je šel v gozd na polhe. Oče in mati sta bila v skrbeh, ker je šel lovit tja, kjer je blizu mrhovišče za medvede. On pa se ni nič bal. Mlada fanta sta prinesla domov lepo število polhov.
Torej, če je zanimivo, dajte v časopis.
Z odličnim spoštovanjem."
RUDI GORNIK iz Br^a Pri Kočevju
OPOMBA UREDNIŠTVA: Tovarišu Gorniku se zahvaljujem za zanimivo obvestilo. Hvaležni bomo, če bomo take in podobne zanimivosti še dobivali, seveda ne le od tovariša Gornika, ampak tudi od drugih bralcev, saj se prav gotovo povsod zgodi precej zanimive^, novinaiji pa ne moremo biti povsod.
Obiskali smo tudi mladega polharja Emila Cetin sk^a iz Slovenske vasi, ki obiskuje 6. c osnovne šole Kočevje. Povedal je, da res rad polhari, posebno še s svojima bratrancema Bojanom in Francem Henigmanom, ki sta stara 20 oziroma 16 let in s 7-letnim Milanom Radočajem. Običajno gredo vsi štirje hkrati na polhe.
Zanimivo dopisnico Rudya Gornika bomo odstopili polharski sekciji v Kočevju, ki jo- bo veijetno pokazala na prihodnji poUiarski razstavi.
i
4
4
4
4
4
s
4
4
s
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
%
4
5
s
s
J
s
4
s
Zbirka osmih privlačnih in itapetih romantično pustolovskih knjig o
dutimiici z GRlCA
ki jo je napisala ZAGORKA.
pisateljica Marija Jurič-
Pred nami je prva polovica obširnega psevdozgo-dovinske^ ciklusa o ČAROVNICI Z GRIČA, s katerim je avtorica posegla na tisto področje, kjer sta se najbolj proslavila francoska pisca Akxandre Dumas in Mkhel Zevacco.
Dogajanje ČAROVNICE Z GRIČA je postavljeno v osemnajsto stoletje, v čas, ko vlada na Duniyu slovita cesarica Marija Terez^a.
Zgodbe so . mojstrsko zapletene, berejo se kot napete krirainz^e. Ljubiteljev napetih romantično pustolovskih romanov ČAROVNICA Z GRIČA ne bo razočarala.
PRVE ŠTIRI KNJIGE ROMANOV
-SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU I SKRIVNOST KRVAVEGA MOSTU II
-MALLEUS MALEFICARUM I MALLEUS MALEFICARUM II
NA PRIBLIŽNO 1900 STRANEH STANEJO SAMO 200 DIN
V KRATKEM IZIDEJO ŠTIRI NASLEDNJE KNJIGE
-TEKMICA MARIJE TEREZIJE I TEKMICA MARIJE TEREZIJE II - DVORNE SPLETKE I DVORNE SPLETKE II
V KNJIGARNAH BOSTE DOBILE TE KNJIGE ŽE V FEBRUARJU
KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH. NAROČITE JIH LAHKO TUDI Z DOPISNICO PRI UPRAVI ZALOŽBE, KI VAM NUDI UGODNOST MESEČNEGA OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PO 50 DIN. NAROČILA SPREJEMA:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana. Mestni trg 26
5
5
N
5
N
5
§
5
5
5
5
s
%
N
5
N
5
5
I
I
in pripravil predloge. Posredovani bodo na skupnem sestanku s predstavniki ObS Kočevje.
Prebivalci Osilniške doline no-
čejo, da bi bila slovenska javnost priča socialnih problemov, kakršne doživlja danes Kozjansko. Hočejo živeti življenje, dostojno slovenske socialistične skupnosti!
ANTON KVATERNIK ANTON ŠERCER LJUBLJANA
Ne podpor, le varstva si želimo!
Kmečki zavarovanci, ki živijo na območju Primoža in Studenca pri Sevnici, so na zboru povedali svoje želje in predloge glede kmečkega pokojnin^ega zavarovanja. Ugotovili so, da zaradi stalnega porasta cen, ki že več let niso usklajene z odkupnimi cenami kmetijskih pri-
Za spremembo!
Delavske športne igre, ki jih že skoraj v vseh dolenjskih občinah organizirajo občinski sindikalni sveti oziroma njihove komisije, so prav gotovo že opravičile svoj obstoj. Rekreacija zaposlenih, to radi poudarjamo, mora biti sestavni del delavčevega dneva.
Čeprav torej v načelu skrbimo za rekreacijo zaposlenih prav s športnimi igrami, ki naj bi se izkazale z množičnostjo in še zlasti s tem, da bi tekle skozi vse leto, pa gredo na Dolenjskem delavske igre vse bolj v drugo smer: rekreacija je potisnjena v ozadje, zvečini se kolektivi ženejo za športnimi uspehi in prvimi mesti. To pa ima za posledico, da igre pravzaprav sploh ne pridejo do tistih, ki so jim namenjene. Peščica športnikov lovi točke in prva mesta v vseh disciplinah, vsi drugi zaposleni so zgolj opazovalci ali pa nastopajo kot številke.
K rekreaciji torej današnji sistem iger ne prispeva dovolj, zato bi morali na Dolenjskem nujno spremeniti sisteme točkovanja, tako da bi bili na boljšem tisti, ki so množično zastopani Morda res ni neumesten predlog, da bi aktivni športniki v teh igrah mloh ne smeli nastopati. Čeprav bi bila kvaliteta slabša, bi s tem pridobili na množičnosti in resnični rekreaciji To pa je gotovo poglavitni namen delavskih iger! In končno: s tem namenom so jih sindikati tudi ustanovili
delkov, 90 odstotkov kmetov, ni zmožno plačevati prispevkov v sklad pokojninskega zavarovanja. Menili so, da bi morala družba dodati vsaj polovico, če že ne dve trećini potrebnega denarja.
Predvidena vsota 250 din pokojnine je po mnenju kmetov prej socialna podpora kot pa pokojnina. Pokojnina bi morala znašati vsaj 400 din. Pretežna večina kmetov ni soglašala z osnutkom tistega člena, ki določa, da bi kmečki zavarovanec ob upokojitvi moral izročiti zemljo dedičem, jo prodati ali oddati splošnemu ljudskemu premoženju.
Zaradi vse hitrejšega razvoja kmetijske mehanizacije in obdelovalne tehnike je tudi na kmetih vse več hujših telesnih poškodb, ki povzročajo delno ali stalno invalidnost kmečkih ljudi. Zaradi tega so kmetje na omenjenem zboru menih, da bi bilo treba razen starostnega zavarovanja uvesti tudi invaliddco pokojninsko zavarovanje kmetov.
K- ZORKO,
I	Zavratec	32
Žena kmetica naj bo enakopravna
v razpravah o uvedbi starostnega zavarovanja kmetov so predlagali, naj se zavarovanje razširi tudi na žene kmetov. Predlagali so, naj bi žene dobivale pokojnino s 60 leti starosti ali manj, če so ne^osobne za delo ali če so invalidne.
Po dosedanjih obravnavah kaže, da na višjih forumih ne bo doseženo soglage in da bo kmečka žena še naprej podcenjevana. Pri tem se ne-
hote vprašamo, kdo bolj potrebuje družbeno pomoč kot kmečka žena, ki se muči od zore do mraka, ki nima porodniškega dopusta, ki nima skrajšanega delovnega časa, ki nima možnosti za letni oddih ob moiju ali kje drugje. Žena delavca je enakopravna v delovnem kolektivu, žena kmetica pa je še daleč od tega. Razprave o pokojninskem zavarovanju kmetov so razkrile žalostno stanje kmečkih go^odarstev, ko mladina odhaja z doma, ker ne vidi prihodnosti, in ko doma ostajajo le ostareli ljudje, ki kmetij ne morejo rešiti propasti. Vse to so posledice neustrezne kmetijske politUce v preteklosti, za kar pa nihče noče biti odgovoren.
Ženam kmetkam je treba priznati pravice pri starostnem zavarovanju, sig je njihov delež enakovreden deležu ženam delavkam v družbenem sektoiju. Cas je, da to poznamo.
B. DEBELAK Krmelj 30
SMETANA
MinUa je vroča poletna sezona. Redek turist sede v svoje vozilo takole po delu in morda krene ob zeleno modri Krki v Dolenjske Toplice, da si ogreje od mestne megle premrle ude.
Osem starih stotakov odšteje turist v recepciji, in že ga vidimo, kako se ziblje v tako imenovanem ,,velikem bazenu“. Pridno zamahuje z rokami - dejali bi; telovadi!
Ne, ne telovadi naš turist, „smetano", ki je ostala na vodi
moru sama pobrati „smetano“ iz bazena! Ni dvoma, da je to izvedljivo. Ce ne drugače, pa s preprosto črpalko!
Morala bi, če ji je kaj za obisk, poskrbeti tudi, da bi se kopalci UMILI, preden skočijo v bazen! Težko boste namreč videli kopalca, ki bi pred kopanjem storil kaj drugega kot to, da se prizanesljivo zmoči po hrbtu. Tam, kjer je zares umazan, pa se umije v bazenu! (Ce se celo ne ponesnaži vanj!)
od prejšnjih kopalcev, odganja od sebe! Nesnaga se izpred turista odziblje v drug kot in od tam je drugi kopalec pošilja v tretjega ... Siziiovo delo, vsekakor!
Se ena pot je, kako ubraniti vrlega turista pred nesnago na površju! Ce že ni mogoče opoldne izprazniti bazena, bi pač morala uprava toplic - če ji je kaj do tistih turistovih osmih stotakov - v opoldanskem od-
V imenu našega tohko obetajočega in >nenehno napredujočega turizma naj torej upravljavci lepih Dolenjskih Toplic poskrbe za napis, ki bo opozoril in prepričal obiskovalce, kako in kje naj se umijejo. Poskrbe naj za košček mila ih morda naj bolj zapro prostor s tušem, da bodo obiskovalci to lahko nemoteno storili!
TURIST
Vsa Dolenjska je na nogah pred ljudskim glasovanjem
» Pravšen korakza odpravo razlik«
FRANC BEG, predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu: „Priča smo velikim razločkom med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom v občini. Dva podatka kažeta, v čem so spremembe. Prvič: število kmečkega prebivalstva se je zmanjšalo na 33,4 odst. v letu 1970; drugič: narodni dohodek je bil v letu 1968 na enega prebivalca v občini 8.272,00 din, na enega kmečkega prebivalca pa 2.502,00 din,, zunaj kmetijstva celo 11.918,00 din. Pri zmanjšanem številu prebivalstva ob skoraj enakih Kmetijskih površinah kot leta 1945 je narodni dohodek na kmečkega prebi-
valca 3,3-krat manjši od na-rodn^a dohodka na vsakega prebivalca v občini, v primerjavi z nekmečkim prebivalstvom pa celo 5,16-krat. Ta podatek navajam zato, ker po svoje kaže na ekonomski položaj zasebnega kmetijstva in opravičuje takšen poseg na področju socialne politike do kmečkega prebivalstva, kot je zajet v predlogu za združitev zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov.
Predlog za združitev izhaja v bistvu iz tega, da bi pravice kmetov iz zdravstvenega zavarovanja izenačOi s pravicami, kijih imajo zaposleni delavci, upokojenci in obrtniki ter njihovi delavci. Povečane stroške za te pravice naj bi pokrili z večjo finančno udeležbo zavarovancev sedanje skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in občinskega proračuna. Ce bi poskusili računati, ali bi naposled lahko šlo kaj več iz Tcmečkih žepov, bi se hitro pokazalo, da kmetje novega bremena ne bi zmogli. Ne pozabimo tudi, da uvajamo pokojninsko zavarovanje kmetov, in smo tam...
To so samo nekateri razlogi, da se v organizaciji SZDL zavzemamo za združitev obeh skupnosti. To je tudi pravšen korak za odpravo socialnih razlik, ki se porajajo v potrebah prebivalstva. Menim, da je' pot, ki smo jo ubrali, iz moralno-etičnih in mo-ralno-političnih razlogov v skladu s prizadevanji, da odpravimo pretirano socialno razslojevanje."
LOJZE KRHIN, direktor ,Dane“ z Mirne: ,J*repričan sem, daje ta ukrep nujno potreben. Poznain razmere in vem, da si kmet ne more ustvariti tolikšnih dohodkov, da bi lahko plačeval zdravstveno varstvo. Dobrih šest mflijonov dinaijev, kolikor bodo morale prispevati delovne organizacye, konec koncev ni tako velik denar, da skladov ne bi mogli združiti. Pravzaprav si niti ne morem militi, da bi bil kdo proti, saj smo več ali manj prav vsi s kmetov in vemo, da je treba ljudem, ki so ostali na domačijah, pomagati, da bodo z veseljem delali. Ce kdo nasprotuje združitvi skladov in izenačenju kmetovih in delavčevih pravic do zdravja, bi mu priporočil, naj sam poskusi živeti od zemlje.“
DR. JOŽE MOŽGAN, zdravnik splošne prakse z Mirne: „Sam sem iz kmečke družine in vem, kako težko se je odločiti, ko je treba klicati zdravnika. Eno samo večje obolenje lahko potisne kmetijo nazaj za dve, tri leta. Ljudje čakajo, dokler morejo, potem prihajajo prepozno ali celo umirajo brez pomoči zdravnikov, kar se drugje skorajda več ne dogaja. Ko obiskujem revne kmečke hife in vidim težave, v katerih njihovi prebivalci živijo, sem v zagati, ko je treba bolnika poslati v bolnišnico. Neprijetno se počutim, ko moram terjati plačilo. Tako povedo tudi drugi zdravniki. Stroace poskušamo kar se da zmanjšati, socialni razlogi in vest nam to narekuje. Nekateri se bojijo, da bo zdravstvena služba bolj obremenjena. Ne bojim se dodatnih obremenitev, jih bomo že zmogli, saj ■ bomo v sebi nosili zadovoljstvo, da pri zdravju in zdravljenju ne bo družbeno tako škodljivega razslojevanja ljudi Na to naj bi mislili vsi, ki bomo 5. in 6. decembra glasovali za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja.**
JOŽE JANKOVIČ, fmančni direktor v Beti: „Dobro poznam življenje in razmere na kmetih, zato se čudim, kako so mogli zdržati toliko časa. Odločno podpiram prizadevanja za združitev skladov. Prepričan sem, da so na moji strani tudi drugi proizvajalci. Menda ni nihče pozabil, da smo skoraj vsi zrasli na kmetih. Občinska skupščina je že zdaj veliko dajala in pomagala reševati težavno stanje, prepričan sem, da to zanjo ne bo pomenilo novega bremena. Gospodarstvo, ki bo dajalo 0,6 odstotka od bruto plač, pa tega prav tako ne bo čutilo. Gre za solidarnost in preizkušnjo našega humanizma. “
JANEZ ROŠKER, direktor tovarne celuloze in papiija „Djuro Salaj“ v Krškem: „V našem podje^'u bo glasovalo 1.180 delavcev. Pričakujem, da bo odziv na referendum dober, zlasti še, ker je v tovarni zaposlenih veliko kmečkih sinov in hčera. Ti poznajo trdo življenje na vasi, zato sem prepričan, da ji ne bodo odrekli pomoči. Kmetijstvo sodi med najbolj zaostala gospodarska področja v občini. Prav zaradi tega menim, da je solidarnost delavstva z vasjo potrebna. Da bi imeli podatke iz prve roke, smo povabili v tovarno direktoija novomeškega Zavoda za socialno zavarovanje in ta naj bi političnemu aktivu natančno razložil pomen referenduma in delež delavstva v skupnem skladu za zdravstveno zavarovanje na območju dolenjske skupnosti.“
Kmetom nismo nudili niči
Inž. Martin Janžekovič, predsednik ObS Črnomelj: „Podpiram združitev obeh skladov. To bo velika pridobitev za kmete in važen element v zmanjševanju socialnih razlik, ki jih kmetje čutijo na svoji koži. Do zdaj smo jim dali zelo malo; razen ugodnosti pri semenu in gnojilih kaj več res niso dobili. V celotni naši komunalni skupnosti gre za 6 milijonov dinarjev, to pa ne pomeni veliko, če seštejemo vse izdatke, ki smo jih imeli do zdaj. V občinski skupščini in delovnih organizacijah ljudje vedo, za kaj gre. Saj gre res za enkratno priložnost, da se oddolžimo kmetom, ki so nas dolga leta živeli in nas še živijo! Dolžni smo jih podpreti, ker smo tudi mi vsi s podeželja.“
»Ponosni na združitev«
!• RANCI- KUMP, sekretar pri „Gorjancih": „Pozdravljam to dejanje. Vsakdo na Dolenjskem bi moral biti ponosen na to, da prvi v Jugoslaviji izenačujemo kmetova pravice z delavčevimi Prispevna stopnja, potrebna za izenačitev pravic, podjetij ne bo udarila, tako tudi ne nas. Zlasti jp bo lahko preneslo gospodarstvo.
ZA
Že Boris Kidrič je dejal: »Pomagajmo razviti industrijo, da bo ta pomagala kmetijstvu« — »O uspehu referenduma sploh ne dvomimo, vprašanje je le, ali smo predvideli pravšne stopnje,« slišimo predstavnike občin, gospodarstva in družt>eno-političnih organizacij — Še več: ponekod se celo sprašujejo, ali ne prihaja ta pomoč kmetom prepozno
Ljudje o pomenu ljudskega glasovanja že veliko vedo, zato jih jie bo potrebno posebej prepričevati in vabiti Tako tudi zaposleni, ki so večinoma prišli s kmetov. Prepričan sem, da se ni treba bati za izid glasovanja.
V	našem podjetju bo edina skrb, kako zagotoviti čim boljšo udeležbo na glasovanju. Z delavci, ki so v Vav-ti vasi ali v Novem mestu, ne bo težav, ne vemo pa še, kako bi uredili gl^ovanje za tiste, ki nenehno potujejo — to je za delavce v tovornem in delno v avtobusnem prometu. Sicer pa je to skrb podjetja in mi tega ne bi bilo treba omenjati. ..“
Dolžni pomagati kmetu
ROMAN OGRIN, sekretar občinskega komiteja ZK Trebnje in član CK ZKS: ,,Ni naključje, da smo prav pri nas na Dolenjskem prvi začeli akcijo za združitev skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Odstotek kmetov je še /elik, kmetijstvo pa sorazmerno zaostalo in potrebno mu je pomagati. To smo ljudje, zaposleni v drugih dejavnostih, tudi dolžni narediti. Naše kmetije in kmečki ljudje so pomagali v prejšnjih letih, zdaj pa zaostajajo za razvojem drugih gospo-d^skih panog, Z združitvijo skladov ni rečeno, da bo kmetom nekaj neupravičeno poklonjeno. Daleč od tega. ^e za zavestno solidarnost in pomoč, ker vemo, da si kmetijstvo ne more samo vzdrževati zdravstvenega varstva, zlasti še, ker bo v prihodnjih letih uvedeno tudi pokojninsko zavarovanje, za katero bo treba tudi precej prispevati. Na koncu bi želel pozvati Dolenjce, kmete, delavce, upokojence, naj pridejo na glasovalna mesta in dajo svoj glas za to dobro zamisel."
ADOLF SUSTAR, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu: „Združitev skladov je ploil dolgoletnih naporov družbe-no-političnih skupnosti in samih kmetov. Gre za to, da kmečki ljudje dobijo pravice, priborjene že v revoluciji. Prepričan sem, da so zaposleni delavci sprejeli združitev kot nalogo, saj so zanjo prvi glasovali njihovi predstavniki - člani skupščine delavskega zavarovanja. Vsi skupaj prevzemamo veliko odgovornost, da bo odločitev, ki jo vsestransko podpiramo, tudi uresničena, Sindikati smo z dušo in telesom za akcijo. Prepričani smo, da ne bo delavca, ki bi v tej solidarnostni potezi kmetu pokazal hrbet. Zavedati se namreč moramo, da so kmetovi sadovi dela vloženi v sleherno tovarno, v vsak stroj, s čimer ustvarjajo delavci danes boljše življenje.
»Že na začetku: gneča...«
LADO SAJE, šef splošnega oddelka v novomeškem Zdravstvenem domu in predsednik občinskega sveta za zdravstvo in socialno varstvo: „Pričakujemo, da se bo število zdravstvenih storitev po združitvi skladov in izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva znatno povečalo. Pričakujemo naval kmetov, ki bodo poslej že v začetku bolezni bolj prihajali k zdravniku. Do zdaj so se kmečki zavarovanci zdravnikov izogibali - najčešče zategadelj, ker so morali pregloboko seči v žep. Zdravniško pomoč so iskali šele takrat, ko so bili ,,zreli" za v bolnišnico. Zato bo imela izenačitev pravic pri kmetih tudi zdravstveno-vzgojni učinek. Zdravstvena služba se bo morala na vse to Se posebej pripraviti. Nujne bodo okrepitve, sicer ne bo kos pričakovani gneči. ,
»O uspehu ne dvomim«
EDO KOMOČAR, predsednik občinskega smdikalnega sveta: „V prepričanju, da je zastavljena akcija po politični vsebini ena najvažnejših v zadnjem obdobju, pričakujem vsestransko podporo sindikalnih organizacij v delovnih kolektivih naše občine, pa tudi med kmečkim prebivalstvom. O uspehu referenduma ne dvomim, to pa s hvaležnostjo pričakujejo zavarovanci - kmetje, ki bodo poslej vsaj pri zdravstvenih pravicah enakopravni zavarovancu-delavcu. Predlog o združitvi skupščin in skladov zdravstvenega zavarovanja je dobil v zadovoljstvo nas
vseh podporo v celotni' dolenjski regiji Že to me navdaja z upanjem, da smo si enS'tni v prizadevanjih, da vrnemo nazaj na vas delček tistega, kar so kmetje po osvoboditvi prispevali za gospo^rski napredek.**
»Izpolnjujemo obljubo«
JOŽE RADEJ, predsednik občinske skupščine Krško: Naša skupščina je bila ena prvih, ki je želela, da bi zaposleni plačevali 0,60 odst. v korist kmetovih zdravstvenih pravic. V tem primeru bo znašal delež naše skupščine 350 tisoč din, če pa bi v dolenjski regiji sprejeli prvotni predlog za 0,50 odst., bi občinski proračun to močneje pri/^adelo in iz naše bbgajne bi morali vplačati kar 530 tisočakov. Kot vidite, je razlika velika. Zato nas toliko bolj veseli, da so bile enakega mnenja vse skup-•ščine na Dolenjskem.
PETER MARKOVIČ
Želim, da bi referendum uspel, in sem tudi prepričan, da delavci ne bodo razočarali kmeta. Ta korak pomeni izpolnitev obljube izpred desetletij, ko je vas podpirala industrijski razvoj. Naši zavarovalni skupnosti pa smo hvaležni, da je prva pokrenila akcijo za združitev kmečkega in delavskega sklada, akcijo za izenačenje zdravstvenih pravic delavca in kmeta. Posamezniku se to ne bo veliko poznalo, v občini pa predlagani delež zaposlenih veliko pomeni, saj bomo s tem omogočili nove zdravstvene ugodnosti 9.980 prebivalcem naših vasi."
»Kidričeve besede«
PETER MARKOVIČ, dosedanji sekretar občinske konference SZDL v Krškem: „O uspehu referenduma spk)h ne dvomim. Prepričan sem, da bo naše gospodarstvo s tem pokazalo svojo zrelost in pripravljenost za pomoč vasi. Marsikoga od mladih bo to privezalo na kmetijo. Do zdaj so marsikje rekli sinu: ,Pojdi delat, boš imel vsaj zdravnika in bolnišnico zastonj!' Bremena v obliki dodatnega prispevka za gospodarstvo niso tako velika, da jih kolektivi ne bi mogli prenesti. Menim, d;i za sredstva n? bi smoli postavljati vprašanja, saj s tem uresničujemo obljubo izpred desetletij, koje pokojni Boris Kidrič dejal: Pomagajmo razviti indu.strijo, tki bo ta pomagala kmetijstvu."
»Dolenjski list« tribuna bralcev
JANKO GOLEŠ, direktor ^lošnega sektoija v Novolesu; „Govorim z besedami delavcev, ki z obema rokama podpirajo združitev, še več — javno govorijo, da bodo glasovali samo ZA. Zakaj kmeta in delavca izenačujemo šele zdaj, ali ni to nepotrebna zamuda? Cimprej je treba sprejeti tudi zakon o starostnih	pokojninah	za
kmete. Ce tega ne bo kmalu, bodo s posestev zbežali še tisti, ki še vztrajajo in upajo ... Le kako bi se slišalo, če bi morali ugotoviti, da so kmečke hiše le še domovi ostarelih in izmozganih? — Obiskal sem nekaj zborov, kjer se je govorilo o tem, in vedno je bilo enako: prišel sem črnogled, odšel pa izredno vesel in presenečen, da naši ljudje vse tako razumejo.“
Brez premislekov - podpiramo!
Inž. Ivan Kostelec podpredsednik ObS Metlika;
„Občinska skupščina Metlika in vse družbeno-politične organizacije v naši občini že od vsega začetka sodelujejo v prizadevanjih za združitev obeh skladov. Na našem območju se s kmetijstvom ukvarja 40 odstotkov prebivalstva, zato ni treba posebej govoriti, kako pomembneje to vprašimje. Že do zdaj smć vsako leto namenili velika proračunska sredstva za zdravstveno varstvo kmetov, letos je za to šlo že 6 odstotkov proračunskih dohodkov. S predlagano zdri^itvijo obeh skladov se izdatki občine za te namene ne bodo povečali, ker bo največ sredstev dajalo gospodarstvo. Tudi za gospodarstvo nove dajatve ne bodo večje breme, saj gre za boljše splošno počutje in humano dejanje do sočloveka, kar vsi že precej časa čutimo. “
Da bi se laže odločili
še devetkrat bomo šli spat — pa bomo volili! Referendum o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v eno se hitro približuje. To bo ljudsko glasovanje desetletja, zgodovinski dogodek, za Dolenjsko prelomnica in mejnik, ob katerem bomo rekli: „Začenjamo nekaj novega, nekaj, česar nimajo šesnikjer v državi — delavca in kmeta izenačujemo pri zdravniku in v lekami.“
Na glasovalnih listkih, ki jih bomo izpolnjevali vsak zase, naskrivaj, bomo morali obkrožiti besedico „ZA“ (seveda za združitev). Če bi se nam „PROTI“ (združitvi) bolj priljubil in bi ga t^o množično obkrožali, da bi bil „ZA“ v manjšini, bi vse skupaj padlo v vodo, kmetovo upanje, da bo izgubil manjvrednosti položaj, pa bi splavalo po vodi. Kdo ve, doklej (koliko desetletij? ) bi morali potem čakati, da bi se ponudila priložnost...
Na referendumu — demokratičnem ljudskem glasovanju — se lahko zgodi marsikaj: da glasuje človek „PROTI“ tudi tedaj, ko je o zadevi premalo (ali nič) poučen, ko pa ugotovi, da bi moral Vasovati drugače, je prepozno. Nihče nikomur ne želi, da bi ga vest pekla, ker je bil premalo seznanjen z zadevo. Zato bomo v pričujočem prispevku poskusili osvetliti nek^ pomembnih podatkov in ugotovitev iz našega sistema zdravstvenega zavarovanja. Vsem, ki bodo 5. in 6. decembra šli na referendum, naj bi ta prispevek pomagal razjasniti tudi nekatere pojme, o katerih ni slišati vsak dan. Vse to pa z enim samim dobrohotnim namenom, da bi seznanili ljudi z gradivom in jim tako pomagali, da se bodo laže odločfli z glasovalnim listkom v roki.
VOZIČEK
PODATKOV
(da ne bo dvomov!)
■
lil
TABELA .A
r'
SKUPNOST ZOR. ZAVAROVANJA DELAVCEV
ZA!/A/iO=^ VAA/C./	OBČINE					SKUPAJ
	CKNOM.	KRŠKO	mTUKA	N. MESTO	TREBNJE	
v ok.i-/yni Zđvđi'otr. 2 rtjihoui 3. ohr/n/U/ A n/iho\/i svoje/ r pogocLh. f- njihoui svojci ^.upokoj. o njihov/ ^'Svoju a Zđčđs/io, ^ ’ r)QZ5pOSL SVOlCJ	4. AS5 s. 636 ■ 120 /63 3 4 -/,262 '1-250 '18 24	6.555 286 337- 7 8 25 21	2. 291 2-188 110 losr 1 Z 6o6 ^40 6	-/f. 382 Zim 323 393 26 3Z. 3.551 2.SGG 25 28	2.184 Z.7^0 119 162 6 8 1.045 785 S 7-	32.567 39.434 g(,8 1-160 44 S4 S.72)5 8Z 80
Tku>AJ (1 - -IO)	‘fZ64^	dS.&fS	S.^SO	45.f59		59-902
už/^d/ci /n poo/por 'f2.0SAs/i	'tlb	Z96 20	100	26o 20	161 4	341 44
VSEH		'18^1	S-8S0		7-239	90.889
ools/-o£ek	i4.0S%	ZO.89%	6.4if%	50.65%	9-37^%	■100%
Pravica o obveščenosti je prav tako pomembna (če ne še bolj) kot pravica o glasovanju — zato: delavci in kmetje, preberite, kakšno zavarovanje imamo zdaj, in razmislite, kaj bi po vsem tem veljalo obkrožiti na glasovnici — ali »za« ali »proti« (združitvi kmečkega zavarovanja z delavskim)
Nov sistem—več brezplačnih pravic
Od letošnjega 1. januaija imamo v Sloveniji nov sistem zdravstvenega zavarovanja. Čeprav je bistvo znano, naj še enkrat ponovimo, za kaj gre.
Novi zakon, ki je uvedel ta sistem, je občanom — ne glede na to, kako so zavarovani — 'zagotovil več brezplačnih pravic iz zdravstvenega zavaro-
cev in zavarovanih kmetov sta poleg obveznih oblik določile še druge, ki so tudi brezplačne.
V	kmečki skupnosti so te oblike nekoliko drugačne.
Veliko oblik zdravstvenega
varstva je takih, da morajo zavarovanci k stroškom dodati denar iz svojega žepa. Doplačila oziroma participacijo sta določili obe skupščini — vsaka za svojo skupnost zavarovancev.
Doplačila delavcev
Zdravstveno zavarovani delavci morajo plačati: 8 din za v^k prvi zdu
vanja. Te pravice imenujejo tudi obvezne, ker se nan^ajo na oblike varstva, ki so za vse Slovence enake.
Skupnosti zavarovanih delav-
120.000 zavarovanih!
obisk zdravnika na domu, če je ta opravljen na zahtevo zavarovane osebe; 20 din za vsak prevoz z reševalnim ali kakim drugim vozilom; 50 odst. stroškov za preglede in zdravljenje zaradi zastrupitve z alkoholom;
8	din za vsak prvi pregled v specialistični ambulanti — razen za preglede v dispanzerjih in enotah, ki delajo na dispanzerski način; 50 odst. stroškov za cepljenja, ki po predpisih niso obvezna; 4 din za vsa-
TABELA „B"
Posejmo najprej, koliko nas je, ki nas „živi“ zdravstveno zavarovanje!
Veliko nas je, saj obsegata obe skupnosti zdravstvenega zavarovanja (delavcev in kmetov), ki naj bi se združili v eno, kar pet občin: Črnomelj, Kiško, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
V	skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev so letošnjega 1. januarja našteli 90.889 ljudu Da ne bo pomote; toliko je bilo delavsko zavarovanih IjudL
Največ delavsko zavarovanih ljudi je imela po teh podatkih novomeška občina: 46.039. Manj so štele: krška občina - 18.991 ljudi, črnomaljska
-	12.770, trebanjska - 7.239 in metliška - 5.850.
(Podrobnejša sestava zavarovancev v delavskem zavarovanju je razvidna iz tabtle A.)
Skupnost zdravstvenega zavarovanja Kmetov je v istem času štela
28.835 zavarovancev - največ spet novomeška občina — 10.698, za njo pa: krška - 6.221, trebanjska -5J61, čmortialjska (največ kmečko zavarovanih borcev NOV!) - 4.687 in metliška
(Več pokaže tabela B.)
Tabela C pokaže, da je bilo v novomeški skupnosti ob minulem novem letu zavarovani skoraj 120.000 IjudL Število zavarovancev se tudi v prihodnje ne bo bistveno spremenilo. Pričakujejo le, da se bo z novimi zaposlitvami kmetov zmanjšalo število kmečkih zavarovancev in ustrezno povečalo število delavsko zavarovanih oseb.
Ocene kažejo, da bi bilo v novomeški skupnosti že v bližnji prihodnosti kmečko zavarovanih samo še 27.500 ljudi, medtem ko bi se skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev povečala na 93.000 članov.
SHUPNOST ZDR.ZAVARCmJA KMETOV						
7J\VARo\/ANCi	0 3 C / A/ ^					3/iUPAJ
	CMO/^ELl		METLIKA	N- MESTc	TKBBNJE	
^•kmzi-liski 2.i>orx:/ N0\/ sev./??.	2-7-99 yj-881 6	5". 69^ 612> •10	924 3	>/0-330 3oi	yf4S 2Z	408
SKUPAJ	^687-	6.224	/-66<?		ۥ561	MS3S
0d3'f‘0'f<2.k{%		2^.58 %	S->78%		^f9iZ9%	ioo%
Koliko dajemo za zavarovanje?
upi
Vanja aelavcev Novo mesto je za leto 1971 predpisala takele stopnje:
0,8 odst. od bruto (Icosmatih) osebnih dohodkov plačujejo delovne organizacije za zavarovanje v
tabela ..c"
VSI ZAVAROVANCI (tabelama"-hrABELA^B")						
		0 B 0	I isi E			SKUPAJ
	ČMO/4.	KRŠMiO	METL/kA	N ZVESTO	TKEBNJB	
Oc/<svsko/n ^rnQC/<o za v ose^		2S-. 212	7S18	56-737-	12.800	119J24
v skupnosti	u.ss7o	2ioG%	6.28%		^0.69%	iOO%
primeru nesreče pri delu in poklicne oolezni,
3,2 odst. od bruto osebnih dohodkov za obvezne oblike zdravstvenega varstva in
4 odsti od bruto osebnih dohodkov za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, določene s statutom sk umnosti.
Od drugih dveh prispevkov izločajo 0,4 odst. za investicije v zdravstvu (za bolnišnico, zdravstvene domove, ambulante itd.).
Glavni vir dohodkov za sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov sta prispevek od katastrskega do-liodka in pavšalni prispevek za člane gospodinjstva.
Tako plačujejo kmetje letos 30 odst, od davčne osnove in po 80 din za vsakega člana svojega gospodinjstva.
Za socialno ogrožene kmete - s katastrskim dohodkom do 2.000 din - plačujejo občine.
12-odstotni republiški prispevek, ki ga plačujejo delavci s posestvom, gre v celoti za dodatne oziroma razširjene pravice oziroma obvezne (in brezplačne) oblike zdravstvenega varstva kmetov.
V	tem zapisu seveda nismo mogli zajeti vseh podatkov, ki so bUi na voljo, saj bi znatno presedi odmerjeni prostor, če bi šli v podrobnosti. Kljub temu, upamo, se je posrečil vsaj približen obris, kako je videti eno in drugo zavarovame - namreč delavsko in kmečko, »icer pa smo že prej rekli, da hoče biti ta zapis samo pripomoček pri razmišljanju o predvideni združitvi kmečkega za-vrovanja z delavskim. In morda je v vsem tem tudi namig delavcem in kmetom, kako naj glasujejo na bhž-njem referendumu.
ko izdano zdravilo, predpisano v breme skupnosti - razen za zdravila, za katera je potreben neposreden poseg strokovnega zdravstvenega delavca;
25 odst. slioškov za zobozdravstvene storitve, zobno protetiko in sredstva, ki so zavarovanim osebam zagotovljena na račun sklada (ne velja za stroške zdravljenje in izdiranja zob);
20 din za vse očesne pripomočke; 50 din za slušni aparat in za omogočanje glasnega govora; 40 din za ortopedske čevlje, do št 35; 70 din za ortopedske čevlje, večje od št. 35; 50 din za vsak inv^dski voziček; 15 din za bergle; 50 din za lasuljo, za proteze vseh vrst, ortopedske aparate in s’teznike, kilne pasove in aparate za ekstenzijo in
trojni znesek, ki je predpisan za zdravUa; za umetno dojKo in brizgalko za injekcye.
.... m kmetov
Kmečki zavarovanci morajo zdaj k stroškom za vrsto oblik zdravstvenega varstva, ki jim jih zagotavlja statut njihove skupnosti, prispevati:
50 odst. stroškov zdravniških (ambulantnih) pregledov in ambulantnega zdravhenja ter zdravniških pregledov in zdravljenja bolnikov na domu z vštetim prevozom zdravnika;
50 odstotkov stroškov za zdravljenje v splošnih, kliničnih in spi>-cialističnih bolnišnicah za prvih štirinajst dni, 25 odst. stroškov pa, če se jim zdravljenje poveča - in sicer od petnajstega do tridesetega dne;
30	odst. stroškov za pripomočke, kijih vgrajujejo v telo;
50 odst. za stroške zdravil, pomožnega in sanitetnega materija — razen za zdravila, pomožni in sanitetni material, uporabljen pri zdravljenju v bolnišnicah ali pri neposrednem ambulantnem zdravljenj.*;
50 odst. stroškov za izdiranje zob.
TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO
Izdelujemo tkanine iz čiste volne in diolen. Če kupujete hlače, jih kupite z značko Novoteks.
Za 29. november, dan republike, čestitamo našim potrošnikom, poslovnim prijateljem in občanom!
PRISTNA RUNSKA VOLNA
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE
Občanom čestitamo za dan republike 29. november!
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
med prazniki obiščite
ČATEŠKE TOPLICE
ples~kopanje~bar
čestitamo za praznik!
TRANSPORT
KRŠKO
Opravljamo vse vrste prevozov. Za praznik čestitamo!
SKUPŠČINA OBČINE
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Kolektivom in občanom čestitamo za 29. november, dan republike!
'C?
Rudnik rjavega premoga
SENOVO
čestitamo za praznik republike!
Podjetja
čestitajo
za
dan
republike
Slavnik koper
TURIST HOTEL SREMIČ KRŠKO
Vsako soboto ples. Igra priznani ansambel STEB iz Brestanice, poje pa Mary Avsenak.
Priporočamo se za obisk in hkrati čestitamo za dan republike!
SLOVENIJA VINO
»b«' BREŽICE
Kupujte vina, kijih polnimo v naši polnilnici. Za praznik čestitamo!
BREŽICE
Z obrati: MIZARSTVO Dobova in ŽAGA ter TAPETNIŠTVO Brežice. Čestitamo za praznik republike!
pirkon /e hci j a
KRŠKO
CIKLOSTIL PAPIR VSEH VRST # ŠPECERIJSKE VREČIČE S TISKOM IN BREZ 0 VSE VRSTE ŠKATEL IZ VALOVITE LEPENKE IN KARTONA S TISKOM IN BREZ « VSE TISKARSKE USLUGE
Za dan republike čestitamo!
ELEKTRARNA
BRESTANICA
Potrošnikom električne energije čestitamo za praznik!
INVALIDSKE DELAVNICE
BRESTANICA
Kupujte naše izdelke! Za praznik čestitamo!
SOP KRŠKO SPECIALIZIRANO PODIETIE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO
KRŠKO
Izdelujemo raznovrstno kovinsko opremo za industrijo. Lastni inženirski biro. Za praznik republike čestitamo!
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto
razglaša prosto delovno mesto
POSLOVODJA prodajalne v Šmarjeti
Pogoji za spi’ejem:
— visoko kvalificirani trgovski delavec ali
— kvalificirani trgovski delavec z 2-letno prakso v poklicu.
Nastop dela po dogovoru.
Pismene p>onudbe pošljite splošni službi PE »-STANDARD«, Novo mesto, Glavni trg, v 8 dneh pf) objavi oglasa.
Gimnazija v Novem mestu
razpisuje prosto delovno mesto
HIŠNIKA —KURJAČA
POGOJI:
1. kvalificiran delavec lesne, elektro ali kovinske stroke;
2. opi-avljen izpit za kurjača centralne kurjave; če ga nima, ga mora opraviti;
3. stanovati jnora v šoli.
OD 1.650 dinarjev na mesec, poleg tega brezplačno stanovanje in kurjava.
Ponudbe p>ošljite najpozneje v 8 dneh po tej objavi.
Trgovsko podjetje SEVNICA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenega
avtomobila »ZASTAVA« 620 B nosilnost 21
Avto je v voznem stanju.
Izklicna cena je 6.000 din.
Licitacija bo v četrtek, 2. decembra 1971, ob 9. uri za družbeni sektor, za ostele od 10. ure dalje. Dražba bo na dvorišču podjetja v Sevnici, Glavni trg 25. Pred začetkom licitacije morajo interesenti položiti varščino v višini 10 % od iziklicne cene pri blagajni podjetja.
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO obrat Tovarna gospodinjske opreme Mirna
odprodaja
po sklepu delavskega sveta
rabljena osnovna sredstva
na javni licitaciji 1. 12. 1971 ob 8. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebni sektor.
Ogled možen vsak delavnik od 6. do 14. ure.
ZAVAROVALNICA SAVA poslovna enota NOVO MESTO
RAZPISUJE delovno mesto
REFERENTA kmetijskih zavarovanj
Pogoji: srednja kmetijska šola spfošne smeri in najmanj 5 let delovne prakse
Stanovanja ni na razpolago. Nastop dela 1. 1. 1972.
Prijave pošljite na naslov; Zavarovalnica SAVA, PE Novo mesto, Glavni trg 24. Razpis velja do zasedbe.
»DOLENJKA«
trgovsko podjetje na debelo in drobno
NOVO MESTO
OBJAVLJA prosti delovni mesti:
1. poslovodje
2. nekvalificiranega delavca
za prodajalno "POTROŠNIK« v Semiču
Pogoji:
.podi.visoko kv'^alificiran trgovski-delavec s 3-letno prakso v železninai-sko-tehnični ali mešani stroki ali kvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso v železninarsko-teh-nični ali mešani stroki
pod 2. končana osnovna šola, odslužen vojaški rok ter zdravstvena in telesna sposobnost za opravljanje fizičnih del Za delovni mesti je določeno poskusno delo.
Rok za prijave je 8 dni po objavi.
KOGAR PIČI KAČA, SB BO'JI BELOUŠKE
Papirja pa ne bo zmanjkalo!
Letos v krški tovarni celuloze in roto papirja »Djuro Salaj« ne bo stare plošče: »Lesa ni, stroji stoje!« — Lesa je za 4 mesece
Brskam po starih časopisih. Novembra, decembra vsako leto — pač glede na to, kdaj je pritisnila zima, se začno pojavljati novice: krška tovarna ,,Djuro Salaj“ je v težavah, zmanjkuje lesa, skladišča so prazna, stroji se bodo morali ustaviti. Najbolj sveži podatki: 18. december 1969 pod naslovom „CELULOZA je spet brez lesa“.
Takrat je bilo stanje res kritično. Po osemurni razpravi so lahko ugotovili, da bodo morali po denar za osebne dohodke v rezervni sklad, da bo en papirni stroj stal, da za novo-
letne praznike tovarna pet dni ne bo delala, čeprav je sicer običaj, da dela tudi za vse praznike. S strahom so se ^raševali: kako bo februarja, ko bomo že januarja izčrpali rezervni
sklad?
Nekaj mesecev pozneje, 19. marca, spet nove vesti: papirni stroj v tovarni ^et stoji. Časopisi imajo dve izbiri: kupovati dražji uvoženi papir - ali pa sploh ne iziti!
10.	aprila so nesoglaga dosegla vrhunec: v podjetju so izrekli nezaupnico direktorju Ladu Trampušu in direktorju go^odarsko-računske-ga sektorja Jožetu Rajglu.
Kogar piči kača, se boji belouške, pravi star pregovor in zato ni bilo naključje, daje novo vodstvo odločno sklenilo: Nikdar več ne sme zmanjkati lesa!
Letos, na začetku druge zime pod novimi krmarji, je tovarna tako založena z lesom kot verjetno še nikoli poprej. Lahko bi rekli, daje prezalo-žena, saj je lesa za 4-mesečno proizvodnjo. Položaj na domačem trgu se je ta čas spremenil, saj dobivajo več lesa kot včasih, lepo vreme pa omogoča pravilo lesa iz gozdov še zdaj, prejšnja leta pa je bfla navadno ob tem času že zima.
Zaradi težav z lesom v prejSnjih letih je tovarna izgubila skoraj ves izvoz in šele v zadnjem letošnjem tričetrtle^u so nekako dosegli izvozni načrt. Ker je lesa dovolj, letošnjo zimo ne bi smelo zmanjkovati papirja. Samo popolnoma normini delovni pogoji pa dajejo upanje, da bo ,,Djuro Salaj" lahko naredil dovolj papirja in bo sčasoma dobil svoje mesto tudi v izvozu!
J. SPLICHAL
Za fotografijo „Kočevdca pqkrajina“ bo dobil d^lomo Maijan Čurkovič iz Kočevja ha razstavi ,J*ionirski foto 1971“, ki bo od 26. novembra do 5. decembra. Komu je komisija slovenskih strokovnjakov za fotografijo še prisodila priznanja, berite v posebnem sestavku.
PIONIRSKI FOTO' 1971
Kočevcem zlato in diplomi
Priznanja še v Ljubljano, Bohinjsko Bistrico in Litijo — Jutri otvoritev razstave
NOVO MESTO - Danes popoldne bodo na seji občinske konference ZK govorili o stalnih kadrovski! pripravah in volili organe ZK v občini Za sekretarja sta predlagana inženir Božo Kočevar in Franci Sali.
MIRNA - Francoski delavci so začeli vgrajevati opremo v tovarni za predelavo krompirja. Po pogodbi KZ Trebnje in Kolinske iz Ljubljane bodo prvih 300 ton krompirja odkupili že v decembru po 60 par kilogram.
ŽUŽEMBERK - V soboto dopoldne ob 10. uri bodo odprli nov ribiški dom ob Krki, ki je bil zgrajen z veliko prizadevnostjo žužemberških ribičev.
Jutri, 26. novembra ob 10. uri, bo v Likovnem salonu v Kočevju odprta republiška razstsva „Pionirski foto 1971“. Na otvoritvi bodo podelili tudi priznanja najuspešnejšim pionirjem — fotoamaterjem.
Za posamezne fotografije bo prejel zlato medaljo Vojko Čuden, osnovna šola (OS) Bohinjska Bistrica, srebrno Zmago Skobir OŠ dr. Vita Kraigherja - Ljubljana, bronasto Robert Reinhardt OŠ Borisa Kidriča - Ljubljana, diplome pa Tadej Prelesnik in Marjan Čurkovič, oba OŠ Kočevje, Veselin Miškovič OŠ dr. Vita Kraigherja - Ljubljana in Boris Kokalj OS Litija.
Za kolekcijo (zbirko) fotografij bodo prejeli Maijan Čurkovič OS Kočevje zlato medaljo, Vojko Čuden OŠ Bohinjska Bistrica srebrno in Ivan Šporčič OŠ dr. Vita Kraigherja - Ljubljana bronasto medaljo.
Priznanje kot najboljši foto krožek, ki se je udeležil razstave, bo prejel krožek OŠ dr. Vita Kraigherja
-	Ljubljana.
Razstavo organizirajo Foto-kino zveza Slovenije, Foto-kino klub osnovne šole Kočevje in Zveza kul-turno-prosvetnih organizacij Kočevje. Pokrovitelj razstave je Janko Novak, direktor KOČEVSKEGA TISKA v Kočevju.-Priprave za razstavo sta vodila France Brus in Peter Šobar mlajši.
J. P.
V Kostanjevici vinarski muzej
V kostanjeviškem gradu bodo uredili vinarski oddelek slovenskega tehniškega muzeja. To je 17. novembra na posvetovanju slovenskih vinogradniških strokovnjakov povedal dekan ljubljanske biotehniške fakultete prof. dr. France Adamič. Hkrati s tem je pozval vse lasinike starinskih predmetov, ki so jili predniki uporaDljaii v vino^adništvu in vinarstvu, nai odstopijo te starine muzeju, predstavnike delovnih organizacij pa je zaprosil za denarno pomoč pri urejanju muzejske zbirke.
NOVO MESTO - Te dni bodo v Novem mestu posveti s predsedniki aktivov ZMS na srednjih šolah in v vaških aktivih. (A. L.)
Čestitke Novemu tedniku
Ta torek je celjski NOVI TEDNIK proslavil 25-letnico svojega izhajanja. Kot pokrajinsko glasilo SZDL je v poltretjem desetletju opravil pomembno nalogo, saj si je med drugim kljub nenehnim finančnim težavam predvsem tudi prtadeval, da bi ohranil Celju in pokrajini časnikarsko tradicijo, najstarejšo v Sloveniji. Kot kolektive drugih pokrajinskih glasil SZDL v naši republiki, pestijo tudi delavce Novega tednika nenehne gmotne skrbi za obstoj lista. Prav zdaj si prizadevajo, da bi dosedanje ustanoviteljstvo časnika razen občin Celje, Laško in Žalec razširili še na sosednje občine in tako omogočili tedniku še širši razmah in čvrstejše obete za bodočnost.
Kolegom v uredništvu in upravi Novega tednika za prehojenih 25 let iskrene tovariške, čestitke, za bodoče delo pa kar največ novih uspehov, zadovoljstva in razumevanja ustanoviteljev!
KOLEKTIV DOLENJSKEGA LISTA
Sejmišča
BREŽICE
Na sobotni sejem v Brežicah so pripeljali 412 mlajših in 26 starejših prašičsv. Vsega so prodali 366 živali, za mlajše so prodajalci odšteh od 10 do 11 dinarjev, za starejše pa od 8 do 9 dinarjev za kilogram žive teže.
NOVO MESTO
V	ponedeljek so od 692 pripeljanih prašičev prodali 458. Za pra-ače do 12 tednov starosti so prodajalci hoteli 160 do 230 dinarjev, za starejše 240 do 410. Kljub slabemu vrejnenu je bil promet dokaj živahen, cene so bile mak) višje kot po navadi, kupci so prišli tudi iz sosednjih občin.
Iskra...
(Nadaljevanje s 1. strani)
padla, število zaposlenih se je zmanjšalo. Edino izvoz predstavlja rešitev, toda cene žužemberških kondenzatorjev na tujem trgu niso konkurenčne. Prav zato pričakuje obrat po 11 letih obstoja več podpore, kot je je bil deležen v tem desetletju.
Ob otvoritvi novih prostorov so imeli tudi slavnostno sejo delavskega sveta tovarne, na kateri so nagradili vse, ki so v podjetju že 10 oziroma celo 20 let.
J. SPLICHAL
Javnost—najbolj pravšna pot
(Nadaljevanje s 1. strani)
njihov delovni prispevek, in da tako bogatijo na račun večine. V nedavni razpravi v skupščini SRS o samoupravnih sporazumih o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov je bilo ugotovljeno, da sedanji samoupravni sporazumi še ne,bodo
Zapostavljanja jim je dovolj
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zaradi majhnega zaslužka delajo vse sobote in nedelje ter si tako umetno dvigajo osebne dohodke, to pa anatrajo za izkoriščanje. Zaslužki so v Kanižarici odvisni samo , od storilnosti in poslovnega u^eha podjetja zato z njimi ne morejo navzgor mimo teh meril, ne da bi ogrozili obstoj rudnika. Medtem ko storilnost dosega zavidljivo raven, saj je v republiškem in državnem merilu celo na vrhu lestvice, poslovni uspeh ne more biti dober, ker cene skokovito naraščajo, medtem ko se premog ne sme podražiti, zanj so cene določene. Ob takih pogojih go^o-darjenja divjanju cen ne morejo slediti.
Rudarji so na sestanku izjavljali, da niso pripravljeni več čakati na družbeno priznanje poklica. Pristojni naj povedo, če so rudniki premoga še potrebni v slovenskem go-
vedarstvu ali ne, so dejali. Ce so, naj rud£^i dobijo, kar jim gre, če niso, naj rudnike zapro in omogočijo prekvalifikacijo. Take razmere so privedle že do hudega pomanjkanja delovne sile, saj v jamo noče nihče več za tako majhne osebne dohodke. Proizvodni plan bo letos ogrožen prav zaradi pomanjkanja delavcev.
Na sestanku so sklenili, da bodo s svojimi zahtevami seznanili razne forume, od centralnega komiteja navzdol. In kaj želijo?
Zahtevajo, da se natančno določi vloga premogovništva in s tem kani-žarskega rudnika v okviru gospodarstva in energetike v Sloveniji; primerne osebne dohodke ol^ 42-ur-nem delavniku; uskladitev cen premoga z ostalimi industrijskimi proizvodi, obenem pa posojila za nadaljnjo modernizadijo dela.
R. B.
v celoti odpravili korenin socialnih razlik in da bo tudi prisvajanje v delitvi osebnih dohodkov zato nekaj časa prisotno. Večina zasebnih obrtnikov, ki so pošteni, že vrsto let zahteva javnost prijav, dohodka, da bi sc tako izognila senci, ki jo na vse obrtnike mečejo, posamezni špc-. kulanti iz njihovih vrst.
Z zapletenimi predpisi, pa tudi z armado davčnih delavcev ne bomo odpravili špekulacij z dohodkom in prisvajanja pri osebnih dohodkih, ker se je oboje že preveč razpaslo. Naj učinkovitejša in hkrati najpreprostejša rešitev je javnost osebnih dohodkov in dohodka, ki ga delovni človek pridobiva z delom. XXI. dopolnilo zvezne ustave in XXVI. dopolnilo ustave SRS zelo podrobno naštevata delavčeve pravice do osebnega dohodka, ki naj vselej temeljijo na njegovem delovnem uspehu in njegovem prispevku k poslovnemu uspehu delovne organizacije. Delovni ljudje znajo dokaj natančno preceniti, koliko je kdo prispeval, malokdaj pa dovolj natančno vedo, koliko je kdo dobil. Tiste pravice iz delitve, ki jim jih dajeta XXI. dopolnilo zvezne in XXVI. dopolnilo republiške ustave bi zato uveljavljali veliko laže, če bi ustavna dopolnila hkrati vsebovala tudi načelo javnosti dohodka in osebnih dohodkov. Tisti, ki si na pošten način služijo svoj kruh - in ti so v veliki večini -temu gotovo ne bi nasprotovali. V dopolnilih ustave SRS. ki so še v jav-
ni razpravi, bi načeto javnosti dohodka delovnih ljudi in osebnih dohodkov lahko še uveljavili.
M. JAKOPEC
V\tmm
vecii...
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	petek ni znal nihče utemeljeno pojasniti, zakaj so od 3. novembra naprej poslali postopno vse delavce domov, češ da je prekinitev začasna in da bodo zaposleni dobivali 80-od-stotne osebne dohodke. Rekli so jim menda hidi, da ni denarja za plačilo carine za uvoz surovin.
Mokronoški obrat za izdelovanje elektrolitskih kondenzatorjev, ki je kljub obljubi (med drugim tudi Francu Popitu, predsednUcu ZKS) brez obratnega delavskega sveta, brez čistih računov o poslovanju, brez informiranosti je ob neizpolnjenih ob^ubah vodstva iz Ljubljane zdaj v še večji negotovosti, kot je bil svoj čas, ko so delavke same prekinile delo.
Zato so na konferenci sklenili napisati odprto pismo ter z njim slovensko javnost seznaniti z razmerami, od vodstva Iskre pa zahtevati konkreten odgovor, kaj bo z obratom v Mokronogu.
M. L.
kultura
in
izobra-
ževanje
r'
Danes o Novem mestu
Novo mesto se bo danes poklonilo spominu pokojnega skladatelja Marjana Kozine. Ob 16. uri bo predsednik občinske skupščine Franci Kuhar odkril doprsni kip Maijana Kozine (delo kiparja Zdenka Kalina) pri Študijski knjižnici Mirana Jarca. Pisatelj Ciril Kosmač bo nato v tej knjižnici odprl razstavo o življenju in delu slovenskega skladatelja Marjana Kozine. Zvečer bo v Domu kulture koncert Kozinovih komornih skladb. Po uvodni besedi dr. Dragotina Cvetka se bodo zvrstila dela: Suita za klavir štiriročno pianista Igor in Alenka Dekleva), Štiri pomladne pesmi (sopranistka Zlata Ognjanovič, pri klavirju prof. Ciril Cvetko), Sonatina za klavir in C (presto - andante - maestoso), Divertimenti za klavir (pianistka Zdenka Novakova), Cigan in Pokret (basist Ladko Korošec, pri klavirju Zdenka Lukčeva) in Partizanska ter Obroč (Stovenski vokalni oktet).
Vilma Bukovec in Ivan Lackovic v Trebnjem
v soboto, 27. novembra ob
17.	uri, bodo v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo slikarja Ivana Lackovića-Croata iz Zagreba; umetnika bo predstavil profesor Vladimir Malekovič. Uro kasneje se bo v domu kulture v Trebnjem začela proslava in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja Vilme Bukovčeve, prvakinje ljubljanske Opere. Nastopili bodo: trebanjska rojakinja Vilma Bukovec, Rajko Koritnik, Boris Kralj, Sašo Miklavc in pianistka Zdenka Lukec.
V soboto ob 17. uri bodo v trebanjski galeriji odprii veliko razstavo del znanega hrvaškega slikaija Ivana Lackovića, dolgoletnega prijatelja in sodelavca slovenskih naivnih slikaijev. Razstava bo predstavila umetnika Lackovića v razdobju zadnjih šestih ali sedmih let, ko je nekdanji zagrebški poštar začel zoreti v svoj vrii in dosegel na številnih razstavah doma ter v tujini (Pariz, Rim, Zah. Nemčga, ZDA, Kanada itd.) nadejana priznanja za pristno, globoko umetnost. — Na sliki: Ivan Lackovic-Croata: CVETJE OB PLOTU
Prizor iz Megličeve TV drame „Major, ustreljeni boste!“ ki jo bomo videli na malih zaslonih 29j,novembra ob 20.35.
Končno: »Major, ustreljeni boste!«
Megličevo vohunsko dramo na TV prav na dan republike
Nekoliko z zamudo bomo videli na naših malih zaslonih vohunsko dramo „Major, ustreljeni boste!" katere avtor je Rado Meglič iz Kočevja.
Zavidanja vredno festivalno razkošje
XVI. dolenjski kulturni festival v Kostanjevici se končuje — Izredna umetniška poslastica
Vrtiljak prireditev XVI. dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici se je malone odvrtel. Bilo je šest likovnih razstav v Lamutovem likovnem salonu, pet koncertov — izmenoma v Lamutovem likovnem salonu, v cerkvi kostanjeviškega kloštra in domu kulture ter sedmero gledaliških uprizoritev — spet v istih prostorih kot koncerti.
Likovno življenje festivala'se je začelo maja z razstavo del akademskega slikarja Igorja Ple-ška. Naslednji mesec je svoje akvarele in druga dela pokazala javnosti slikarka Alenka Gerlovič. Julija in avgusta je bila v Lamutovem likovnem salonu zelo zanimiva razstava „Umetnost tavankutskih žena“. Jesen se je začela z retrospektivo zagrebškega umetnika Zlatka Priče. Prejšnji mesec so se v Kostanjevici predstavili mojstri naivnega slikarstva (Ivan Ra-buzin, Drago Jurak, Matija
TRUBARJEV KATEKIZEM -Pri Mladinski knjigi je izšla faksimili-rana izdaja Trubarjevega ,.Katekizma" iz leta 1551. Knjiga obsega 170 strani in je vezana v usnje. Ljubitelji knjige in še zlasti zbiralci knjižnih re^osti se bodo tega dogodka gotovo razveselili.
TRI PRIZNANJA - Medaljo in dve častni priznanji je naša priljubljena založba Mladinska knjiga dobila na tradicionalni mednarodni razstavi knjižne umetnosti v Leipzigu.
SLIKE IN RISBE - V ljubljanski Mali galeriji so odprli v tor^ razstavo slik in risb Vladimira Veličko-vića. Razstava bo ocvrta do 19. decembra.
V	KRSKEM RAZDRLI RAZSTAVO - Razstavo risb mladega nemškega slikapa Dieterja Hutti-macheija v krški galer^i so zaprli za o^ed v ponedeljek. To je bila zadnja letošnja razstava v hramu umetnosti pri Valvasorjevi hiši v Krškem.
Se VEC OBISKOV - Razstavo
II.	grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici obišče iz tedna v teden več ljudi.
METLIŠKI SAMORASTNIKI -
V	Belokranjskem muzeju v Metliki so odprli 19. novembra razstavo del metliških samorastnikov. Svoja dela je razstavilo osem domačinov in domačink, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom, kiparstvom, poslikavo vezenin, intarzijo, izdelovanje gobelinov in drugo uporabno umetnostjo
PISMA NAŠE MODERNE - Mladinska knjiga je poskrbela še za eno lepo dejanje: v faksimilirani izdaji je natisnila pisma slovenske moderne. Tako je intimni svet Dragotina Ketteja, Josipa Murna-Aleksandrova. Ivana Cankarja in Otona Župančiča prvič v celoti dostopen vsej slovenski javnosti. Uvodno študgo za to pomembno delo je napisna dr. Marja Boštnik.
Danes je Kozinov dan; tri pomembne prireditve se bodo popoldne in zvečer zvrstile v Novem mestu v njegov spomin: ob štirih bodo na vrtu pod Študijsko knjižnicd odkrili skladateljevo doprsje, delo akademskega kiparja Zdenka Kalina, uro kasneje bodo v Študijski knjižnici odprli razstavo Kozinovih del, ob 19.30 pa bo v Domu kulture koncert Kozinovih komornih skladb. Ce dodamo fe, da so se številne gldsbene 'prireditvd zvrstile spomladi in -poleti ob obletnici Kozinove smrti, da je dobila glasbena šola Kozinovd ime, potem res lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se Novo mesto zgledno oddolžuje spominu na svojega velikega rojaka in enega najpomembnejših sodobnih glasbenih umetnikov na Slovenskem.
To pa gotovo še ni vse, kar zmorejo Kozinovi someščani. Da bo oddolžitev skladatelju za vse, kar je dal slovenski kulturi, kar je pomenil in še pomeni kot umetnik in osebnost, popolnejša, bo treba storiti še marsikaj. Zlasti bi kazalo čimprej razmisliti o Kozinovi spominski sobi in v njej za stalng razstaviti vse, kar ^ spominjalo na* skladatelja. Že samo njegova duhovna zapuščina (številni rokopisni listi in podobno gradivo) zahteva tolikšno pozornost, da kaže zamisel o spominskem prostoru čim prej uresničiti. Novo mesto vsekakor premore primeren prostor za to in skladatelj ^Kozina ga je zaslužil.	I.	Z.
Skurjeni, Slavko Stolnik in Stjepan Stolnik). Novembra in decembra bo odprta razstava II. grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev.
Koncertno festivalno dejavnost je v mestecu na Krki začel IPPZ skupaj z godbo milice iz Ljubljane. Sledil je večer opernih arij, na katerem so sodelovali priznani umetniki. Na večer otvoritve razstave Alenke Gerlovič je imela sopranistka Vanda Gerlovič ob' klavirski spremljavi Zdenke Lukčeve nastop „Slovenski samospev". V domu kulture je nadalje koncertiral pianist Igor Dekleva, z nastopom celjskega komornega moškega zbora v samostanski cerkvi pa se je glasbena sezona končala.
Tudi gledališka sezona je bila n razgibana in zanimiva. Obiskovalci so videli „Rožo in prstan“ W. Thackeraya, Golarjevo „Vdovo Rošlinko“, Cankarjevo „Belo krizantemo“, Shakespearove „Vesele VVindsorčan-ke“, „Dva bregova“ A. Le-
Dolenjci v Karlovcu
Na sobotnem koncertu v počastitev 3 O-letnice vstaje v Zor in-do mu v Karlovcu je nastopilo tudi sedem zborov z našega območja. To so bili: moški zbori iz Artič, Brestanice, Brežic in Novejga mesta. Dolenjski in Šentjernejski oktet ter ženski pevski zbor iz Črnomlja.
»Obkolpski« reviji
10.	decembra bo v Ogulinu revija zabavnih orkestrov, na katero vabijo tudi orkestre iz Bele krajine. Dolenjske in Spodnjega Posavja. V Dugi Resi pa bodo organizirali revijo likovnih amaterjev, na kateri se todo s svojimi deli predstavili likovniki iz občin, ki sodelujejo v tradicionalnih obkolpskih kuUurnih srečanjih.
skovca, Eliotov „Umor v kate-drali“ in Goliovega „Jurčka“.
Več čas prireditve je bila odprta tudi Gorjupova galerija, ki ima prek tisoč del, darilo 150 slovenskih in tujih umetnikov. Ne nazadnje pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi edinstveno galerijo lesenih plastik na prostem - na vrtu kostanjeviškega samostana.
Z eno samo besedo lahko označimo festivalno kulturno življenje letos v Kostanjevici: razkošje, zavidanja vredno razkošje!	I. ZORAN
Ta drama, ki bo na" sporedu na sam dan republike, 29- novembra ob 20.35, je Megličev prvenec. Njegovo delo pa je bilo izbrano na anonimnem natečaju.
Rado Meglič je pred kratkim poslal na natečaj za Kajuhove nagrade, ki ga je razpisala založba „Borec“, svojo drugo dramo „Intervju". V njej govori o okupirani Ljubljani in delovanju črne roke. Snov te drame je primerna za televizijsko nadaljevanko in prav zato sc je Rado Meglič že dogovoril z RTV, da bo imela prednostno pravico pri odkupu avtorskih pravic zanjo.
V	pogovoru je Meglič izrazil še posebno željo, naj bi mu gledalci pisali, kako so z njegovo dramo „Major, ustreljeni boste!“ zadovoljni Pišete mu lahko na osnovno šolo Kočevje ali v Podgorsko ulico
4,	Kočevje.	J.	PRIMC
PRVIC NA ZVEZNI FESTIVAL
Foto-kino klub Kočevje bo letos prvič sodeloval na zveznem tekmovanju amatersk^a filma, in sicer s filmom „Čemu? “ Za ta film je prejel klub že več republiških priznanj in si tako pridobil pravico, da z njim sodeluje na zveznem tekmovanju
11.	in 12. decembra v Leskovcu.
Bogastvo za zidovi
Zadnja, dvojna številka „Knjižnice", glasila slovenskih bibliotekarjev, prinaša zanimiv j članek „Srednjeveške knjižnice v Sloveniji” izpod peresa Melite Pivec-Stele. Ker obravnava članek tudi Dolenjsko, se pravi naše srednjeveške tojižnice, se hočemo pri njem malce pomuditi. To bomo storili tudi zato, ker „Knjižnica“ med našimi bralci ni razširjena, saj jo dobivajo v roke le člani bibliotekarskega društva. Teh pa na Dolenjskem ni veliko.
' Iz omenjenega članka je razvidno, da štejejo med srednjeveške knjižnice: kartuzijanska v Pleterjah, cisterijanska v Kostanjevici, frančiškanska in kap^Q-ska v Novem mestu in samostanska v Stični
Pleterska kartuzija, ustanovljena leta 1406, je bila članica „Sclavonie“ - združenja kartuzij v Sloveniji Kartuzije so si med drugim zamenjavale in druga pri drugi izposojale knjige. Po razpustu leta 1595 so knjižnico izročili jezuitskemu kolegiju v Ljubljani, tam pa jo je ob koncu
18.	stoletja uničil požar. Po obnovitvi Pleterij leta 1899 je ta
kartuzija dobila staro knjižnico iz francoskega Nancyja.
Knjižnica cisterijanskega sar mostana v Kostahjevici, ustanovi Ijenega leta 1231, 'je bila zelo bogata: v Ljubljani še hranijo 7 rokopisov iz 12. in 14. stoletja ter 4 inkunabule.
Svojo knjižnico je po ustanovitvi 1472 dobil tudi frančiškanski samostan v Novem mestu. Hrani dva rokopisa iz 15. stoletja in 27 inkunabiU.
Leta 1492 ustanovljeni novomeški kapitelj ima tudi bogato knjižnico. Največji prirastek je dobila 1604 z zapuščino prošta Polydorja de Montagnana.
Ena najbogatejših srednjeveških knjižnic je stiška. Do danes se je ohranilo 25 rokopisov v
31	zvezkih - dve tretjini jih sodi na prelom iz 12. v 13. stoletje.
Zgodovinski viri navajajo, da so imeli svoje knjižnice tudi gradovi, ki jih je bUa bogata zlasti doUna Krke. Usoda knjig ni znana, vsaj za večino bi to lahko rekli
Stare knjižnice pričajo o kulturni stopnji na našem območju. Danes so to kulturnozgodovinski spomeniki	1.	ZORAN
/if?/?
tauččir
n
Tedaj pa je Pavliha sam pri sebi takole govoril:
„Ce jima pravim: „dober večer“, jima morda ne bo všeč. In skoraj gotovo se potem Miha z lestve spusti in me ujame, kakor ujamem jaz krta v klešče. In nič manj gotovo ni, da mi potem na rebra naloži svoje pesti, da jih bom pomnil nekaj časa. Bolje je, da si torej na tisto stran, kjer stoji le-stva, zatisneš oko in da ničesar ne vidiš! “
In Pavliha je na tisto stran, kjer je stala lestva, zatisnil oko, se gugal mimo in ni ničesar videl.
Potem ko je bila že vsa stvar pri kraju, potem šele nam je pravil o tistem večeru.
Jeseni potem pa je odšla. In Miha je lazil klavrno okrog in slabe volje je bil.
Prišel je predpust. Snega je_ padlo, da nam je strehe podiralo. Podrla se je tudi tista velika lipa pred cerkvijo, da je padla v cerkvena okna ter jih razbila. Kavk in vran pa se je v črnih oblakih vlačilo krog vasi. In če si na vrtu razgrebel sneg ter nastavil skopca, si ujel po dve naenkrat. Žival je stradala, da je bila groza!
Nekega jutra je gospod Andrej poklical predse svojega hlapca ter mu dejal:
„Miha, vprezi konjička!“
In Miha je vpregel konjička v takšne tanke sani. Ko pa je gospod Andrej položil nanje težko svoje telo, so zastokale, da je človek menil, da se morajo vs^ trenutek potreti pod gospodom. No, pa so ga vendarle držale!
Odpeljala sta se proti mestu. Med potjo pa je gospoda Andreja hlapec Miha povprašal, po kaj da gresta v mesto.
A gospod je dobrovoljno zamežikal in dejal: ,J)anes imava veselo pot, Miha! Danes se bomo dobrega najedli, da bo kaj! In tudi ti, Miha, upam, da tudi ti!“
„Morda nova maša? “ je vprašal Miha od strani.
„Kaj nova maša! Kdo sedaj poje nove maše!“ se je razvnel gospod. „Torej ženitev? “
„Ženitev pa, ženitev pa, Miha!“
,,JCdo pa? Nemara gospod sodnik? “
„Ta jo že ima! Lej ga, nespametne-ža,kako vpraša!“
Miha je umolknil.
Gospod pa je dejal smeje: „Hčer je oženil, h čer!“
„In ali je dosti primožila? “ jJ'Jo, je že, je že! Pa saj veš, če bi ne bil jaz nekaj brsnil!“
„Ali ima gospod sodnik več deklet? “ je še povprašal Miha.
„Cel kup, cel kup!“
Dalje si l^iha ni upal povpraševati. Lovričkov Grega, ki je tisto jutro nesel davke v mesto ter se bil prisedel k Mihi na sprednji sedež, pa je hotel videti, da je Miha nekako zamišljen potem sedel tik njega. Čudno se mu je tudi dozdevalo, da je Miha pri najmanjši priliki zaklel, seveda tako tiho, da ga gospod ni čul.
Ko pa je Grega pri davkarjih opravil, je odšel v cerkev, kamor je vrelo vse. Stopivši v božjo hišo, je takoj zapazil, da so pri oltarju gorele vse sveče in da se je pelo kakor ob največjem prazniku.
Po klopeh se je trlo gospode? Končno pa je petje potihnilo in pred oltar sta stopila ženin in nevesta. Njo pa je Grega, ki je imel ostro oko, takoj spoznal. Bila je tista nemima stvar, ki je poprej med poletjem gospodu Andreju sitnosti napravljala v hiši. A danes seje Gregi neizrečno zala zdela! Imela je čez in čez belo obleko in krog glave venec belih rož (Bog ve, kje so jih iztaknili pozimi). A obleka se je vlekla za njo, tako da bi bil v tisto, kar se je vleklo, oblekel deset kmečkih deklet. K nji pa je pristopil takšen tenak, gosposki človek, z bradatim obrazom in s črno, na rep vrezano suknjo. Ko pa je Grega tega človeka opazoval^in pregledoval, se mu je dozdevalo grozno čudno, kako more dekle to šibico rajši imeti kot pa Miho, kije bil vendar najlepši človek v desetili vaseh. Tedaj pa se je Lovričkb-vemu Gregi dozdelo, da je nekdo blizu njega prav globoko zdihnil. In glejte, ko se je mož ozrl bolj natanko, je videl tam pri strani ob cerkvenem stebru sloneti Miho. Venomer je zrl tja proti oltarju in oči so mu kakor raku stale izpod čela. Bil je, revež, prikazen, da se je moral vsakomur smiliti! Ko se je Grega potem spet obrnil proti oltarju, je zagledal tudi
gospoda Andreja. Z modro ruto si je brisal potni obraz. Potem pa je pričel govoriti, kako da mora žena svojega moža rada imeti, povsod iti za njim ter mu biti pokorna in zvesta. In opominjal je ženina in nevesto, naj se rada imata; in poudarjal je še posebno, naj otroke, če jih jima Bog da, vzgojita krščansko in v naši sveti veri. Nevesta je tiščala bel robec do obraza in jokala. Končno je gospod Andrej povprašal ženina, hoče li to nevesto, in nevesto, če hoče tega ženina. In oba sta dejala, da hočeta.
Po končanem svetem obredu pa je vse zapustilo cerkev in pred oltarjem so pogasili sveče. Miha pa se ni ganil s svojega mesta. Venomer je še zrl tja proti oltarju in debele kaplje so mu lezle čez čelo.
Grega je pristopil k njemu in dejal: ,JCaj boš stokal, Miha? Vzeti bi je tako ne bil mogel! Ali ti naj taka gosposka stvar koplje na polju in vodo prinaša na glavi? Bodi pameten! “ Grdo ga je pogledal. A zunaj cerkve je izpregovoril zamolklo:
„Pojdi Grega! Danes ga bova pila!“ In šla sta. In dajal je za vino vse popoldne in pila sta vse popoldne. Ko pa je prišel večer, je Grega zlezel pod mizo, Miha pa zaspal na klopi.
SD ROG vabi!
Smučarsko društvo ROG iz Novega mesta organizira vadbo smučarjev in tekmovalcev Roga vsak torek in petek v Žlebeh na Marofu; - pričetek ob 15. uri. Vadbo bodo vodili učitelji .smučanja. Vlečnica bo delala.
IZ VSEH STRANI
NOVO MESTO - V petek, 3. decembra, bo ob 9. uri v Novem mestu področno posvetovanje o dijaških domovih, ki ga sklicuje občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Novo mesto. RazpravljaU bodo o težavnem stanju, v katerem so se znašli dijaški domovi na Dolenjskem oziroma po vsej Sloveniji. (C. R.)
GRM — Pionirji na grmski osnovni šoli so pričeli nabiralno akcijo za praznovanje novoletne jelke. Zbirajo star papir, ki ga bodo prodali in tako dobili denar, za proslavljanje. (R. S.)
Črnomelj - Na osnovni šoU na Loki se pripravljajo na izdajo prve številke šolskega glasila „Bele breze“. Lani so izdali eno številko, letos pa jih bodo več. V tem šolskem letu. so kupili tudi nekatere pripomočke, tako da bo tisk šel hitreje in lažje. (R. S.)
METLIKA - Na tradicionalnem tekmovanju v okviru delavskih športnih iger za{>oslenih v metliški občini so se kot ponavadi spet lepo postavili mladinci iz Slamne vasi. Resda niso osvojili toliko prvih mest kot lani, so pa sodelovali skoraj v vseh panogah. Letos so imeli tudi precej uspeha mladinci metliškega aktiva ZMS. (L. K.)
ČRNOMELJ - Med mladimi Cmomaljčani je izredno zanimanje za folklorno dejavnost Na osnovni šoli na Loki delujeta dva folklorna krožka, ki ju obiskuje veliko število mladih. (R. P.)
r~
Zdenka se spet uveljavlja!
Zdenka Kovačiček, naša znana pevka zabavne glasbe, se pripravlja, da končno izda svojo prvo ploščo. Zdenka je nastopila pred meseci v Novem mestu skupaj s Krunoslavom Slabincem-Kičom in doživela hladen tuš, ko so njenega partnerja Kiča napadli z jajci. Zdenke se posebno spominjamo še iz pionirskih dni jugoslovanske zabavne glasbe, ko je nastopila v znanem duetu „Duo Hani“ in dosegla izreden uspeh. Nato je šla v Ameriko, pa je tako bila za nt>-kaj časa pozabljena. V zadnjem času se spet močno uveljavlja, k popularnosti pa ji bo pripomo^ tudi nova plošča.
Najboljši kruh doma se peče
17-letna Majda Papež iz Hinj zatrjuje, da ji največ pomeni rojstni kraj — Izbrala je poklic, ki ji je prirasel k srcu
Majda Pepež iz Hinj se je po končanem osemletnem šolanju na prevolski šoli odločila za pokUc trgovke. Dela v trgovini na Hinjah in sta s prijateljico Marijo Gregorič, kije komaj letos prišla v uk z delom zelo zadovoljni. Ce bo šlo vse po sreči, bo Majda že letos končala triletno vajensko dobo in bo postala pomočnica. Mlada Suhokranjica, ki je z vsem srcem in krvjo privezana na domači kraj, zatrjuje, da zanjo največ pomeni domači zapeček'.
pa si jih tudi preveč ne želim. Mir in urejen utrip življenja mi je najbolj po volji. Bila sem v Brežicah v šoli, drugače pa sem večji del življenja preživela v domačem kraju.“
- Kaj najbolj pogrešaš?
„Zdaj mi nič ne manjka. Dela
imam dovolj, zabave pa si tudi poiščem, če sem je ravno željna."
- Koliko zaslužiš?
„Dobim vajeniško nagrado.
Denar gre za šolske potrebščine.”
„Kako preživiš prosti čas? „Tega ni veliko, vendar sem najraje pri prijateljici Mariji, poslušava pof^vke, včasih pa tudi kaj poklepetava."
- Kako ti je všeč poklic?
„Ta poklic je lep, srečuješ se z
ljudmi, navaja te na natančnost, prijaznost, ustrežljivost in marsikaj drugega, kar včasih mladim ljudem primanjkuje. Ce bi imela ponovno možnost izbire, bi spet postala trgovka.“
- Kako pa gre v šoli?
,,Prizadevam se, da ne bi razočarala staršev in drugih. Majhne težave so zaradi tega, ker naša šola na Prevolah ni mogla nuditi tako kakovostnega pouka, kot ga daje na primer mestna šola. Zato je treba zdaj bolj „zagrabiti" knjige." SLAVKO DOKL
- Kako to, da si se odločila za poklic trgovke?
„V našem kraju res ni velike izbire? Izbrala sem si tisto, kar sem si že dolgo želela - postala bom trgovka. Za nobeno ceno ne bi šla v svet, preveč sem navezana na dom in te kraje, ki se mi zdijo najlepši."
- Ali si videla že veliko sveta?
„Vse, kar sem videla, je bilo v času mojega šolanja. Do zdaj nisem imela posebnih možnosti.
SKUPŠČINA BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV
Odslej bodo tesnejši stiki
Belokranjski študenti so zborovali in ugotovili, da njihova dejavnost ni bila najboljša
Redne letne skupščine Kluba belokranjskih študentov v Ljubljani se je udeležilo približno 50 študentov, dobra udeležba pa je bila tudi s strani predstavnikov črnomaljske in metliške občine.
Najprej je dosedanji predsednik odbora KBŠ Anton Tomc prisotne seznanil z delom študentov v preteklem šolskem letu in ugotovil, da odbor svojega dela ni opravil najbolje.
V razpravi so se študentje ustavili ob kadrovski politiki, štipendiranju ter povezavi med matičnimi občinami in študenti. V razpravi ^ sodelovali tudi predstavniki občin. Lani povezava ni bila dobra. Da bi stiki postali boljši, bodo člani kluba imeli več stikov s terenom. Pripravili bodo tudi razne tribune, kjer bodo izmenjavali mišljenje.
Predstavniki črnomaljske in metliške občine so poudarili, da Bela krajina potrebuje mlade šolane ljudi. Vendar, da je predvsem iz metliške občine težko pripraviti otroke za nadaljnje šolanje v gimnaziji, ker za to šolo ni štipendij. Zato gredo mladi raje v pedagoško gimnazijo ali v druge srednje šole, kjer so štipendije na voljo.
Ob koncu skupščine so se dogovorili za večje in aktivnejše vključevanje študentov v življenje Bete
krajine, kajti' doslej so z občinami sodelovali le redki posamezniki Na skupščini so izvolili nov odbor KBS, ki ga sestavljajo: Martin Cmu-gelj, Andrej Marinček, Milan Kranjc, Anica Švajger, Stane Simec, Janez Stariha, Anton Tomc, Marjan Tkalčič, Dušan Plut, Tončka Grahek in Franc Plevnik. Novi odbor je izvolil za predsednika Dušana Pluta, študenta iz Semiča. T. LATERNER
215 radijskih zvez Prekopčanov
21. novembra je bilo tekmovanje slovenskih radioamaterskih postaj na valu 3,5 MHZ za „Pokal ŽRS“. Tekmovanje je predstavljajo preizkus tehnične lwalitete slovenskih radijskih amaterskih postaj in sposobnosti radioamateijev. V določenem času je bio treba vzpostaviti čimveč zvez s postajami na območju Slovenije. Tekmovanje je bilo razdeljeno v šest period: prve tri v telegrafiji in naslednje tri v fonyL Tekmovanje je trajalo od 6. do 15. ure. Tekmovid so tudi radioamaterji iz ^ekope in vzpostavili 215 zvez, od tega 95 v tele^fiji in 120 v fo-nyu Tekmovanje je bilo posvečeno 25-ietnici Zveze radioamaterjev.
J. ZAGORC
Učenci 6. razreda osnovne šole v Globokem plešejo že četrto leto. Vodi jfli učiteljica Hermina Hotko. Zelo radi vadijo in ljudje jfli radi gledajo, kadar nastopajo na prireditvah. Trenutno imajo težave, ker so brez harmonflcaija. Na sliki; Razigrana skupina na.sobotnem srečanju pioniijev v Artičah. (Foto: J. Teppey)
Šahovskega prvenstva se je udeležflo 15 invalidskih ekip, ki so se zagrizeno borile za prvo mesto. (Foto: S. Dokl)
Šport krepi tudi invalide
Športniki invalidi so se pomerili v Novem mestu — Najuspešnejši so bili Ljubljančani in Mariborčani — Najboljši Dolenjec je bil Marjan Kos, ki je zasedel tretje mesto
v nedeljo dopoldne je bilo Novo mesto gostitelj slovenskih športnikov invalidov, ki se jih je v metro-poU Dolenjske zbralo skoraj 100. Pomerili so se v streljanju z zračno puško in v šahu. Športnikom sta dobrodošlico zaželela predsednik Zveze za športno rekreacijo invalidov Slovenije Stane Lavrič in član občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto Miloš Jančič. Športno srečanje je minilo v prijetnem vzdušju, imelo pa je namen, da se športna dejavnost invalidov na Dolenjskem oživi, saj je bila pred leti še na zavidljivi višini
Rezultati- streljanje: I. kategorija invalidnosti (nadkolenska amputacija in parableptiki):	1.
Smigovc (Lj.), 161, 2. Gorenc (Lj.) 156, 3. Demovšek (Ponikve) 152; H. kategorija invali^osti: (nadkolenska amputacija): 1. Bevc (Kranj) 167, 2. Blažič (N. Gorica) 139, 2. Fras (Maribor) 123; III. kategorija invalidnosti: (amputacija roke) 1. Butara (Lj.) 157, 2. Černe (Celj)
151, 3. Kos (Nm.) 141; IV. kategorija invalidnosti (trdi kolki ali vidne poškodbe): 1. Šnajder (Lj.) 163, 2. Pantelič (N, gorica) 155, 3. Mrvar (Maribor) 149; V. kategorija (nad 60 odst. invalidnosti): 1. Vrščaj (Lj.) 175, 2. Bricman (Slovenj Gradec) 166, 3. Kogoj (Nova Gorica); VI. kategorija (izpod 60 odst. invalidnosti): 1. Curčič (Maribor) 167, 2. Bole (Celje) 160, 3. Cok (Koper) 155 krogov.
Sah - ekipno: 1. Maribor (Lešnik, Ogrič, Heber) 35 točk; 2. Slovenj Gradec (J. Smon, A. Smon, Štumberger) 33; 3. Celje (Rancin-ger, Starman, Debevc) 28,5; 4. Koper (Šebelj, Olup, Grzelj) 25,5; 5. Ljubljana (Mave, Potrpin, Finžar) 25; 7. Novo mesto (Jenko, Levišar, Fink) 23,5; 13-14. Črnomelj (Ko-šele, Bartoljev, Zupančič) 3,5 itd.
Pokroviteljstvo nad to prireditvgo je prevzel delovni kotektiv Novo-teksa, ki jo je tudi finančno podprl.
S. DOKL
Celulozar je zadovoljil!
Do zaključka jesenskega dela celjske nogometne podzvezne lige je ostalo samo še eno kolo, ki pa verjetno ne bo odločalo o prvaku. Vodilno Šmartno, ki je v zaostanku z eno tekmo z Zrečani, se najbrž ne bo dalo spraviti s prvega mesta. Naše ekipe so po zelo uspešnem startu, saj so se dolgo časa borile celo za prvo mesto, pristale v sredini prvenstvene lestvice. Precej več smo pričakovali od Brežicanov, ki imajo prekaljeno ekipo. Mladi Celulo-zaijevci so nekoliko presenetili. Rudar s Senovega pa je kot po navadi trd oreh vodilnim ekipam.
Celulozar se nahaja na četrtem mestu in ima možnosti, da spomladi seže celo po naslovu prvaka. Škoda, daje izgubil srečanje s Stražo. Takoj za Celulozarjem so Brežičani, ki so v nedeljo odigrali tekmo z Vojnikom in remizirali Zaostanek za vodilno ekipo je zanje te prevelik. Zato nimajo posebnih možnosti za napredovanje v višjo ligo. Senovčani pa bodo prav gotovo do konca prvenstva še marsikomu pripravili grenke urice.
LESTVICA:
Šmartno	9
Ljubno	10
Osankarica	10
CELULOZAR 10
Straža
BREŽICE
Opekar
SENOVO
Vojnik
Žalec
Papimičar
Zreče
10
10
10
10
10
10
10
9
38:11 14 29:17 14 20:21 13 16:17 13 14:11 11 19:10 11 16:18 10 20:31 10 23:24	7
14:29 7 22:29 5
1 O 8 13:32
Raste nov rod rokometašev
Pionirska rokometna liga je zelo razgibala rokometno dejavnost v Novem mestu in obeta preporod tega lepega in zanimivega športa
v Novem mestu so z organizacijo občinske pionirske rokometne lige zadeli žebelj na gbvo. Za tekmovanje se je prijavilo 15 šolskih in tovarniških rokometnih ekip, ki bodo v kratkem končale tekmovanje. Organizacija tekmovanja, ki je v rokah posebne tekmovalne komisije, je na zavidljivi višini in zasluži vso pohvalo. Takih tekmovanj si še želimo, posebno če bodo tako lepo in vzorno organizirana.
V konkurenci pionirjev so se do zdaj najbolj postavili pionirji z osnovne šole Grm in novomeške „Katje Rupene", ki še niso prema-
finl Pri pionirkah pa sta enake sre-e ekipi iz Stopič in Vavte vasi.
Rezuhati zadnjih kol - pionirji: Smarjeta : Otočec 17:17, Vavta vas
Milavec najt>oljši v kategoriji do 1000 kubikov
v Kopru je bila v nedeljo, 21. novembra, 5. avtomobilska dirka „Rally Primorska 71“, na kateri je nastopilo 33 tekmovalcev. Nastopila sta ^di Novomeščana Novak in Guštin, vendar kakšne vidnejše uvrstitve nista dosegla. Ostali Novo-meščani niso štartaU, ker so si že na prejšnjih dirkah pridobili solidne uvrstitve.
V končni razvrstitvi za republiško prvenstvo je najviše uvrščen Janez Milavec, ki je najboljši v kategoriji do 1000 kubikov; Drago Badovinac je v isti kategoriji tretji. Tone Novak pa je osvojil drugo mesto v kategoriji avtomobilov do 785 kubikov.
Letos so Novomeščani dosegli solidno uvrstitev, razen tega pa se širi tudi krog tekmovalcev.
: Katja Rupena 6:19, Grm : Šmihel 28:9 in pionirke - Smarjeta : Otočec 3:7 in Vavta vas : Katja Rupena 4:4. Po osmem kolu med pionirji vodi Evgen 'Janežič (Grm), ki je dosegel 81 zadetkov, pri dekletih pa Bajikova (Katja Rupena), ki je dosegla 30 zadetkov.
LESTVICA PIONIRSKE LIGE:
Grm
K. Rupena Žužemberk Šmihel Rog
Smaqeta Stopiče Otočec Vavta vas
6 6 00 135:50 65 1 0 91:53 54 0 1 109:54 6 3 2 1 67:67
6 3 13
7 124 6 114 60 15 6 006
PIONIRKE:
62:63
85:117
72:78
45:89
31:116
12
11
8
8
7
4
3
1
O
Stopiče Vavta vas K. Rupena Otočec Šmihel Krka
0 O 45:17
1 O 42:12 3 2 49:47
2 2 39:50 O 4 44:42
0 0 4 17:71
NOVO MESTO : TRIGLAV 3:5
v prvenstveni tekmi republiške namiznoteniške lige Novomeščani niso mogli ugnati igralcev kranjskega Triglava, čeprav ni v njihovih vrstah nastopil eden boljših jugoslovanskih namiznoteniških igralcev iz stare generacije - Janez Teran. Od Novo-meščanov je vsa tri srečanja odločil v svojo korist Marjan Somrak, vendar vsega sam res ne more.
Rezultati: Uhl, Janškovec 0:2, Somrak : Stare 2:0, Kapš : Janškovec 1:2, Uhl : Novak 0:2, Somrak : Janškovec 2:1, Kapš : Stare 1:2, Somrak : Novak 2:1 in Uhl : Stare 0:2.	J.	P.
i i ^ I i i
Črnomelj — v zaostali prvenstveni nogometni tekmi ljubljanske conske lige je Bela krajina doživela še en poraz, premagala jo je Sava s 3:2. Strelca za Belo krajino sta bUa Filipčič in Nedič. S tem porazom je Bela krajina končala tekmovanje v jesenskem delu prvenstva na sedmem mestu zli točkami (T. L.)
NOVO MESTO - V mladinski odbojkarski reprezentanci Slovenije, ki se bo pred praznikom republike v Ljubljani udeležila tradicionalnega turnirja mladincev in mladink vseh naših republik, sta mesto v ženski reprezentanci dobili tudi Novome-ščanki Marjeta Pučko in Zdenka Rajer. (M. H.)
KOČEVJE - Povratni šahovski dvoboj na 50 deskah med pionirji kočevske osemletke in pioniiji ljubljanskih šol bo 11. decembra. V prvem srečanju so zmagali kočevski pioniiji. Kočevski šahisti še vedno niso zbrali dovolj denarja za prevoz in drobne izdatke, za kar potrebujejo skupno 700 din.
VINICA - Prijateljska nogometna tekma med Severinom ob Kolpi in domačo Vinico se je končala z zmago domačinov. Najuspešnejši je bil Majerie, ki je dosegel štiri zadetke. (V. R.)
SEVNICA — Občinski sindikalni svet je tudi letos v počastitev občinskega praznika pripravil šahovsko tekmovanje sindikalnih podružnic, ftrijavilo se je šest ekip, prvo mesto pa je zasedla Kopitarna in ponovno dokazala, da ima najboljše šahiste. Letos je že drugič osvojila prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta. Ekipo so sestavljali: Janko Blas, Franc Derstvenšek, Martin Pfeifer in Boris Mejak. Končni vrstni red ekip: 1. Kopitarna, 2. Lisca I, 3. Prosveta, 4. Metalna - Krmelj, 5. Svoboda -Krmelj in 6. Lisca II. (E. R.)
KOČEVJE — Demonstracijsko šahovsko desko s figurami, ki imajo magnete, so izdelali člani modelar^ skega krožka osnovne šole Kočevje pod vodstvom Vilka Ilca za kočevski šahovski klub. To desko uporabljajo v klubu predvsem za vzgojo mladih šahistov, se pravi pionirjev. Mladi šahisti so modelarjem zelo hvaležni. (J. P.)
BREŽICE — Brežičani bi morali vs nedelj o odigrati v Šoštanju razveljavljeno prvenstveno tekmo republiške rokometne lige. Ker pa domačini niso mogU usposobiti igrišča, sta se vodstvi ekip dogovorili, da bo srečanje spomladi Brežičani so torej potovali v Šoštanj samo na izlet.
NOVO MESTO - Ob koncu tega meseca bo na Dunaju odprto pionirsko in mladinsko gimnastično prvenstvo Avstrije. Iz Slovenije bo potovala na tekmovanje ekipa Par^ tizana - Zelena jama (Ljubljana). Vse kaže, da se bo tekmovanja udeležila tudi telovadka novomeškega Partizana Maja Dokl v spremstvu trenerke Ruže Kovačič. (M. H.).
KOČEVJE - Začel se je turnir tretjekategomikov. Trije najbolje uvrščeni šahisti bodo dobili II. kategorijo. Favorita sta Podkoritnik in Čuk. Vendar je že prvo kolo pokazalo, da bo boj težak, saj je „stari maček“ Cuk izgubil z 124etnim Ofakom. (S. P.)
NOVO MESTO - V Budokai-klub, ki je bfl ustanovljen v Novem mestu, se vključuje vedno več mladih Novomeščanov. Vadijo trikrat tedensko. Zanimivo je, da se je v klub vpisalo tudi večje število deklet. Vodi ga mojster Stane Iskra iz
Krškeg^ (J. P.)
KOČEVJE. — Simultanko na 10 deskah je v Ponikvah pred kratkim odigral kočevski mojsterski kandidat Osterman. Zgubil je z Vehovar jem, remiziral z Anžlovaijem, ostale partije pa je dobil. Kočevski šahisti so se dogovorili s člani invaUdskega šahovskega kluba „Milan Majcen , da bodo tudi v bodoče sodelovali, prirejali medsebojne dvoboje in izmenjavali šahovsko literaturo. Klub iz Ponlkev bo igral v IL slovenski šahovski ligi. (J, P.)
ČRNOMELJ - Mladinci Bele krajine so uspešnejši od svojih kolegov nogometašev iz članske ekipe. V
zaostali prvenstveni tekmi so premagali ekipo Save -a Tacna s 4:0. Zadetke so dosegli: Čurk 2, Pintarič
in Petrič. (T. L.)
KCDČEVJE — Na finalnem hitropoteznem tumiriu za november je sodelovalo 17 šanistov. Rezultati: 1. Obranovič 16 točk, 2. Kirašič 13, 3. Žagar 12,5, 4. do 6. Ofak, Granda in Fabjan, vsi 10 točk itd. (J. P.)
MOKRONOG - Na hitropoteznem šahovskem prvenstvu za november se je zbralo 23 tekmovalcev. Brez poraza je zmagal Peter Jurglič, ki je zbral 22 točk. Sledjjjo: Hočevar (19), Darka Zajc (17), Bulc (16,5), M. Hrovat (16), Zupančič (15), Z. Preskar (15) itd. V skupnem seštevku točk vodi Jože Hočevar, sledijo pa: Nada Peterle, Darka Zajc, Vi-
dečnik, Borštnar, Žutič, Rman, Šte-fanič, F. Žvagen, Bulc. (J. H.)
VINICA - V okviru belokranjske rokometne lige sta se na Vinici pomerili ekipi OŠ Vinica in OŠ Metlika. Rezultati: - ženske: Vinica : Metlika 5:4 in moški - Vinica : MeUika6:21.(V. R.)
Odprto med prazniki!
Trgovsko podjetje DOLENJKA sporoča, da bodo njegove prodajalne med prazniki odprte po naslednjem razporedu:
v nedeljo, 28. novembra:
# MARKET na Kristanovi cesti
# MARKET na Cesti herojev
# DELIKATESA na Glavnem trgu in
# DELIKATESA — BIFE v Črnomlju
V ponedeljek, 29. novembra, bodo vse prodajalne zaprte.
V torek, 30, novembra, bodo v Novem mestu odprte od 7. do 11. ure:
# SAMOPOSTREŽBA pri mostu in
# MARKET v Bršlinu
od 7. do 10. ure bodo odprte tudi prodajalne:
# MARKET v Straži
# MARKET v Semiču
# prodajalna Grad v Žužemberku
# prodajalna Preskrba v Trebnjem in
9	prodajalna 2IVILA v Mokronogu
KOLEKTIV DOLENJKE ČESTITA POTROŠNIKOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN JIH HKRATI VABI K NAKUPU V SVOJIH PRODAJALNAH!
ZAHVALA
Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, tasta starega očeta, brata, strica zeta in svaka
FRANCA BRADAČA-BOŠTJANA
nosilca partizanske spomenice 1941 in rezervnega kapetana iz Meniške vasi
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem. Iskrena hvala organizaciji ZZB, ZK, ZVSS, SZDL in ZfVVI Dol. Toplice, KO SZDL Pod-hosta, OOZZB Novo mesto, garniziji JLA Novo mesto za častni vod, komandi področja JLA Ljubljana zii lafeto. Lovski družini iz Dol. Toplic za njihovo ganljivo slovo, godbi NOVOLESA Straža, pevskemu zboru Straža, postaji LM Dol. Toplice,, tov. Janežu Nardinu, sosedom in ostalim vaščanom za izkazano p>omoč. Posebno se zahvaljujemo za organizacijo pogreba in govor tov\ Antonu Strniši, predsedniku ZB in tov. Francu Markoviču, predsedniku Ix>vske družine iz Dol. Toplic ter tov. Stanetu Porebru, sosedu, za p>oslovilne besede. Hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter sosednim organiracijam za spremstvo s praporom. Prav lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za vsa pismena in osebno izražena sožalja in vsem, ki soču-st\Tijejo z nami.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija, zet Tonko, vnu-kinjn Jadranka in Zdenka, bratje Alojz, Ivan, Avgust in Viktor z družinami, taš^ Marija in drugo sorodstvo
»Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
Ženam čast, možem oblast?
Na petkovi letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Mokronogu je zmanjkalo električnega toka malo prej, preden je bilo treba izvoliti novo vodstvo. „Bodo vsaj enkrat volitve tajne/* se je iz teme oglasil neki možak, vendar tega ni dočakal Konferenco so nadaljevali ob sveči, volitve pa opravili ob električni razsvetljavi, ki pa volivcev ni toliko „razsvetlila**, da bi poskrbeli tudi za udeležbo žensk v novem odboru. Med vsemi člani novega odbora ni niti ene!
Po telefonu!
O novih nočnih telefonskih klicih nadebudnih huliganov kroži zadnje dni taka šala: ob osmih zvečer je neznanec poklical po telefonu:
„Halo, je Boris doma? **
„Ne... “ in klik.
Ob desetih spet isti glas:
„Je Boris tam? “
,J^e,. .**in klik.
Ob polnoči:
„Halo, Boris...
„Poslušajte, tukaj ni nobenega Borisa!**
In ob treh zjutraj isti glas: „Halo, Boris tukaj. Me je kdo klical? **...
Nikjer ni gorelo
Plat zvona pa je dva* krat dvignil gasilce
Nedavno je gasilce iz Predgrađa v kočevdci občini zbudilo ob 2. uri ponoči zvonjenje, da nekje gori.
Seveda so vestni gasilci takoj pritekli do gasilskega doma in drug drugega ^raševali, kje je požar. Ker noben ni ničesar vedel, so poslali enega svojih članov z mopedom vse do Deskove vasi, če morda tam gori. Ko se je gasilec vrnil, je poročal, da ne gori nikjer. Gasilci so nato odšli spat.
Komaj pa so dobro zadremali, je spet zazvonilo za požar. Gasilci so •pet pritekli vkup, pa spet lahko le ugotovili, da jih je nekdo potegnil.
Gasilci sumijo, kdo jim je to zagodel. Vendar pravijo, naj ostanejo imena še skrivnost, in dodajajo, da je bilo prav gotovo storjeno vse skupaj pod vplivom alkohola.
Storilec se nedvomno smeje ,,u^eli“ potegavščini. Gotovo pa bi milo jokal, če bi res zagorelo pri njem, gasilci pa bi ^ali naprej. Češ saj nas nekdo vleče za nos. Z resnimi rečmi ne kaže zbijati šal!
J. P.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Slovanstvo zatirajo
(Edinosti) bi nam bilo pač potreba. Na Koroškem slovanstvo zatirajo na vse kriplje; sedaj vže ovirajo gori naše podružnice sv. Cirila in Metoda v njih koristnem delovanju. — Naši poslanci, na čelu jim gg. Klun in dr. Ferjančič, so se krepko potegnili za pravico naših bratov na Koroškem v državnem zboru. Bode li kaj pomagalo? Ako bomo tako needini - se nam bodo na^rotniki le smejali.
(Italijanski) minister Rudini je obetal, da bode vlada skrbela za varnost romarjev. Potreba bi res bila — vsaj je znano, kako se je zgodilo ravno v Rimu francoskim romarjem od nadščuvane druhali.
(Brazilija) v južnej Ameriki, kakor vemo, je bila pregnala svojega cesarja, ali s tem so se začeli nemiri, kojih morda ne bode nikdar konec, kakor ga ni miru v druzih državah južne Amerike. Trdi se, da velika država vže razpada; dve pokrajini ste se baje vže razglasili za neodvisni, tretja misli isto storiti. Dasi je dal predsednik razklicati diktaturo, to je, da kar sam določuje v vseh rečeh
(Dolenjsko) pevsko društvo priredi v soboto, dne 28. t. m. Preširnovo slavnost s koncertom v narodnem domu. Vspored itd. se bode naznanil po posebnih povabilih in slovenskih dnevnikih.
(V občinski) odbor v Črnomlju bili so izvoljeni tile gg.: Lavoslav Skubic, županom] Andrej Lakner, Janez Mueller; Avgust Kunc in
%
■lllil '
Tole kraško skupino v prvi dvorani so jamaiji začasno krstili za „oltar“.
PO NAKLJUČJU ODKRITA;
J
Najlepša jama na Kočev«^
Pred kratkim j*o je odkril jamar, ki je tam okoli poltiaril — Dokler ne bo zavarovana, je njen položaj skrivnost — Od živali, ki je padla v jamo, je ostal le kupček kosti — Po sedanjem predlogu naj bi jo uredili za ogled turistov
Ko je na zadnji seji odbora turističnega društva predstavnik jamarskega kluba poročal, da so jamaiji pred kratkim odkrili čudovito jamo, ki je primemo dolga, ravna, in kar je najvažnejše, nepoškodovana, je nekdo vprašal: — Kje pa je ta jama?
Vsi ostali smo zatulili: ,J»Iikar ne povej!“
Bali smo se namreč, da ne bi „neznani storilci“ jame oskrunili, se pravi, polomili ali poškodovali kapnike in druge tvorbe kraškega sveta.
Jamar Dušan Tošaj je nato povedal, da bi se v jamo dala napeljati luč, saj poteka blizu jame vod; dostop dojame ne bi bil težak, ker skoraj mimo nje pelje razmeroma lepa gozdna pot; v jami, ki je zelo suha, bi morali le to in ono malenkost „prebiti", sicer pa že zdaj lahko ^oraj povsod hodiš po njej vzravnano; razen tega pa bi morali z železnimi palicami in vrati
zapreti vhod v jamo, da ne bi kdo zašel vanjo in jo poškodoval.
Predlagal je tudi, naj si predstavniki turistično-gostinskih in drugih podjetij ter občine, ki naj bi prispevali za ureditev, jamo ogledajo.
In tako smo se neko nedeljo odpravili na pot.
„Jamo je odkril neki jamar-polhar, ki je to jesen lovil tu polhe,“ je razlagal Dušan Tošaj, „dolga je 150 m. Vse je v redu, le vstop je nekoliko strm.“ In nas je napotil v navpično, okoli 10 m globoko luknjo, v katero
Janez Schweiger, odbornikonT.
(Izkaz) o živinski kugi na Kranjskem. Od 27. oktobra do 4. dne novembra: Okuženih je za boleznijo na gobcu in parkljih 822 živinčet na 295 kmetijah, prascev pa 34 na 16 kmetijah.
(Svarilo) Kmetijska podružnica v Mokronogu je letos naročila 4 kuprene peronospora — brizgdnice po 17 gld. pri trgovcu gosp. Stan-zetju v Krškem. Žal jih nismo natančno pregledali, ampak shranili, ker ni bilo vzroka dvomiti nad solidnostjo blaga gospoda Stanzeija in nam je bila sistema ali dostava brizgalnic znana. Toda pri porabi pokazale so se velike napake: sesalke (pumpe) niso delale in posode tekočino izpuščale. Treba jih je bilo ne le precej popraviti, ampak po vs^i rabi popravljati; kar je dokaz, da so bile neverjetno slabo delane in ne za rabo. Podružnica si torej šteje v dolžnost vinogradnike opomniti, ter svariti takih brizgalnic ne kupovati poprej predno se natančno pregledajo in poskusijo.
(Hišo) štev. 81 v Novem Mestu proda prostovoljno gospa Alda Windischer.
(Mojemu) umrlemu sinu Franc Jakšetu, c. kr. avskultantu v Novem mestu, napravili so njegovi gosp. kolegi in prijatelji prelep nagrobni spominek. Blagega čina ginjena, se vsim tem blagorodnim go^odom tem potom najtopleje zahvaljujem. Novo mesto, 10. novembra 1891. Marija Jakše.^ (Iz DOLENJSKIH NOVIC * 15. hoverhbra 1891)
m
smo se s pomočjo lestev spustili : tako, kot da bi z vdia hiše hodili po navpični steni, od katere smo se odrivali z nogami, z ro- ; kami pa se držali za lestev.
Že kmalu pri vhodu smo naleteli na kupček kosti. Predsednik jamarjev tov. Golob nas je potolažil, da niso človeške, ampak od neke živali, ki se ni ; hranila z mesom. Vrag vedi, kdaj je padla v jamo, ven pa ni ' mogla.	i
Ze pri vhodu smo naleteli na i-prvo izredno zanimivo kapniško tvorbo, ki je doslej še nisem videl, namreč neke vrste zavesa, ki pa ne raste navpično, ampak vodoravno! Jamaiji pa so trdili, da to še ni nič in da je to razvejeni kapnik oziroma heliktit.
' KAPNIK ,J>ROMETNIK“
ALI „MAO CE TUNG? “
Potem smo prišli v prvo, drugo in tretjo „dvorano“, eno lepšo od druge. Brez števila izredno lepih kapnikov, ki vise s stropa ali rastejo iz tal, kapniških stebrov, kop, zaves, ba|ii*,^ dahinov in drugih čudes narave smo videli. Toliko krasote na tako majhni površini oziroma daljini — mi smo videli le okoli 150 m jame, ker naprej še ni raziskana — ni niti v Postojnski jami!
V jamo se ^ušča Peter Šubic, načelnik oddelka za ^lošne zadeve in družbene službe pri občinski skupščini Kočevje. Tudi njega so lepote jame tako prevzele, da je izjavil, da se bo po svojih močeh zavzel za njeno ureditev. (Foto: J. Primc) ‘	-
10. „Hau du ju du, mister Para producent — in koj prišel z besed>
„Takole bo videti vaša mister Paradisnik, boste v filmu žena bo Clara, pevka v baru. Zlil bodo navalili na poštni voz, da o« jem; vi, mister Paradisnik, pa jili
\ \ \ J
5 s
5
g
4
‘S
s 0
0
4 4 4
4
5
g
4
4
5
4
K'S
r-------------------------
PROGRAM
PRAZNOVANJA
V počastitev občinskega praznika in dneva republike so se prireditve začele že 15. oktobra, ko so športniki začeli tekmovati, ter z razstavo v Belokranjskem muzeju 19. novembra.
Danes, 25. novembra ob 14. uri, bo v sejni sobi občindce skupščine podelite.v odlikovan} delavcem podjetja KOMET ob 10-letnici poslovanja; ob 17. uri pa bodo podelili priznanja feortnikom.
Jutri, 26. novembra, bo ob 9. uri v tovarni BETI svečana skupna sqa občin^e skupščine in občinskega odbora ZZB NOV," sledila bo otvoritev nove tiskarne v podjetju. Ob 11. uri bo otvoritev otroško varstvene'ustanove; ob 19. uri pa v Domu Partizan gostovanja KUD „Bazo-vica“ z Reke.
27. novembra ob 10. uri bo v BETI svečana seja delavskega sveta in poslovnega odbora ter podelitev priznanj ob 15-letnici podjetja, ob 19. uri pa bo v Domu Partizan svečana akademka.
J
Delež prebivalstva metliške občine in vse Bele krajine v NOB je splošno znan. To dokazuje ne le 1225 borcev in od teh 504 padlih in žrtev med 7000 prebivalci občine, ampak tudi tisoči aktivistov, partizanskih mamic in pioniijev, ki so sodelovali v NOB. Sleherna hiša in družina je prispevala svoj del k zmagi revolucije.
Prav zato je metliška občina Izbrala 26. november za svoj praznik. Na ta dan leta 1942 so slovenski partizani ob podpori sosednjih hrvaških enot popolnoma, uničili zelo pomembno belogardistično postojanko na Suhoiju pri Metliki in s tem omogočfli partizanskim enotam nemoteno kontrolo nad vsem goijanskim območjem.
Tradicije NOB so še danes izredno žive ne le med starejšimi borci in aktivisti, temveč tudi med mladino, pionirji in cicibani. To so dokazali tudi nedavni manevri „Svoboda 71 “, v katerih je z izredno vnemo v raznih oblikah sodelovalo nad tisoč ljudi iz naše občine.
KAJ JE DALA REVOLUCIJA?
Ob 30-letnici vstaje je prav, da se spomnimo, kaj je dala revolucija našemu občanu. Socialistična ureditev in samoupravni sistem sta omogočila dokaj hiter razvoj tega področja, čeprav je prvih 10 let po osvoboditvi nazadovalo in še danes precej zaostaja za slovenskim in celo jugoslovanskim povprečjem
Pred vojno je bilo zaposlenih le 200 ljudi, danes pa 2354. Industrije sploh ni bilo, danes daje industrija okrog 60 odst. narodnega dohodka in ustvarja skupno vrednost okrog 300 milijonov dinarjev. Pred vojno je moralo od siromašnega kmetijstva živeti okoli 90 odst. prebivalstva, danes se s tem ukvarja le še 40 odst. občanov,, kar pa je še vedno občutno nad republiško ravnijo. V srednje in poklicne šole je šlo prej vsako leto le od 10 do 15 otrok, sedaj jih gre 80 ali 90. Še slabše je bilo razmerje za višje in visoke šole. Štipendij skoro ni bilo, zdaj dobiva štipendije okrog 150 dijakov in študentov vsako leto.
VSAKO LETO NEKAJ NOVEGA
K pridobitvam revolucije moramo brez dvoma šteti tudi močno povečani osebni in družbeni standard: številna nova ali obnovljena stanovanjska poslopja v družbeni standard: številna nova ali obnovljena stanovanjska poslopja v družbeni ali zasebni lasti, veliko število motornih vozil (nad 500, pred vojno 5), asfaltirana cesta čez Gorjance in več ulic po Metliki, čez 30 km novih vodovodov in drugih vodovodnih naprav.
elektrika v vseh naseljih, nova šola in vrtec v Metliki itd Uspehi so brez dvoma vidni Pri tem pa moram poudariti, da brez izredno prizadevnega, delavnega in požrtvovalnega prebivalstva in delovnih organizacij vsega tega ne bi bilo.
Letos teče drugo leto petletne^ samoprispevka. Kljub temu, da je šele dobro leto in pol izvajanje tega programa za nami,že imamo: lepo urejeno kopališče na Kolpi v Metliki in delno v Podzemlju; novo sejmišče (še v gradnji); vodovod do Boldraža in iz Črnomlja do Gradca; v delu je vodovod proti Rosalnicam; zgrajen je drugi del otroškega vrtca, kjer bodo jasli; preurejene so šole v Dra-šičih, Dragatušu in na Suhorju; popravljenih je bilo več vaških hiš, kulturnih in gasilskih domov, tako v Slamni vasi, na Suhorju, medtem ko v Primostku in na Lokvici še gradijo. Obnovljeno je bilo električno omrežje z napeljavo trifaznega toka na področju Krasinca, Prilozja, Vidošič, Krmačine in Železnikov; modernizirali smo del ceste Gra-dac-Semič in pripravili načrte za gradnjo ceste Metlika-Drašiči in Metlika-Rosalnice. Prav tako imamo načrte za telovadnico in igrišča pri šoli v Metliki, za kanalizacijske čistilne naprave, v pripravi pa so študije za oskrbo z vodo v nel^terih naseljih. Skupna vrednost teh del znaša 7,828.000 diru Od tega je bilo zbrano iz samoprispevka 800.000 din, od delovnih organizacij 710.000
din, v dodatnem prispevku občanov v delu, materialu' ali denarju
315.000 din, iz raznih občinskih in drugih skladov in proračuna pa je šlo 2,122.000 din Preostali znesek
3.888.000 din je bil poravnan iz kreditov. Prepričani smo, da bo večina del, predvidenih v petletnem programu, tudi izvedena.
Zelo pa nas skrbi modernizacija cestnega omrežja zaradi izrednega povišanja cen, ki so narasle za več kot 100 odstotkov in precej ostrih
ukrepov. Bojimo se, da brez močnejše podpore širše družbene skupnosti programa modernizacije ceste ne bomo mogli sami izpeljati
VZPON TUDI ^
V GOSPODARSTVU
V minulem letu je bil velik napredek dosežen tudi v naših delovnih organizacijah, ki so kljub težavam ob povečanju in izboljšanju kvalitete v proizvodnji investirale letos nad 7 milijonov dinarjev. BETI je dobila novo tiskarno, barvamo in druge prošiore, KOMET prav tako nove proizvodne prostore. Kmetijska zadruga je uredila klavnico, razvija se METLIKATRANS in tudi drugi kolektivi niso stali križemrok.
Lepo začeti proces modernizacije zasebnih kmetij ob podpori Dolenjske banke, občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva in domače zadruge bo verjetno v letu 1972 nekoliko zaostal zaradi hude toče v najboljših vinogradih, kjer je bilo 6 milijonov din škode. Tudi dolgotrajna jesenska suša se bo kmetijstvu močno poznala.
ZA BORCE ŠE NI POSKRBUENO
Ob občinskem prazniku je prav, da pregledamo še reševanje proble-^ matike borcev. Kljub vsem prizadevanjem in tudi precejšnjim uspehom na tem področju se mi zdi, da pri priznavalninah in drugi družbeni pomoči borcem ne gremo po pravi poti. Položaj borcev — kmetov danes ni odvisen od tega, zakaj, kje in koliko časa se je kdo boril, ampak od tega, ali živi v bogati ali revni občini, in ali imajo te veliko ali malo borcev.
Navzlic dokqjšnji pripravljenosti republike in pomoči pri reševanju borčevske problematike sta obe belokranjski občini zaradi zaostalosti in velikega števila borcev še vedno mriogo prešibki, da bi sami zmogli zagotoviti borcem dostojno živ-
Predsednik občinske skupščine IVAN ŽELE
ljenje. To pa zaradi tega, ker je ostala Bela krajina Še dolgo let po osvoboditvi nerazvita in borci še niso imeli možnosti za zaposlitev. Mnogi so ostali doma, ostarevajo m siromašnih kmetijah in so potrebni družbene pomoči. Menim, da bi morali probleme borcev - kmetov rešiti enotno vsaj v republiškem merilu, kot je bilo to že zdavnaj urejeno za borce — delavce in upokojence.
Vsem občanom in delovnim organizacijam naše občine se iskreno zahvaljujem za veliko požrtvovalnost in uresničevanje naših skupnih ciljev, obenem jim izrekam tople čestitke kakor tudi želje za napredek na vseh področjih.
4
4
5 ,s
s
s
!
f
s
4
\
J
s
1
s
4
4
4
4
4
4
4
4
J
4
4
4
4
4
4
4
i
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
it
DBH
NOVO MESTI
JE VAŠA BANKA
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO _	..	^	_
EKSPOZITURA METLIKA
Za vas urejamo naslednje bančne posle: zbiramo hranilne vloge, vodimo žiro račune, vodimo devizne žiro račune, odkupujemo vse vrste deviz, prodajamo devize za službena in zasebna potovanja v inozemstvo, odobravamo stanovanjske kredite, opravljamo namenska varčevanja za stanovanjsko gradnjo in pospeševanje kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma.
Za praznik metliške občine in dan republike iskreno čestitamo!
DBH
NOVO MESTI
JE VAŠA BANKA
§
Ti
■«š?w
fl
Bi ,^B . !lu'-i--u;?^l^
*	i' i?'
s. .V:	Kr.-h53SiS
I-etos jo obiskal kolektiv RETI fiuli Stane Kavčič, predsednik slovenske vlade. Na fotografiji pa vidimo pri ogledu tovarne, ko mu direktor Peter Vujčič pojasnjuje, kakšne izboljšave imajo še v načrtu
PIIpP
* : b5 iik'kM
v obratih RETI so zaposlene pretežno ženske. Zadnja leta dobi\ajo Kader iz lastne pokliehe šole, zato proizvodnja pn uvajanju no\in delavk prav nič ne trpi
Šele petnajst let ji je: mlada, toda velika/ prijetna na oko, že ugledna, predvsem pa sposobna — taka je metliška BETI, ko novembra 1971 proslavlja skromen jubilej. Lastnost, da v kolektivu niso nikdar zadovoljni z doseženim, je iz male delavnice naredila velikana.
Današnja BETI proizvaja 40.000 izdelkov na 'dan, ima 26.500 m' površin v petih obratih: Metliki, Črnomlju, Mirni peči, Dobovi in Ljubljani.
Na sto tisoče in milijone 4copalnih oblek, kombinež in spalnih kompletov gre na tuji trg. Še veliko več bi lahko izvažali, toda načrtno nočejo domačega trga zapostavljati bolj, kot je nujno potrebno. Kljub temu da tovarna tudi precej uvaža, vestno skrbijo za ravnovesje, saj vedno za 10 odstotkov več izvažajo, kot znaša uvoz.
Za leto 1972 je že prodana celotna proizvodnja kopalnih oblek ter izdelkov iz težjih velurjev, mešanih z bombažem. V novi kolekciji izdelkov za prihodnje leto bo običajnega diolen lofta še prav malo. BETI, ki je že nekaj let vedno korak pred drugimi, bo dajala na trg diolen loft, oplemeniten z novimi vlakni. S tem bo njeno pletivo doseglo najvišjo stopnjo, kakršno zahtevata sodobna moda in higiena potrošnika. BETI bo s tem ovrgla očitke, da sintetični izdelki ne prepuščajo zraka.
Za letošnji občinski praznik bodo v tovarni predstavili novost: tiskanje vseh sintetičnih in bombažnih mešanic, medtem ko bodo januarja 1972 dali na trg hov proizvod: žensko perilo iz mešanice poliestra in bombaža pod svetovno znano znamko SVMPAFRESH, za katero ima edino BETI licenco v Jugoslaviji.
Tekma za vedno hitrejšo, kvalitetnejšo in sodobnejšo proizvodnjo je privedla tudi do uvedbe mehanografskega centra. Trije ekonomisti so več let pripravljali uvedbo meha-nografije in kompjuterskega sistema, ki bo prav tako zaživel v letu 1972.
Čeprav tovarna BETI vsako leto preseneti trg in številne odjemalce s tako ali drugačno novostjo, je vselej tako, da ob uresničitvi enih načrtov že kujejo- nove. Podjetje se bo še širilo, saj imajo zakoličenih že 12.000 m^ novih proizvodnih površin v 4 obratih. Gre za boom, ki mu ni konca.
Diolen
Tovarna ima popolnoma novo strojno opremo, delovni proces pa jf organiziran na visoki tehnološki ravni
» l> :	^
.Med izdelki RETI so spalne srajce in pižame iz velurjev zelo iskane na domačem in tujem trgu. Izdelujejo jih v raznih barvah, modelih in z različnimi okramimi dodatki
mtm
.Januarja bo RETI dala na trg žensko perilo iz novega tkiva, priklad-no za vsakodnevno pranje. Licenco znane firme SVMPAFRESH ima v naši državi samo BETI,
J JA
Ji
‘‘" A, X.' i
.Model iz nove kolekcije kopalnih oblek za sezono 197U. felotna proizvodnja kopalk je za prihodnje leto že prodana
Tone Štr4celj
Marija Jamevič
Ivan Brodarič
Martina Badovinac Mirjana Vrlinič
Jožefa Mužar
Mirko Jelenič
Darinka IŠtravs
Ivan Malešič
Kolektiv tovarne BETI s 1460 zaposlenimi in poprečno starostjo 23 let si je v belokranjskem, dolenjskem, slovenskem, jugoslovanskem in svetovnem go^odarstvu priboril zavidljivo mesto. Začel je iz nič, z nekaj starimi stroji, brez lastnega prostora, s slabim materialom, brez kadra, pa vendar je dokazal, da je mogoče tudi golih rok uspeti. Danes je BETI pojem ne ie dobre tovarne, temveč napredka, in primer, kako se lahko zaostali ter obrobni predeli Slovenije sami prebijajo k lepšemu.
Ni šlo gladko teh petnajst preho-' jenih let, toda previharili so viharje, danes pa lahko s ponosom ugotavljajo: „Kar imamo, smo ustvarili sami!“ Ob jubileju govorijo delavci in strokovnjaki:
Kot slika iz Amerike
MARIJA JARNEViC iz Metlike je v kolektivu vse od ustanovitve. „Delati sem začela še v Črnomlju, ko se je podjetje imenovalo Belokranjka. Bili smo še manj kot obrtna delavnica. Imeli smo nekaj ročnih pletilnih strojev, zaslužile pa smo okrog 3000 din. Bila je lepa plača za tiste čase, dobivali pa smo tudi težko delavsko karto, kajti takrat smo živeli še na nakaznice. Največ težav je bilo zaradi slabega materiala. Volna je bila tako slaba, da smo dlje šivale luknje kot delale izdelek. Spominjam se, da smo imeli dva meseca brezplačnega dopusta, ker se je v skladišču nabralo toliko neprodanega blaga, in smo morali čakati, da so ga spravili v promet.
Če bi takrat videla fotografijo sedanje BETI, bi rekla, daje to slika iz Amerike. Marsikaj težkega sem preživela s kolektivom, toda ponosna sem, da sem k takemu vzponu tovarne tudi sama pr^omogla. Neprestano rastemo, povečujemo proizvodnjo in dobro se zavedamo, zlasti mi, starejši, daje to nuja in pogoj za obstoj. Postala sem mojstrica v konfekciji, zaslužim 1400 din na mesec in l^ko rečem, da mi je tovarna prav tako pri srcu kot rodni dom.“
„TUDI ZA NASE OTROKE"
JOZEFA MUŽAR iz Gradca se že 16 let vozi z vlakom v Metliko v službo. ,,Ko sem začela v tem kolektivu, nas je bilo malo. Najprej smo tudi dekleta pomagale zidaijem, ko smo gradili in preurejali prostore. Bile smo tudi čuvajke in na raznih delovnih mestih, kjer je bilo potrebno. Ko smo imeli streho nad glavo, smo začeli delati. Sprva sem pletla na ročnem stroju. Zdaj delam na testograf. Medtem ko sem postala del tovarne, sem si ustvarila tudi družino. Tudi za naše otroke smo delali, kajti vsak upa, da bo tu dobil službo tudi njegov sin ali hčerka. V tovarni sem preživela v teh letih več časa kot doma, spremembe pa so tolikšne, da človeka osupnejo. Mi smo se novostim že privadili. Vemo, da moramo vedno dalje, nenehoma naprej in skrbeti, da nas drugi ne prehitijo. Prav v tej želji, ki je že prišla v zavist, je najbrž skrivnost našega uspeha.“
»Res je: letos 20 milijard«
MARTINA BADOVINAC iz Metlike je tudi med tistimi, ki jih vodijo na spisku zaposlenih od prvih začetkov podjetja. „Kot bi bilo včeraj, se ^ominjam, kako sem prvi dan prišla v službo še v črnomaljsko Belokranjko. Delali smo po več zasebnih hišah, v računovodstvu pa sva bila samo dva. Imeli smo slabe poslovne u^ehe in nizke plače ter celodnevno delo brez plačanih nadur. Vseeno smo z veseljem hodili delat, samo da smo imeli službo. V Beli krajini je bilo za zgostitev že od nekdaj težko. Leta 1956 snio
imeli v tovarni 80 milijonov starih dinarjev celotnega prometa, bilo nas je 100; zdaj šteje kolektiv več kot 1400 ljudi, letos pa bomo ustvarili kar za 20 milijard starih dinarjev celotnega dohodka. Ob teh številkah in primerjavah se človeku zavrti v glavi, pa vendar je čista resnica.“
„TEŽKI DNEVI SpZANAMI“
rVAN BRODARIČ je v podjetju od leta 1956. Začel je v Črnomlju kot mehanik v pletilnici, menjal delovna mesta, zdaj pa je obratovodja velike in sodobne pletilnice. Izšolal se je v Zagrebu s štipendijo tovarne, medtem ko je bil zaposlen.
„Ce bi vedeli, kakšne stroje smo imeli še v začetku! Stare, že izločene iz prometa, smo s podstrešja spravljali in jih u^osabljali za delo. Prva dva snutkovna stroja in nekaj drugih smo dobili leta 1956, večja modernizacija pa se je začela 1958, ko je prišel novi direktor - Vujčič in ko smo sprejeli petletni načrt razvoja tovarne. Pozneje smo odprli barvarno, opuščali ročno pletenje in kupovali okrogle stroje, v začetku rabljene, ker druge možnosti ni bilo.
Danes v vsej tovarni ni enega starega stroja. Imamo vso novo opremo, najsodobnejšo z visoko produktivnimi stroji in elektronskim mehanizmom. Vsak stroj zamenjamo najkasneje v štirih letih. Težki časi so za nami, trdim pa, da ima največ zaslug direktor. Brez njega ne bi bila BETI nikdar to, kar je danes. Z njegovo vztrajnostjo, požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo smo morali vsi za njim.“
BETI JE POSTAlA POJEM
TONE STRUCELJ, d^lomirani ekonomist in komercialni direktor: „Belokranjskim študentom ni bilo lahko priti do kruha. Doma št^en-dij ni bilo, na Kranj ali Ljubljano se nismo hoteli vezati, ker smo želeli priti v Belo krajino. Tako sem tudi
BETI je sila, ki vleče iz zaostalosti
Tri četrtine metliškega gospodarstva so odvisne od uspeha tovarne BETI — Ta kolektiv je nosilec razvoja, je mlada armada, ki nenehno sili naprej — Bleščeč vzpon so dosegli v komaj 15 letih!
jaz študiral na stroške staršev vse do zadnjega letnika fakultete. Takrat je Beti dajala prve štipendije. Po končanem študiju sem se zaposlil v analitskem sektorju, nato sem delal v komerciali. Pred 6 meseci sem postal komercialni direktor, čeprav imam šele 5 let službe.
V	obdobju zadnjega leta smo na več odgovornih delovnih mestih izmenjali generacije. Nas mlajše so na te dolžnosti pripravljali in niti senčice slabih misli ali konkurence ni bilo med starejšo in mlajšo generacijo. Tisti, ki so bili prej na teh mestih, so nam z vso požrtvovalnostjo prenašali izkušnje in še zdaj se posvetujemo z njimi, če je potrebno. V takem kolektivu, kjer smo vajeni vsa vprašanja reševati skupno, je prijetno delati.
BETI danes ni več samo pojem dobre mlade tovarne, temveč duša vsega napredka v širši okolici, posebno pav Metliki."
19-LETNA ŠEFINJA
DARINKA Štravs še nima 19 let, doma je iz Krupe pri Semiču, v treh letih pa je za vaško dekle naredila bleščečo kariero.
„Hodila sem v poklicno šolo tovarne BETI, se nato zaposlila, postala mojstrica, po 4 mesecih pa so me dali za vodjo izmene v obratu konfekcije. Skrbeti moram, da ima vsak dan delo 400 ljudi. Študij nadaljujem poleg službe. Hodim v srednjo tehnično šolo v tovarni, v načrtu pa imam še višjo izobrazbo. Čeprav mi res ne ostaja skoro nič prostega časa, sem srečna in zadovoljna. Lepo je v našem kolektivu in ponosna sem na tovarno. Mi mlajši pa imamo zavest, da smo starejšim, ki so nosili vse breme izgradnje tovarne, dolžni hvaležnost in spošto-vanje.“
IZPOLNITI
PRIČAKOVANJA
MIRJANA VRLINiC iz Bojane je predsednica mladinske organizacije
Vsem delovnim ljudem metliške občine želimo za praznik 26. november in dan republike vse najlepše, predvsem pa moči in volje, da bi se še v bodoče tako prizadevno borili za napredek.
v podjetju in tako rekoč na čelu armade mladih, na katerih sloni kolektiv: „Že dve leti se vozim v službo iz Črnomlja. Obiskovala sem tovarniška poklicno šolo, zdaj sem šivilja pri stroju, obenem pa učenka srednje tekstilne šole, ki ima oddelek v BETI. Naš mladinski aktiv je številen, saj ima že preko 300 članov. Prav pred kratkim smo na izredni konferenci sprejeli 95 novih v organizacijo. Pogoji za delo so v našem aktivu ^več kot ugodni, saj povsod naletimo na veliko razumevanje. Tega se nekateri mladinci in mladinke še premalo zavedajo. Imamo vso podporo za delovanje na kulturnem in športnem področju, pa tudi pri družabnem življenju. Ce bi bili vsi pripravljeni delati, bi' lahko pokazali še mnogo lepše uspehe, kot jih imamo. Navadno pa je tako, da se tisti, ki so več kot polno zaposleni z delom v službi in s šolanjem, izkažejo še v mladinskem aktivu, kdor pa ima samo službo, si teže vzame prosti čas za družbenopolitično delo. Od nas mladih veliko pričakujejo, naša dolžnost pa je izpolniti pričakovanja.“
Začeti pri dnu najbolje
IVAN MALEŠiC je v tovarni celih 10 let. Je vodja dveh obratov, ima veliko odgovornost, toda začel je kot preprost mehanik v pletilnici.
,Jlkrati s tovarno sem rasel tudi jaz. Bil sem mehanik, a sem študiral izredno, končal srednjo tehnično šolo s pomočjo tovarne, zdaj sem vpisan še v višji šoli za organizac^o dela. Pri nas smo poznali, da se tak način izbiranja ka^ov zelo obnese. Še danes je tako, da človeka iz šole pošljemo najprej v proizvodnjo. Ko dodobra ^ozna podjele in se delu privadi, lahko vsak naglo napreduje, če le pokaže ^osobnost, iznajdljivost in delavoljnost. Nikomur ni treba samemu siliti naprej, saj ga drugi ocenijo in k temu spodbudijo.
V	BETI imamo že več kot 100 inženirjev in tehnikov. Samo lani smo zaposlili več kot 40 tehničnih strokovnjakov in še jih šolamo. Pravo prelomnico smo naredili takrat, ko smo v tovarni odprli poklicno šolo in nato še oddelek srednje tehnične šole. Organizacija šolanja pri nas je bUa že večkrat pohvaljena celo v slovenskem merilu."
Gradimo na domačinih
JELENiC MIRKO je sekretar v podjetju in eden mladih, ki so se šolali s štipendijo podjetja, nato pa prevzeli odgovorna delovna mesta: „Smo mlad kolektiv s poprečno starostjo 23 let, zato ni čudno, če mladi zavzemamo tudi vodilne položaje. Tudi v organih samoupravljanja: v delavskem svetu, v svetih enot in upravnem odboru je več kot 80 odstotkov mladih ljudi. Ob vsakokratnih volitvah je mladinska organizacija glavni nosilec postopka in prav od tod črpamo vse kadre, ko izbiramo najboljše med dobrimi.
Na mladih sloni vsa odgovornost, vendar ne pozabljamo deleža starejših in jubilantov za vse, kar BETI danes pomeni v jugoslovanski industriji in na svetovnem trgu. Dolžni smo jim zahvalo, priznanje in pozornost, obenem pa si mladi želijo pohvalne besede tudi od starejših sodelavcev.
Po mojem je trdnost naše tovarne in navezanost na kolektiv vsakega posameznika odvisna predvsem od tega, da gradimo na domačinih. Ko kadrujemo, ima prednost Belokranjec, skušamo ga zadržati s stanovanjem, kreditom za hišo itd. Smo kot velika družina, v kateri je več posameznih družinskih celic. V naši tovarni je več primerov, ko sta zaposlena mož in žena ter njuni otroci. Ce še niso, jim pomagamo pri šolanju s štipendijo. Imeti službo v BETI pomeni danes za "sakega Belokranjca prehod iz životarjenja v lepšo prihodnost."
KOMETOVA nova dvorana v Rosalnicah.
KOMETOV jutrišnji dan
Pet gospodinj je pognalo šivalne stroje. Ni še tako dolgo tega, komaj 10 let. Danes drdrajo tisti stroji dvakrat F>odeseterjeni od zore do mraka. Še mesec ali dva morda pod dvema strehama, na Pun-gartu in v stari osnovni šoli, dokler se ne preselijo čez breg in potok v nove prostore pri Rosalnicah
Tako se zdrave korenine mlade metliške konfekcije če-	sko! Svojim upnikom dolgu-
dalje pogumneje pripravljajo na prvo pravo pomlad, ko bo v	jejo 2,13 milijona, dolžnikov
veliki novi proizvodni dvorani mogoče zaposliti kar 600	pa imajo 8,26 milijona di-
Ijudi. To pa za razmeroma majhno občino in tudi za desni	narjev. Izvozili so dobro de-
breg Kolpe ni več tako malo, ^ ne bi mogli prištevati KO-	setino proizvodnje, v glav-
META med velika belokranjska podjetja. Ko bodo odprli	nem v Zahodno Nemčijo,
toliko novih delovnih mest, pa bo to nedvomno tudi velik in	nekaj tudi na Madžarsko,
pomemben prispevek k zaposlovanju domačinov z levega iri Toliko o glavnih podatkih desnega brega mejne reke.	iz KOMETOVE osebne iz-
Zrasli so z lastnimi	Kranja. Gradnja je bila	izvr-	kaznice. Zanmialo nas je še,
močmi, za napredek so po-	šena v rekordnem času,	brez	^^ajco kaj zaslužek, pa smo se
trebni denar žrtvovali sami.	kakršnihkoli podražitev.	ustavih	med brnečimi stroji
Tudi nova proizvodna dvo- V novi dom iz jekla in	delavk dopol-
rana, ki ima pod streho aluminija so bo preselila v	x
3.780 površinskih metrov	glavnem vsa proizvodnja, le	Dragici	Ribič	iz Rada-
prostora in bo stala 9 mili-	uprava bo ostala v mestu.
jonov dinarjev, je zgrajena	Tega dne se brez dvoma ve-	,>Se vam bo zelo poznalo,
pretežno z lastnimi sredstvi, sele vsi zaposleni, daj so' za	vas zmotimo za kratek
le za 3,4 milijona dinarjev so	gradnjo največ sami prispe-	pogovor? “
najeli kredita pri Ljubljanski	vali — tudi na račun osebnih	»Oh, ne. Saj še nikoli
banki. Preseliti bi se morali	dohodkov, ki so bili	pred	nisem naredila manj, kot je
že pred občinskim prazni-	tem velikim vlaganjem	med	določeno za normo. Res pa
kom, pa so bile prepozno	najboljšimi	v belokranjskih	Je tudi, da več ko naredimo,
dobavljene ogrevalne na-	podjetjih.	več dobimo ..
prave.	Prihodnji	mesec	pa	bodo	,JColiko	pa	je	osnova?
Nova tovarna je grajena odpfli tudi specializiran	»>900 dinarjev, ampak jaz
po sodobnih načelih zresta-	obrat v Starem trgu v Srno-	zaslužim 1300 do 1400 na
vracijo in potrebnimi higien-	maljski občini. S tem raz-	mesec!
skimi prostori ter veliko	širjajo proizvodnjo, hkrati	pa	pravkar	delate,
dvorano, v katero bodo po-	pa so ponudili rešilno bilko	5>To je končna ^faza pri
stavili posebne šivalne stroje	Poljanski dolini, ki je do-	nedrčku „Aiidreja — pri-
za izdelavo nedrčkov in ste-	mala že izseljena, ker nima	šijem okras in etiketo. Za
znikov. V dvorani so poskr-	prav nobene industrije. Novi	dvajset kosov potrebujem 20
beli za zvočno in toplotno'	obrat bo v eni izmeni lahko	minut..
izolacijo, ogrevanje in zra-	zaposlil 40 delavk, kar je za	To so dragocene minute,
čenje ter jo opremili s svet-	prvo silo že dovolj, kot je	skoraj že sekunde! Ne sme-
tobnimi telesi, ki bodo	povedal tamošnji šolski	mo je več motiti, čeprav iz-
osvetljevala vsi meter de-	upravitelj in tehnični vodja	urjefii prsti niti med pogo-
tovne površine z več kot	novogradnje, v kateri bodo	vorom niso zastali,
tisoč luksi enakomerno raz-	stekli šivalni stroji	V novih prostorih v Ro-
pršene mehke luči. Železno	metliškega KOMETA.	salnicah	bosta prizadevnost
konstrukcijo poslopja je iz- KOMET, ki zaposluje in storilnost prav gotovo še delal trebanjski TRIMO,	sedaj 300 delavcev, je v pr-	boljši, s tem pa tudi zaslužek
ostalo pa je iz posebnih izo-	vih devetih mesecih letoš-	in veselje do dela. Tako tudi
lacijskih materialov vgradila	njega leta ustvaril skoraj 4	kolektiv KOMETA s pono-
Ijubljanska TERMIKA,	milijone dinarjev. Razmerje	som in zaupanjem vase po-
Gradbena dela je opravil	med osebnimi dohodki in	stavlja svoj mlaj za praznik
črnomaljski BEGRAD, in-	skladi je 53:47, kar je red-	občine. Ob letu dni bo
stalacije pa INSTALACIJA	kost ne samo za Belo kra-	lahko že dvakrat večji in
iz Škofje Loke in ZARJA iz	jino, ampak za celo Dolenj-	močnejši!
^ - ■
Novi obrat KOMETA v Starem trgu.
Kolektiv, ki je šele pred tremi leti začel, je pretK>lel otroike bolezni — METLIKATRANS ima že 900 ton prevoznih zmogljivosti, pa tudi načrte za nagel razvoj, da bi lahko zaposlili več moških
Tridesetlenica dela še ni noben jubilej, pa vendar doba, v kateri je podjetje zaživelo, premostilo začetne težave in zadihalo. Začeli so praznih rok kot vsa metliška industrija, danes pa imajo le svoje obratne prostore, strojni paik in vrsto poslovnih partnerjev, ki so spoznali, da podjetje vestno opravlja prevozne usluge in je dosledno pri izpolnjevanju pogodb. Mimo tega so v kolektivu dokaj {>osrečeno rešili kadrovske težave, sicer svojevrstne za vso Belo krajino.
METLIKATRANS zaposluje danes 137 ljudi, med katerimi je velika večina kvalificirane delovne sile, medtem ko nekvalificirani predstavljamo samo 3 odstotke uposlenih. Letošnji plan 15 milijonov dinarjev so presegli že konec septembra, prav tako je bil v tem času dosež^en že celoletni čisti dobiček.
Največ vozijo s specialnimi vozili in kamioni pri gradnji ceste Postojna—Vrhnika. Pri gradnji hitre ceste Zagreb-Reka,	usluge ' pa
opravljajo še za Cestno podjetje Maribor, za podjetje Cesta Zagreb ter za gradbene gospodarske organizacije na območju širše Dolenjske. Svojo delovno enoto ima podjetje tudi v Slavongi.
Kljub vsemu pa so daleč od tega, da bi lahko brezskrbno opazovali uspehe. Težav je precej in hude so: potrebna je obnova strojnega parka, manjka obratnih sredstev, pritiska še nelikvidnost. Priznati pa je treba, da se v zmešnjavah znajdejo, saj letos še ni bilo vprašljivo, če bodo lahko izplačali osebne dohodke ali ne, in tudi žiro račun še ni bU blokiran.
Ker morajo ves reprodukcijski material plačati takoj ob prevzemu ali pa ob naročilu predložiti akceptne naloge, je stiska za denar huda, zlati če upoštevamo, da nekatere stranke slabo plačujejo račune. Vsega, kar ddbavitelji zahtevajo od Metlikatransa, ta ne more zahtevati od kupcev.
Želni še večjih rezultatov in pripravljeni pomagati do hitrejšega zapodovanja moške delovne sUe, ki zdaj v metliški občini nima kdove kakšne izbire in ne možnosti, se ukvarjajo z načrti za razširitev dejavnosti.
Predvideno je, da biv prihodnosti poleg transportne dejavnosti razvili še remont Ul servis za tovorne m osebne avtomobile. Razen tega iščejo možnosti za stransko proizvodnjo kovinske stroke, kar bi omogočilo lepo število novih delovnih mest za fante in može.
y upravi podjetja imajo že debel sveženj za sprejem v službo. Javljajo se domačini, ki so zdaj zaposleni v raznih krajih po Slovenj in drugod, pa tudi nemalo zdomcev je pripravljenih priti domov. Zal, finančna moč kolektiva še ne dopušča nakupa stanovanj, zato ljudi brez strehe nad glavo ne morejo sprejemati. Za domačine pa je možnost zaposlitve, čeprav brez stanovanja, vseeno lepa priložnost, ki je nihče ne bi rad zamudila
TRANSPORTNO PODJETJE
prinLL|zjjDUxutvs'
METLIKA
Vinogradništvo močno oživlja
Metliška zadruga ni v skrbeh, kako prodati svoje blago: za mesne Izdelke iz obrata mesarije in pridelek vinske kleti strank ne manjka
Kljub temu da metliška zadruga ob letošnjem občinskem prazniku ne odpira nobenega novega objekta, je leto 1971 zelo pomembno v njenem gospodarskem razvoju. Tudi. nazadovanje v kmetijstvu in močna toča, ki je zmanjšala pridelek v vinogradih, nista zavrla dobrih rezultatov.
1. maja letos je bila odprta na vodnje, kakor tudi sodelovanje z novo urejena klavnica, v katero	zasebnimi proizvajalci,
je kolektiv vložil 850.000 din	Lani je znašal celotni	doho-
lastnih sredstev. Močno se je	dek zadruge 22,030.413 din, le-
povečala dejavnost vseh delov-	tos pa se bo, sodeč po uspehu
nih enot, zlasti pa vinske kleti,	prvega polletja, do konca leta
mesarije, trgovine, lastne proiz-	povzpel na približno 28 milijo-
Za metliSko črnino v steklenicah je tolikšno zanimanje, da vsem strankam niti ne morejo ustreči. Na tig so prodrli brez hrupne reklame, kajti dobro blago se samo hvali.
nov dinarjev. To pomeni za kolektiv 27-odstotni napredek. Približno v enakem razmerju se bosta povečala tudi dohodek in ostanek dohodka. Število zaposlenih se pri toliko povečanem delu ni bistveno spremenilo.
Največji porast v prometu sta letos izkazali mesarija in vinska klet s svojimi 14 prodajalnami vina širom po Sloveniji. Te prodajalne in pa metliška črnina v steklenicah so ponovno opozorile potrošnike kvalitetnih pijač na naše območje, tako da se zadruga ne ubada z vprašanjem, kako vino prodati. Vzporedno z osvajanjem vinskega tržišča pa se je krepilo tudi sodelovanje z zasebnimi proizvajalci, posebno z vinogradniki
Zadnjih nekah let je bilo obnovljenih čez 100 hektarjev vinogradniških površin, v zasebni lasti s stroji, s pomočjo kreditov in pod strokovnim vodstvom kmetijske zadruge. Ti nasadi predstavljajo po površini, sodobnosti in pridelkih zagotovilo za obstoj belokranjskih vinogradnikov. Obenem pa potrošnikom zagotavljajo, da bodo lahko tudi v prihodnje dobili metliško črnino. Obnova se letos nadaljuje na 30 hektarih zemljišč.
Kolektiv zadruge zasleduje cilj, da vinogradnika po čistem zactužnem načinu vključuje v ‘ krog svoje proizvodnje in mu kasneje omogoči delež pri ostanku čistega dohodka, ker je k temu posameznik prispeval s svojim grozdjem. Več dolgoročnih pogodb s kmeti - vinogradniki potrjuje, da so ljudje zainteresirani za tako proizvodnjo.
Perspektivni program zadruge ima poseben poudarek prav na vinogradniško proizvodnjo v sodelovanju z zasebniki, ker menijo, da je le v taki dejavnosti bodočnost za zasebno in družbeno kmetijstvo Bele krajine,
ZA OBČINSKI PRAZNIK IN DAN REPUBLIKE ČESTITA KOLEKTIV ZADRUGE VSEM KMETIJSKIM PROIZVAJALCEM IN DRUGIM OBCaNOM Z 2EU0, DA BI V PRIHODNJEM LETU SE TESNEJE SODELOVALI!
i
m
S
V jami je še več „skodelic", |ki so nastale, ko je skozi njo še j tekla voda, in manjše občasno Jezerce. Razen tega je tu še ne-! kaj prepadov, ki skupaj s sedaj s ,,zaključnim“ delom jame, kjer I je precej blata in ,ježkov“ (ti so i znanilci, da nekje prihaja zrak i in da se torej jama nadaljuje),
' dajejo slutiti, da je odkriti del jame povezan z novimi rovi in dvoranami, ki jih je treba še odkriti.
Jamo sva z jamarjem Dušanom Tošajem bolj ali manj uspešno prefotografirala. Žal meni ni uspel posnetek največje (dmge) dvorane, ki je tudi najlepša. Posnela pa nisva tudi izredno — vsaj za nestrokovno oko — zanimivega kapnika, ki smo ga krstili za ,,prometnika" v pozi,,izprazni križišče" (dvignjena roka) oziroma Kitajca, ker je podoben tudi Kitajcu, ki visoko maha z Mao Ce Tungovo rdečo knjižico.
V zaključnem razgovoru po več ur trajajočem sprehodu po ^•CJ^odzemlju smo ugotovili, da je jamo treba zavarovati in da si bomo prizadevali, da bi jamarji dobili za to delo potreben denar. Vprašanje pa je, če bo ta sklep obveljal ali pa končal kot /al‘, končajo mnogi dobri sklepi...	JOŽE PRIMC
... Inž. Božo Kočevar iz IMV se je na seji konference ZKS nelagodno počutil v delovnem predsedstvu. Razumljivo: Jurij Levičnih dela vse bolj na kratko in jasno...
... Tone Konda, direktor žu-žemberške Iskre, je v petek vabil goste, naj si ogledajo proizvodnjo v starih prostorih. V novih, ki so jih odprli, tako ne ve, kaj bodo delali!
... Nekateri tolikokrat poudarjajo, kako vlečejo voz socializma, da sem vse bolj prepričan, da so postali — avtoprevozniki!
... Novinar Marjan Moškon je proti silvestrskim ekstravagantnostim. Saj je bil že lani za novo leto - v Budimpešti...
...Tri „Iskre** - tri težave. V Novem mestu nimcqo direktorja, v Mokronogu nimajo dela, v Žužemberku pa z novo tovarno nimajo kaj početi...
... F metliški občini so letos iz ZK izključili enega člana: še tega najbrž le zato, da ne bo rubrika „izkljujeni“ ostala -prazna!
... Najbolj sta trenutno turistično 'navdušena namiznoteniška igralca Ivo Kapš in Pavle Uhl, ki izgubljata tekme po vsej Sloveniji...
KRPANOV KOTIČEK
Martinovo brez gosi
Vem, da je nekaj takih ljudi, ki komaj čakajo, da slišijo, kaj se mi je dogodilo letos na Martinovo. Menda mislijo, da sem komaj prišel k sebi, vendar ni bUo tako hudo. Takole je bilo;
Godoval sem, pa sem se pražnje oblekel in po svoji stari navadi stopil v krčmo. Kar naenkrat zaslišim vpitje; ,,Glej no, Martina! Boš dal za pijačo, ko imaš god? “
Malo se ozrem naokoli, pa pravim; ,,Nimam novcev za cel sod, ko vas je toliko pivcev. Menim, da bi morali vi meni kaj dati, ako častite moj praznik. Lepo je, da ste veseli, vendar to, kar delate, ni prav. Na vseh vogalih na velikih papirjih piše in tudi otroke v šoH učijo, daje pijača strup.“
,,Beži, beži, kdo je že slišal kaj takega!? “ se oglasi star možiček. „Jaz ga spijem vsak dan pol litra, pa sem še vedno živ in skočim kot dvajsetleten fante.“
Ne dam se ugnati, „Krčmar,“ velim, „prinesi ljudem gosi, da bodo za praznik kaj jeli, kot se spodobi, saj pijače imajo že sami dovolj.“
„Gosi že dolgo nimam. Nekaj kur sem imel, pa še tiste so šle najbrž s Cigani, ki se spet klatijo tod okoli,“ se je opravičil krčmar.
Tedaj se prerine možiček k meni, pa pravi: „Martin, a ti še veš, kako smo nekdaj martinovali? Mize so se šibile od dobrot in z njih je teklo, nikar šele od brade, pa se ni nikomur smililo.“
„Res je, res,“ mu prikimam, „potlej ste pa celo leto gladovali."
Tega ni hotel slišati, pa je predel po svoje; ,J)andanes je samo še za Martinovo vino pošteno, potlej pa ne dobiš več pravega. Prav gotovo bo tudi letos tako, ker smo imeh sušo in vročino, — pa mu bodo dali še vode in sonca."
,,Kako pa to gre? “ ga vprašam, ker nisem vedel, kam meri.
„I, kako? Voda je zato, da ga je več, ker ga hoče imeti vsak dovolj zase in naprodaj; sonce je pa sladkor, da je vino močnejše in bolj vznak meče."
„Ako je tako, ga bom poslej bolj po malem pil. Do smrti bo že kako. Menda sem si ga zaslužil en polič, akoravno je strup," si pravim bolj zase in poslušam hripav glas, ki je zaokrožil staro pesem; „Prišel je svet Martin, iz mošta bo delal vin . ..“ Tudi nekaj drugih glasov je pritegnilo, vendar nobene pesmi niso mogli do konca izpeljati.
MARTIN KRPAN
CELO CESTA LJUBLJANA-ZAGREB V TOREK DOPOLDNE še ni bOa varna za promet, čeprav so io delavci po izjavi direktorja novomeškega Cestnega podjela vso noč plužili in posipali s soljo. Nekaj vozil je zdrsnilo s ceste brez hujših posledic, v dveh primerih pa je po vozišču nakopičena ^^zna brozga pripomogla do težkih nesreč: pri Poljanah se je vnel osebni avto, pri Kronovem pa je kombi zanedo v tovornjak (na sUki);hudo sta bila poškodovana Amerikanec in Kanadčanka, štopar Francoz, ki se je peljal z njima, pa jo je odnesel z manjšimi praskami (Foto: M. Moškon)
mfid nebotičniki
radisnik! “ je pozdravil lo na dan.
dba!" je dejal. „Vi, kavboj Tomato! Vaša icovci — devet jih bo — dnesejo vreče z denar-I z enim samimilobro
pomeijenim udarcem spravite na tla. Vseh devet! Zavežete jih v vreče in izročite šerifu."
,JSte razumeli!" je končal producent.
„Okeee!" je prikimal Paradižnik.
Pomolil je producent pod nos Paradižniku pogodbo v podpis, ju nato vljudno pospremil do vrat in se poslovil: .J'^a svidenje jutri — na snemanju!"
' fn sta se odpe^ala novopečena zvezdnika v svojo
vilo.	.	.	1 •
Da, vilo! Menda se spodobi, da si filmski igrala najamejo v Hollywoodu vile za svoja stanovanja! In če že sami ne bi hoteli, jih v to prisilijo razmere. Za reklamo je pač nekaj treba žrtvovati!
,4)rago bo, drago; " se je praskal za ušesi Paradižnik, ko je postopal okrog novega domovanja. V
..tem hipu pa niu je, buči bistri, šinila v.glavaideja. .	-
prenovljeno uprizoritvijo Puccinijeve TOSCE se je začela letošnja operna sezona v Ljubljani, hkrati z njo pa smo bili priče lepega metniškega jubileja treh najbolj priljubljenih solistov naše osrednje opere: Vihne Bukovčeve, Rudolfa Francla in Sama Smerkolja (na sliki). Vsi slavijo letos petindvajsetletnico umetnišnega snovanja.
PRED SOBOTNIM SLAVJEM V TREBNJEM
Trebnje svoji umetnici — Vilma svojim rojakom
Trebnje vabi na proslavo in slavnostni koncert ob jubileju svoje velike rojakinje Vilme Bukovčeve
Trebnje, rojstni kraj Vihne Bukovčeve, prvakinje ljubljanske Opere, bo v soboto zvečer po otvoritvi umetniške razstave Ivana Lackoviča-Croate ob 18. uri v domačem domu culture priredilo proslavo in slavnostni koncert ob petindvajsetletnici umetniškega delovanja naše velike pevke. Z njo vred bodo ta večer nastopili na odru trebanjskega hrama lailture še Rajko Koritnik, Boris Kralj m Saša Miklavc, umetnico pa bo pri klavirju ^rem^ala Zdenka Lukec.
Vsi, ki bi ta večer radi videli in slišali Vilmo Bukovčevo, žal ne bodo mogli v dvorano doma kulture v Trebnjem. Predvsem njim, ki jim to ne bo mogoče, objavljamo ob teh skromnih besedah nekaj podob iz umetniškega snovanja prvakinje ljubljanske Opere, ki letos skupaj z Rudolfom Franc-lom in Samom Smerkoljem slavi svoj srebrni jubilej.
Po besedah Smiljana Samca v letošnjem Gledališkem listu št. 1 je med omenjeni-
nastopila pot solistke, kjer se je razvijala od Urške do melodram^e pevke. Vsi njeni liki so bili vseskozi toplo življenjski in neposredni, in prav zaradi svoje izredne nadarjenosti ter delovne vneme je kmalu postala ena izmed prvih pevk v naši operni hiši. V kratkem času je prodrla v vrh ljubljanske Opere in na njem tudi zavladala. Dolga je vrsta njenih naslovnih vlog, ki jih je v zadnjih 25 letih oblikovala, njen najvišji vzpon pa predstavlja verjetno naslovna vloga v Massene-
mi jubilanti naše Opere prehodila prav posebno umetniško pot naša trebanjska rojakinja Vilma Bukovčeva. Maturirala je na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je že pred vojno udeležila enega izmed pevskih tekmovanj v Ljubljani in na njem dosegla zasluženo prvo mesto. Začela se je učiti solopetja, med italijansko okupacijo je bila internirana v Italijo, pozneje pa je pela v ljubljanskem opernem zboru. Kmalu je u^ešno debutirala v Gounodovem „Faustu" in
S
#
5
s
s
#
0
4
4
4
i
4
4
4
0
\
\
J
S
#
J
4
4
\
5 J $
4
5
4
Dolga je vrsta vlog, s katerimi je Vilma Bukovčeva razveseljevala ljubitelje operne umetnosti. Bila je Kerubin v Figarovi svatbi, Marinka v Prodani nevesti, Rusalka, Čo čo san v Madame Butterfly, pa še Kleopatra, Margareta, Jenufa, Thais in tudi Saloma ter Desdemona. Pela je Tosco Ul celo Aido, nepozabna pa bo za vselej ostala njena upodobitev ,JManon"
tovi ,>Ianon‘*, za katero je prejela tudi Prešernovo nagrado. Sploh so ji bile vsa leta nazaj najbolj pri srcu vloge z radoživim nadihom, a tudi take, ki jih življenje neusmiljeno potre. Solza na njenem licu, pa bodisi po vzgibu neprič kovane radosti ali ob razočaranju predsmrtne slutnje, je solza pristnega naravnega dekleta, predane ljubice ali pa tudi povožene velikomestne kokete.
Vilmi Bukovčevi so se j)rav zategadelj kmalu odprla vrata v široki svet in gostovala je skoraj po vsej Evropi, bila pa je tudi na Kitajskem. Vedno so ji zaupali najtežje solistične vloge, kijih je vselej tudi z uspehom in častno rešila.
Na sobotnem koncertu pred občinstvom v domačem rojstnem kraju ji voščimo v imenu vseh ljubiteljev njenega petja; še dolgo, mnogo srečnih in zdravih let med nami!
POTA li\ STIt^
Dežurni
poročajo
TAT SE JE SPRAVIL NAD AVTO — Antonu Kosu iz Mirne peči je neznanec v noči na 19. november ukradel iz avtomobila dinamo in oškodoval lastnika za 350 din.
KRADEL KOKOSI - Tat se je v noči na 19. november pr^lazil do kokošnjaka Antona Pusta iz Jelš pri Mirni peči ter odnesel 6 kokoši
OBJESTNOST — Osebni avtomobil Stanka Klevišarja iz Skalickijeve ulice so neznaci minule dni iznakazili: z ostrim predmetom so naredili globoke raze v pločevino in predrli vse gimie. Klevišar je oškodovan za 400 din.
novomeSCanu ukradli
AVTO - V noči na 20. november so Jožetu Vindišerju ukradli osebni ^vto „Zastava 1300“. Vozilo je bilo parkirano pred blokom št. 3 ob Zagrebški cesti v Novem mestu.
STEKLENICA V OKNO - Albin Rajer iz Žabje vasi je prijavil miličnikom, da je nekdo zalučal prazno steklenico v hišo in razbil okensko špo. Popravilo okna bo veljalo najmanj 60 din.
DELAL NERED - Črnomaljski .miličniki so pred kratkim pridiiali do iz streznitve Cazina Indrizovića, delavca v Beltu, ker je delal nered in izzival k pretepu v gostilni Antona Skubica v Črnomlju. Prijavili so ga tudi sodnku za prekrške.
OKRADENA AVTOMOBILA -V noči na 20. november se je neznanec pravil v osebni avto Novome-ščana Rika Urha in ukradel radijski sprejemnik, vreden 1.200 din. Avto je bil parkiran na Kidričevem tr^ v Novem mestu. - To noč je isti ali drug tat okradel osebni avto Miroslava Milata. Iz vozila, kije bilo parkirano v Kristanovi ulici, je storilec odnesel tranzistorski radijski prejemnik, vreden okoli 1.000 din.
VLOM V ZIDANICO -• Jože Murgelj iz Malenške vasi je novomeškim miličnikom pryavil, da je nekdo vlomU v njegovo zidanKO ter ukradel 60 litrov vina in vinogradniško orodje. Škodo so ocenili na 600 din.
Pešec obležal mrtev
18. novembra popoldne se je pri Šentjurju zgodila huda nesreča, v kateri je bil ob življenje 71-letni Janez Jevšek, doma iz Hmeljčiča. Kranjčan Ivan Zrimšek je vozil „škodo" proti Ljubljani, v nepreglednem ovinku pa je nenadoma prečkal cesto pe^ Jevšek, zato kljub zaviranju avtomobilst trčenja ni mogel preprečiti. Medtem ko je pešec obležal na mestu mrtev, se je avto prevrnil, tako da je bil tudi Zrimšek poškodovan po glavi Materialna škoda znaša 7.000 din.
1
TOLE JE OSTALO OD PEČI za centralno kuijavo v mimopeški osnovni šoli po eksploziji 21. novembra dopoldne. Zakaj je peč razneslo, še ni znano. Vedo le, da je kuijač Franc Režek tega dne ob 6.30 v peči z^uril in se vrnil domov. (Foto: Polde Pungerčar)
ZANIMIV IN POUČEN PROCES NA OKROŽNEM SODIŠČU
Kdo je kriv za pet mrtvih ljudi: Ivan Plevanč ali njegove krave?
V Novem mestu se zagovarja Pionirjev zfdar, ki ga obtožujejo, da avgusta ni ustavil krav, ki sta pri Mrtvicah z vozom zdirjali na avtomobilsko cesto in povzročili hudo prometno nesrečo — Kaže, da ima ključ za razplet obravnave v rokah izvedenec za sodno veterino iz Ljubljane
Ivanu Plevanču, Pioniijevemu zklaiju iz Mrtvic pri Leskovcu, bi bilo mnogo laže, ko bi znale živali govoriti. Tako pa se mora zago-valjati zaradi dveh krav, ki sta letošnjega 11. avgusta z vozom pobegnili na avtomobilsko cesto in sejali smrt med avtomobilisti. Razpravo na novomeškem okrožnem sodišču so prekinili.
Tisto sredo je Plevanč, ki po „šihtu“ poskrbi daje tudi doma obdelano, s kravama odrinil ha polje. Sedel je na vozu in kdaj pa kdaj prigovoru žhralima če sta se upočasnili. Hajd, hajd! Tako je pač treba, da se kam pride. Pot gre pri Mrtvicah čisto blizu avtomobilske ceste in promet hitrih motornih vozil je bil gost kot druge dni v tem polenu. Nekaj je že moralo biti na cesti da sta se kravi vznemirili vendar to Ple-vanča ni potegnilo z voza. Sedel je kar n^rej tudi potem, ko sta se splašili, stekli in zastali. Z voza je skočil šele, ko sta kravi zbezljali in zdirjali po poti. Bilo je prepozno in ju ni mogel ustaviti kaj šele umiriti. Z vozom sta zdivjali na avtopiobil-sko cesto, to pa je bilo usodno za živ^enje petih ljudi
Kravi sta bili že na drugi polovici ceste, ko je od zagrebške strani pripekal Gerhard Presl osebni avtomobil in zadel eno žival. Od Ljubljane je tedaj prroeljal z osebnim avtomobilom dr. Velisav Pehal, se hotel izogniti vpregi in treščil v Preslov avtomobil. Trčenje se je končalo tragično, pet ljudi je umrlo: Gerhard Presl, Mehmed Doman in Hasan Kilk: ter dr. Velisav Pehal in i^egova žena Vera.
Plevanča so obtožili, da je kravama „dovolil“ na avtomobilsko cesto. Obtožnica mu očita brezbrižnost in skrajno nepazljivost, saj seje vendar moral zavedati, kaj bo, če zdirja žh^ina med avtomobile. Tako
pa je skočil z voza šele tedaj, ko krav ni bilo mogoče već ustaviti
Obtoženi Plevanč je na sodišču dejal, da se ne čuti krivega. Živina bi se plašila in zdirjala, četudi bi jo imel na vrvi je poudaril. Priznal pa je da je sedel na vozu še tedaj, ko sta kravi zavijali na avtomobilsko cesto. Po njegovem v tem ni bilo nič nenavadnega, „saj tudi drugi kmetje tako (sede) vozijo“. Da bi hodil ob kravah, mu še na misel ni prišlo, ker ju ni poznal plašljivih.
Glede na obtoženčev zagovor je sodišče zaslišalo izvedenca — vete-
rinarja Draga Hadla. Potrdil je, daje tak način vožnje z vprego, kot gaje opisal Plevanč, v naših krajih res v navadi Po njegovem mnenju pa obtoženi živalim ne bi mogel preprečiti bega, četudi bi ju držal. Dodal pa je, da ni poseben poznavalec živine in njene nature.
Sodišče je Hadlovo mnenje vzelo na znanje, ni pa se moglo z njim zadovoljiti. Zato je obravnavo prekinilo, preložilo in sklenilo v nadaljevanju zaslišati novega izvedenca, profesorja za sodno veterino veterinarske fakultete v Ljubljani. Od njega bo zahtevalo mnenje o vedenju živine še posebej v zvezi s plašlji-vostjo, in možnostih voznika (gonjača), kadar se živina plaši: ali je možno vplivati na živino inji preprečiti dhrjanje. Kaže, da bo ta obravnava dobila zanimiv in hkrati poučen razplet.
Mikliču zvišali kazen
Vrhovno sodišče SRS je bivšemu davčnemu izterjevalcu iz Šentjerneja povečalo kazen od treh na štiri leta strogega zapora — Redne pravne poti za pritožbo je Polde Miklič tako izčrpal
PRIČA
Onega večera, ko so se na nebu pojavljali neznani leteči predmeti je Pižmohov Anže lezel v posteljo in se pridušal, da bo zjutraj zgodaj vstal. Bilje klican na sodišče za pričo, pa ne bi bilo lepo in prav, če bi se pred pravico pojavil neprepan in zdelan. Kar je res, je res! Navdajal ga je neki svečan občutek in z otroškim nasmehom na ustih je kmalu zapal. Ponosen in srečen bodi narod, ki imaš take sinove: zveste in zavedne in disciplinirane!
Ko je sonce pometlo z neba zadnjo zvezdo, se je Anže oblekel, srknil kozarček močnega in stopil na ulico. Globoko je zajel sapo, se ozrl okrog sebe in zakoračil proti središču mesta. V duhu je ponavljal svojo izpoved, ki naj bi jo dal na sodišču; pilil je stavke in izbiral najlepše izraze. Verjemite, da ni kar tako, če mora človek stopiti pred oblast in povedati nekaj po resnici in pravici Tuhtaš in tuhtaš, da ne bi katere narobe zinil, potlej pa prišel na zatožno klop zaradi krivega pričanja.
Saj res. O čem že mora pričati? O klofuti ki naj bi jo bil Pezdaček prisolil pijanemu Gunciju. Presneto je tledcnilo. Kot bi brhko Minko s široko dlanjo počil po napeti zadnji plati. In kako naj to pove pred obličjem pravice? Ga je z levico
ali z desnico, s plosko dlanjo ali samo s prsti? In zakaj ga ploh je? Vrag vedi kaj bodo hoteli vedeti od njega ...
Ko je takole razglab^al, ga je prevzela negotovost, podzavesten strah. V želodcu je čutil tresljaje in srce mu je začelo utripati hitreje. Da bi se znebil neprijetnega občutka, je na hitro zavil v Spehavzovo gostilno in na dušek pil kozarček močnega. Da bi bolje držalo, je koj zatem popravil še enega. In glej čudo: pri duši mu je postalo topleje in , vračalo se mu je zaupanje vase.
Pogledal je na uro in v veliko zadovoljstvo ugotovil, da je še dokaj zgodaj. Do razprave sta manjkali še dve debeli uri. In pil je še enega in naročil novega. Sedel je za mizo, ogledoval kozarček in vnovič pripravljal svojo izpoved ...
Ko so se kazalci pomaknili na deseto, je stopil pred sodnike.
„Visoko sodišče .... hk! Jaz, tule navzoči Anže . .. hk!.. . Vam lahko zagotovim, da za nobenega ... hk! ne držim ...“ Sodniki so se pogledali on pa je nadaljeval:
„In ker jaz .. . hk! pravim tako, je bilo ... hk! tako ... In čisto nič, za prmejkrščenduš nič ... hk! drugače ...“
In to je bilo vse, kar je bilo moč zvedeti od njega. Bil je docela - pijan.
JAKA PRAVIČNIK
„Pritožil se bom,“ je rekel Polde Miklič, ko je pred n^aj manj kot letom dni po končanem sodnem postopku zapuščal veliko razpravno dvorano okrožnega sodišča v Novem mestu. Obsodili so ga na tri leta strogega zapora. Kot davčni izterjevalec novomeške uprave za ddhodke si je namreč v več letih prilastil 40.680,20 din družbenega denaija. Večji del te vsote so bili davki ki so mu j3i prinesli plačat kmetje iz šent-jernejskega okoliša, drugo pa pobrani krajevni samopripevki, ki so jih plačevali v krajevnih skupnostih Šentjernej, Orehovica in Škocjan.
Rečeno - storjeno: v Mikličevem imenu se je na sodbo novomeškega sodišča pritožil njegov zagovornik. V pritožbi vrhovnemu sodišču SRS je navedel, da dejanje Mikliču ni zadosti dokazano, zato se mu zdi tudi kazen previsoka.
Skoraj v istem času je v Ljubljano romala pritožba okrožnega javnega tožilca, ki tudi ni bil zadovoljen z razsodbo in je zahteval od vrhov-
nega sodišča, da Mikliču kazen zvŽa.
Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi tožilca in Poldetu Mikliču zvišalo kazen na štiri leta strogega zapora. Pri tem je zlasti opozorilo na vztrajnost Mikličeve kriminalne dejavnosti in na dejstvo, da se Miklič pri dejanju ni prav nič oziral na to, da si prisvaja denar, ki so ga ljudje prostovoljno plačevali za urejanje skupnih potreb v svojem kraju.
Vlak zadel avto
Srečo v nesreči je imel 13. novembra Peter Kodela iz Velenja, ko je vozU avto iz Brestanice proti Blanci. Ker so bile zapornice čez progo odprte, je zapeljal na tire v trenutku, ko je privozil tovorni vlak. Ta je zadel zadnji del avtomobila in ga precej poškodoval, saj znaša škoda lO.OOC) din. Telesnih poškodb ni bilo. Kot ugotavljajo, čuvaj Martin Prah pred prihodom vlaka ni pustil zapornic. Malomarnost bi lahko imela veliko hujše posledice.
Neslavno vodstvo
4 4
J \
Beograjski listi trdijo in dokazujejo s številkami, da je Slovenija po številu samomorov druga v državi - takoj za Vojvodino. Sicer pa se naša republika in ta avtonomna pokrajina s tem neslavnim jugoslovanskim rekordom uvrščata tudi v sam vrh „samomorilskih^ dežel v Evropi. Pravijo, da smo kmalu za madžarskimi sosedi, kjer je menda ta „obrt“ najbolj razvita.
Dolenjska - od Kolpe do Save - ni obljubljena dežela, kjer bi samomorov ne poznali. Nasprotno: še precej jih je in tako tudi tu poskrbimo, da smo Slovenci vedno pri vrhu. Hočeš nočeš so tudi med nami taki ljudje, ki mislijo, da jih lahko samo vrv ali Krka odrešita vsakdanjih tegob. Posebni dokazi za to menda niso potrebni.
Kako pa je sploh s tem samomorilstvom pri nas? Tako kot drugod: vemo, da se samomori dogajajo, nič pa ne storimo, da bi jih preprečili. Pa toliko papirja smo popisali in razglasili, kako je pri nas prva stvar skrb za človeka! Saj ni kaj reči: za sodobne ceste poskrbimo, da se ne bi ljudje
pobijali, tudi stanovanje damo človeku - čez njegov prag, da bi videli, kako je z njim - ne, tega pa ne!
Nobena družbenopolitična organizacija (najbrž tudi RK ni izjema) in nobena skupščina si do zdaj še ni vzela niti toliko časa, da bi se soočila s problematiko, morda samo s podatki o številu samomorov (v občini, republiki, državi), kaj šele da bi začela iskati vzroke za samomore in samomorilstvu izpodrezovati korenine. Ne, vsi po vrsti se raje zgražamo ob tem, ko se nekdo požene v smrt, da bi pa poskusili razumeti ozadje ali človeka celo odvrniti od misli na samomor - tega pa ne. In trmasti smo - ali kaj, čeprav vemo, da bi ta in ta še bil, če bi mu omogočili to in to, ker pa mu nismo, je sam končal svoj brezup.
Cim bolj se človeku misli sučejo o nenehnem pojavu samomorov, tem bolj je prepričan, da bi morala naposled družba le nekaj reči o tem. Navsezadnje tudi zato, ker smo socialistična družba, ki bi ji morala biti samomorilska miselnost tuja.
L ZORAN
i
s s s
4
v.
BOŠTANJ: NI POGLEDAL, CE JE VARNO — 12. novembra dopoldne se je od Radeč proti Sevnici peljal s kolesom Jože Peklar iz Obrežja. V Smarčni se pri zavijanju v levo ni prepričal, če je cesta prosta, zato ga je zadel voznik osebnega avtomobila Ivan Gabrič s Senovega, ki je privozil za njim in ga prehiteval Kolesar je bil hudo poškodovan, tako da so ga odpeljaU v celjsko bolnišnico. Na vozilih je za 2.000 din škode.
SPET V KRAKOVSKEM GOZDU - 11. novembra proti večeru sta na avto cesti v Krakovskem gozdu trčila dva avtomobila, pri čemer je bilo za 4.000 din škode. Iz Ljut hane proti Zagrebu je vozil Božidar Ljubič, ker pa je naglo zavrl, se je vanj zaletel Jože Zibret iz Rovišč s svojim avtom.
BREZINA - AVTO V JARKU -Ivan Ogorevc iz Brežic se je 13. novembra popoldne peljal proti Deč-nim selom, v blagem ovinku pri Brezini pa je zavil na levo stran ceste v 2 metra globok jarek in se prevrnil Poškodovanega voznika so odpeljali v brežiško bolnišnico, na avtu pa je za okrog 4.000 din škode.
SEVNICA:	TRCENJE	SREDI
MESTA — Na Prešernovi cesti se je 13. novembra ob 20. uri zgodila nesreča, ko sta trčila voznika osebnih avtomobilov Jože Kuzmički iz Pečja, ki je vozil proti Glavnemu trgu po levi, in Leo Kink iz Sevnice, ki je tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. Laže sta bila po.škodovana oba voznika in še sopotnik Jože Lončar z Žigarskega vrha. Tega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Na obeh vozilih je za 30,000 din gmot-nc Škode,
KRSKO: NESRECA NA MOSTU - 14. novembra je ob 20. uri z Vidma proti Krškemu peljal čez most kolesar Jože Kerin iz Dolenjega, za njim pa je vozil z avtom Franc Božič iz Krškega in kolesarja zadel Pri padcu se je Kerin hudo poško-
Tragičen izid sUovit^a trčenja v Dvorcah pri Čatežu. CirU Metod Vizjak iz Novega mesta je vozu proti Zagrebu, Mario Belini iz Vatogne pa jc pripeljal v obratni smeri. Pri silovitem čelnem trčenju sta bila mrtva oba voznika, poleg tega pa sta bila ob življenje še Vizjakova sopotnica Abjzija Čepon iz Ljubljane in Italijanov sopotnik Antonio Raffaelli iz Cremone, Kot izjavlja očividec, je Vizjakov avto pred trčenjem zanašalo, vendar vzrok nesreče še ni dokončno ugotovljen. (Foto: M. Vesel)
Ne pogojno ampak zapor
Danica Medved, nekdanja blagajničarka vajenske šole (lesna stroka) v Sevnici, bo morala kazen odsedeti. Vrhovno sodišče SRS je nedavno tega razveljavilo sodbo novomeškega okrožnega sodišča, kjer je bila lanskega decembra obsojena na štirinajst mesecev zapora, a pogojno za štiri leta, poleg tega pa so ji za štiri leta prepovedali opravljati poklic. Sedanja kazen 10 mesecev zapora - je sicer nižja, ni pa pogojna. Vrhovno sodišče je tudi ublažilo varnostni ukrep, tako da bo Medvedova že dve leti po prestani kazni spet lahko opravljala poklic blagajničarke.
O tem, da se je Danica Medved pregrešila zoper kazenski zakonik, smo poročali pred meseci Na zatožno klop jo je v glavnem spravila poneverba 15.133,20 din, poleg tega pa je uničila in ponaredila uradno listino. To je storila, ko je bila blagajničarka v sevniški vajenski šoli.
a prepeljali v bre-)koda znaša 1.500
doval. Takoj so žiško bolnišnico, din.
SELA: AVTO V MOTORISTA -Novomeščan Robert Romih je 17. novembra zvečer z zastavo 850 vozil i iz Podturna proti Dol Toplicam, ko ' je v nepreglednem ovinku vozilo zaneslo v vsek, nato prek ceste na levo. Pri tem je trčilo v mopedista Branka Murna iz Poljan. Mopedist se je laže poškodoval, škoda pa je oce-j^ena na 3.000 din.
NOVO MESTO: AVTO JE ZANESLO - Amalga Gregorič iz No; vega mesta je 18. novembra zjutraj vozila avto po Ljubljanslci cesti proti trgu. Ko je prehitela motorista in ponovno zavila v desno, je trčila v rob pločnika, pri tem pa je avto zaneslo ter zasukalo. Telesnih poškodb ni bilo, škode pa je za 4.000 din.
NOVO MESTO: ZADET NA PREHODU ZA PEŠCE - Novomeščan Ivan Hrastar je 18. novem- ■ bra zjutraj vozil osebni avto od Prešernovega trga proti Glavnemu trgu.
Na prehodu za pešce je stal tovornjak, s katerega so razkladali blago. Hrastar je tovornjak prehiteval, tedaj pa je na prehodu za pešce zadel Gafuija Ademija. Čeprav je voznik močno zavrl je pešca zbil na tla. Na srečo je Ademi dobil^.<i^ lažjo poškodbo na nogi medtem ko na avtu ni omembne vredne škode.
ROMANJA VAS: PESEC SKOČIL PRED MOPED - Jože Fabjan iz Staže se je 18. novembra popoldne peljal z mopedom iz Dol Toplic proti domu, ko mu je v Romanji vasi naproti pripeljal avtobus.
Med srečanjem je izza avtobusa skočil pred moped pešec Ivan Pilski iz Stubiških TopUc. Mopedist je pešca zadel, oba pa sta padla po tlea Pri padcu si je Pilski zlomil roko in do- < bil več odrgnin, lažje poškodbe pa ima tudi Fabjan.
BRSLIN: TRIJE NA KUPU - Pri gostilni Kump so 18. novembra popoldne trčili trije avtomobili, daje bilo škode za 4.500 din. Vinko Jamnik z Breg pri Krškem je vozil po glavni cesti, ko je iz parkirnega prostora pri gostilni zapeljal na cesto Alojz Seničar iz Novega mesta, ne da bi se prepričal, če je pot prosta.
Ko se je Jamnik skušal umakniti, je v zadnji del njegovega avta trčil Milan Zupančič iz Cegelnice s svojim vozilom.
SUHOR:	AVTO	V SADOV-
NJAKU - 18. novembra zvečer je Anton Bukovec iz Semiča vozil fička iz Vinice proti Črnomlju. V ostrem ovinku pri Suhoiju je začelo avto zanašati, končno pa je zdrknil s ceste, trčil v drevo in obstal v sadovnjaku, Sopotnika Alojza Severja so zaradi poškodb-odpeljab v bolnišnico', medtem ko je bil Bukovec le laže poškodovan. Škode je za 10.000 dm.
KARTELJEVSKI KLANEC JE NEVAREN - Zagrebčan Branko Očić je 20. novembra zjutraj vozil' NSU proti Ljubljani, koje med vožnjo po karteljevskem klancu avto začelo zanašati Zdrknil je preko ceste po strmem pobočju in se večkrat prekucnil Iludo poškodovani voznik je v kritičnem stanju v novomeški bolnišnici To jutro so se v tem klancu ponesrečili še 4 potniki osebnega avtomobila Slobodana Se-kuUća iz Siska. Tudi ta sc je prevračal po strmini navzdol
I
getrtkov intervju
J	^
j Razvoj nas prehiteva |
Andrej Dular: »Narejenega je veliko, hitri razvoj pa nam marsikje postavlja zapreke, ki so izven naših moči«
v prejšnjem četrtkovem intervjuju je referent za varnost prometa pri ObS Novo mesto Ivan Rolih zaželel, naj vodja splošne službe v novomeški Industriji motornih vozil Anderj Dular odgovori na naslednja vprašanja: kako v IMV rešujejo problem parkirnih prostorov za vozila, ki so last podjetja, in za vozila, delavcev; kakšne načrte imajo za olepšavo okolice tovarne ob Zagrebški cesti in
končno, kako nameravajo rešiti vprašanje notranjega medobratnega transporta v tovarni, za katerega zdaj uporabljajo tudi Zagrebško cesto, na kateri počasni viličarji že ovirajo javni promet Odgovori, ki smo jih dobili, so taksni:
- Čeprav po mojem mišljenju tov. Rolih ni imel pri izbiri sobesednika najbolj pravšne roke, bom sidtšal kot član kolektiva IMV na njegova yprašanja_ odgovoriti Najprej je na vrsti vprašanje o parkirnih prostorih za vozila naših delavcev in službena vozila pri tovarni To vprašanje rešujemo in bomo reševali v skladu z razvojem tovarne. Prav gotovo je res, da imamo zaradi parkiranja tudi sami razne nevšečnosti Smo pač podjetje v razvoju. Generalni na-
črj prostorskega razvoja IMV sicer obstaja in je jasen, vendar pa se podrobnosti rešujejo sproti in tudi s časovnimi zamudami Za službena vozila je problem deloma že rešen, ob novi tovarni pa je že v gradnji odlagalni prostor za nova vozila in prikolice ter parkirni prostor.
- Drugo vprašanje se nanaša na ureditev oko^a tovarne.
- Smatram, da smo veliko vložili v ureditev okolja pred tovarno ob Zagrebški cesti in da je ta predel eden izmed najlepše urejenih v Novem mestu. Zelo prijetno nam bo urediti in olepšati okolje tovarne z manjšimi posegi (v mislih imam cvetje, okrasno grmičevje itd.), ki ne stanejo veliko, izvesti pa jih bo mogoče šele takrat, ko bo kompleks tovarne zazidalno dokončno urejen.
- Kako pa je z notranjim transportom?
- Notranji transport je bil s preselitvijo avtomobilske proizvodnje v novo tovarno povsem rešen. Ostalo fe le še vprašanje skladišč na .itari lokaciji. Prevozov z viličarji je vsak dan manj, povsem pa bo ta problem rešen, ko bo Zagrebška cesta postala notranja transportna pot tovarne. Prevoz novih avtomobilov in prikolic skozi Novo mesto bo odpadel, ko bo zgrajen industrijski tir.
Moje vprašanje: direktor Zavoda za zaposlovanje Ludvik Kebe naj odgovori na tole: problem pomanjkanja- strokovnega in ostalega kadra občutimo v gospodarskih organizacijah vse bolj in bolj; želeli bi, da bi zavod upošteval IMV kot veliko tovarno, ki lahko v znatni meri rešuje problem zaposlovanja v naši regiji Kaj je narejenega in kakšni so načrti za zaposlovanje zdomcev, ki se vračajo, saj bi jih lahko IMV sprejel dobršen del? M. JAKOPEC
4
#
4
4
4
J
4
4
4
j
5 \ 4
J
4
4
4
\
4
4
4
4
4
5 J
4
4
4
\
I
I
4
Kozjansko v stolpnicah
— I-----------------------------------
Rdeči križ predlaga samoprispevek za rešitev socialno ogroženih v novomeški občini
Kozjansko ni samo na Kozjanskem, so rekli na sobotni občinski konferenci Rdečega križa v Novem mestu. Inž. Ivo Zobec pa: „Tudi v mestu so ostareli, onemogli in osamljeni - celo v novomeških stolpnicah so in lahko se zgodi, da bodo umrli, ne da bi to takoj vedeli. Kaj hočete: sita vrana lačni ne verjame!"
Socialno ogroženih, ostarelih in onemoglih ljudi v.novomeški občini ni malo. Socialno skrbstvo jih sicer podpira, s tako pomočjo pa po mnenju dr. Leopolda More le ne moremo biti zadovoljni Dr, Morela je predlagal, da bi Socialistična zveza in občinska ^upščina razmislili o organizirani pomoči, v ta namen pa bi bilo treba uvesti krajevni samoprispevek. Ce bi hoteli vprašanje urediti, bi potrebovali precej več de-naija, kot ga zdaj lahko porabijo. Pt^tog dr. Morele so podprli še drugi, le predsednik občinske konference SZDL Franc Beg je menil, da zdaj o takem samoprispevku še ne bi kazalo resneje razmišljati, ker im^o mnoge krajevne skupnosti že samoprispevke za komunalno in podobno ureditev svojih krajev.
V krvodajalstvu je Rdeči križ dosegel izredne uspehe (letos že 2358 odvzemov), žal pa je v vrstah krvo-d^lcev še vse premalo vodilnih, iz-' obražencev in drugih. Vsaj vsi voz-' niki motornih vozil bi morali postati krvodajalci.
NUVO MESTO - Vse pogosteje" sc v Novem mestu slišno govoriccj da bodo spomladi ustanovili ženski nogometni Idub. Novica je za mnoge Novom^čane, zlasti še ra tiste, ki se za nogomet posebno zanimajo, pre-(J.P.)
PRED ZGOTOVINSKIM REFERENDUMOM
Poravnajmo svoj stari dolg
Z združevanjem skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov kot prvi v Sloveniji uveljavljamo cilj revolucije in izenačujemo delavca in kmeta pri uživanju sadov socialistične graditve
Dolenjska se je kot prvo območje v SRS odločila za združitev skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Odločitev na referendumu 5. in 6. decembra bo plod dolgoletnih prizadevanj vseh družbenopolitičnih skupnosti na Dolenjskem in dolenjskega kmeta, da bi končno uveljavili cilj revolucije, po katerem naj bosta delavec in kmet enaka pri uživanju sadov samoupravne in socialistične graditve. Zdravstveno zavarovanje bo nato enako za kmeta kot za delavca. S tem bomo
Iz NOVOMCŠKE^Vaa
PORODNiŠNiCEt^ii!)^^
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Veronika ^an iz Ljubljane - Mirka, Bariča Jerman iz IGoštra - Bojana, Antonija Pižem iz Mačkovca - Antonijo, Antonija Švalj iz Kočarije Antona; Fanika Kambič iz Gradnika - Tineta, Antonija Drobnič iz Skrovnika -Tončko, Kristina Ivnik iz Gumberka
- Andreja, Dragica Avsenik iz Drga-njih sel - Bogdana, Marica Goršin iz Žabje vasi - Davorina, Vera Žbogar iz Sen^erneja - Tonija, Karmen Željko iz Cegelnice - Tomaža, Francka Orlič iz Metlike - Damjana, Tončka Štaudohariz Rodin -Mojco, Slavka Faleskini iz Dolnje Straže — Branko, Vida Bregant iz Gorenje vasi - Marcela, Angela Turk iz Sela pri Zajčjem vrhu -dečka. Cvetka Mlečnflc iz Tribuč -dečka, Marija Majerle iz Semiča -deklico, Jožefa Povše iz Uršnih sel -dečka; Stanislava Tratnik z Rake deklico, Metoda Rebol iz Benečije
- deklico, Ljuba Kosiček iz Žužemberka — deklico, Terezija Legan iz Rebri - dečka in Bariča Maršič iz Metlike - deklico. - Čestitamo!
poravnali stari dolg kmetu, kije gradil industrijo, v kateri so se zaposlovali delavci. Delavci bodo s tem pokazali svojo solidarnost do kmeta in se mu oddolžili za vse tisto, kar je prispeval v času graditve.
Zaradi tega je prevladalo stališče, da kmeta ob povečanju njegovih pravic v zdravstvenem zavarovanju
Kje je vas?
Od prevelike sloge Novo-meščani gotovo ne bodo obogateli, ko si tako navdušeno mečejo polena pod noge pri gradnji novega avtomatskega kegljišča. Tako je zdaj že množica tistih, ki želijo graditi.
Medtem ko v Novem mestu, ki se ima za mesto in prestolnico, samo govčrijo, pa tam, kjer včasih malce prezirljivo pravimo, da je vas, tal^ k^ljišča gradijo. Povsod okrog nas so: v Mimi peči, Trebnjem, Metliki.. .
Kmalu bo še na Maharovcu in najbrž še kje. Pri nas v mestu bomo imeli pa - načrte!
ne bi dodatno obremenjevali, ampak bodo povečana bremena plačevali go^odarstvo in družbenopolitične skupnosti. Goi^)odarstvu bo zato povečan pridevek za zdravstveno zavarovanje za 0,60 odst. (od bruto' osebnih dohodkov!), preostalo razliko pa bodo krile občine iz proračunov.
Gre za prostovoljno odločitev gospodarstva na referendumu: vsi ^tivni zavarovanci iz delovnega razmerja, zasebniki, upokojenci, pa tudi kmetje imajo na izbiro 'odločitev za ali proti zdmžitvi obeh skladov. Že prvi razgovori s predstavniki go^odarstva so pokazali veliko naklonjenost delovnih ljudi do združitve in solidarnost.
Prvega posveta o tem, kije bil minuli teden v Novem mestu seje udeležilo kar 108 predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstev iz delovnih organizacij in vsi so se strinjali z združitvijo. V občini je ustanovljen poseben politični aktiv, ki bo na zborih zavarovancev - teh bo v novomeški občini 107 - podrobneje obveščal o vsebini in namenu referenduma.
M. J.
Voda žene kolesa napredka!
Novo mesto že danes potrebuje nov vodovod, vendar ga bo, kot kaže, dobilo do 1973. leta
AMD Novo mesto sprejme večje število inštruktorjev praktičnega pouka, ki bodo vadili kandidate za voznike osebnih vozil. Pogoj je opravljen inštruk-torski izpit.
Obenem obveščamo vse, ki želqo opravljati preizkus znanja s testnimi polami in ki ne obiskujejo teoretičnih tečajev za voznike osebnih vozil, da jim nudimo pomoč.
Vse informacije dobite pri AMD Novo mesto, Cesta herojev 27, tel. 21-264.
Kaže. da bo Novo mesto do sre-'dirie 1973 dobilo liov vodovod. Voda bo pritekla iz Marofa pri Šmarjeških Toplicah, kjer so se že začela raziskovalna dela, ki so pokazala izredno ugodne vire. Novo mesto dobiva zdaj vodo iz stopi-škega vodovoda, zmogljivosti so 80 litrov na sekundo. Novi vodovod bo dajal trikrat več vode. Sredstva za raziskovalna dela so delno že na voljo, namenjena naj bi bila za zgraditev daljnovoda, za trafo postajo, črpališče itd.
Novo mesto, ki se izredno hitro razvija, potrebuje nov vodovod. Pot trebe so že danes, vendar zaenkrat ni možnosti, saj bo končna investicija znašala okoli 15 milijonov dinarjev. Novi vodovod bo dajal vodo najmanjj5.0-0Q0 prebiv^cem. Gradili ga bodoj v etapah, glede na finančne možnosti. Ta centralni dolenjski vodovod bo vključeval in napajal
tudi večino lokalnih vodovodov, ki v sušnem času presahnejo.
Izvor v Marofu je tako močan, da ne bo več bojazni, da bi vode zdaj zmanjkalo. Letošnja suša je za to najboljši dokaz.
Razumljivo, da novi vodovod ne bo segel v vsako vas. Še vedno bodo morali občani graditi svoje lokalne vodovode. Ker bo glavni cevovod šel po dolini Krke navzgor, in to bolj po nižinskem delu, zato ne bo mogel napajati višinskih domačij. , Začelo se je dobro, odgovorni ljudje pričakujejo, da bo do 1973 novi vodovod zgrajen. Do tedaj pa bo stop iški vodovod menda še .zdržal. Za naprej pa ni več gotovo, ali bosta Novo mesto in njegova industrija še dobivala vodo.
S. DOKL
^ ^
MINI ANKETA
Bogatenje
Socialna diferenciacija: učena beseda za tisto, kar zadnje čase tudi v našem propagiranem socializmu enakosti povzroča razslojevanje, ogorčenje med ljudmi in nemalokrat tudi malodušje. Pet kratkih telefonskih pogovorov s petimi delavci iz petih novomeških kolektivov je imelo enako vprašanje: .Kaj bi bilo po vašem treba storiti, da bi socialno neenakost omilili, če že ne oc^ravili?
SLAVKO ŠENK, mizar v Pionirju: ,,Neverjetno je, da eni bogatijo za malo dela, drugi pa veliko delajo - in malo zas^žijo! Mislim, da bi morali biti vsi plačani le od tistega, kar v resnici naredijo, potem bi bilo razlik veliko manj.
ANTON VERCEK, vratar v Iskri: „Prevelike razlike so danes, vsaj malo bi jih morali poskušati izenačiti. Po štirikrat večje osebne dohodke kot drugi imajo nekateri. Mar nimamo približno enakih želodcev? Vraga, saj tisti, ki imajo velike plače, navadno tudi veliko potujejo in še dodatno zaslužijo z dnevnicami in kilometrinami. To resnično niprav!“
ANCKA RUPŠE, tkalka v Novoteksu: .,Jaz bi zahtevala, da se današnje razlike zmanjšajo. Zdaj so razlike prevelike: delamo res vsi, samo tisti, ki največ dobijo, ne zaslužijo vsega denarja. Mislim, da bi morali tistim z največjimi osebnimi ddiodki nekaj vzeti, povečati pa bi morali tudi osebne dohodke tistih, ki zdaj dobijo najmaiy.‘
LUDVIK JUDEŽ, obrato-vodja v Labodu: „Pri nas tega ni, v Labodu je vse bolj skromno od a do ž. Resnično pa bi bilo treba krepko zagrabiti za vajeti. Saj ne rečem, zakone imamo, toda urediti bi morali tako, da ne bi izkoriščali lukenj v njih. Strogo bi bilo treba razkrinkati in kaznovati vsa podkupovanja in druge vire nedovoljenega bogatenja."
FRANC KRAJNC, kovinostrugar v Kovinarju: Vsekakor bi bilo treba nekako preprečiti, da ne bi nekateri kar tako bogateli. Mislim, da je le malo takih, ki bi ostrejšemu ukrepanju nasprotovali. Zdaj pa so zares prevelike razlike med ljudmi. Kar poglejte primere: nekateri imajo po 600, 700 ali še več starih tisočakov plače, eni pa niti 100 tisočakov ne zaslužijo. Kje je tu enakost, socialistična morala?
Delavci so za dejanja! Jih bomo zmogli?
Rdeči križ šteje v novomeški občini že 16.600 članov, kar 7.000 pa je mladih članov (podmlad-karjev) v osnovnih šolah. To pa ni zadnja številka, ki jo ta organizacija lahko doseže.
Kaže, da bo Rdeči križ poslej deležen večje družbene podpore. Morda so bili znanilci tega predstavniki političnih organizacij, ki so se udeležili konference. Predsednik republiškega Rdeč^a križa Ivo Majdič je izrazil zadovoljstvo ob takih uspehih Rdečega križa v novomeški občini. »	L ZORAN
KcfvomeSJ^ kronika
Razidcovalna dela za novi novomeški vodovod na Marofu pri Šmarjeških Toplicah že tečejo. (Foto: Slavko Dokl)
10-MESEČNA STATISTIKA
še 13 odstotkov do načrta
Industrijska proizvodnja je bila vredna milijardo in 145 milijonov din — Poprečni osebni dohodki: 1.498 din — 16.363 zaposlenih
Oktobrska proizvodnja industrije v novomeški občini je bila vredna 113,879.000 dinarjev, kar je za 31 odst. več kot oktobra lani. industrija motomii vozfl je naredila za 49 milijonov izdelkov, Krka za 26, Novoteks za dob^ 12, Novoles pa za slabih 12 milijonov dinarjev.
sent^iva.
Sicer pa je po lU mesecih uresničeno že 87,2 odstotka letnega proizvodnega načrta. Industriji podjela so naredila za milijardo in 145 mUflonov dinarjev izdelkov, kar je za dobro trećino več kot v enakem lanskem obdobju. Po vrednosti proizvodnje je kr^ko na prvem mestu IMV s 507 milijoni, za njo pa so Krka z 281, Novoteks s 125, Novoles s 110 in Labod z 62 mil^oni di-
narjev proizvodnje. Prodaja na domači trg se je oktobra povečala za četrtino v primerjavi z lanskim oktobrom. V 10 mesecih pa skoraj za polovico in je že presegla vrednost ene milijarde. Odločno je presežen tudi izvozni načrt.
Od 49.943 ljudi, kolikor jih je po uradnih podatkih v novomeški občini, je bilo septembra zaposlenih 16.363 ljudi, med njimi 7175 žensk.
V primerjavi z lanskim septembrom je zdaj zaposlenh 1028 ljudi več. Poprečni osebni dohodki so se od av^sta dvignili za pol odstotka in so dosegli vrednost 1.498 dinarjev, v primerjavi z lanskim septembrom so se povečali za 16,3 odstotka. Po-pječni osebni dohodki v go^odar-stvu so bili 1.443 dinarjev, v negospodarstvu pa 1.853.
Po številu zaposlenih je Industrija motornih vozil največje podjetje v občini, saj ima več kot 3500 delavcev, od tega 2661 v novomeški občini. Krka zaposluje v domači občini 1562 ljudi,'Novoles 1498, Novoteks 1236 in Pionir 1039, pri tem pa ni vštetih 274 vajeiKev.
ZIMA - Sn«^ je presenetil Novo-meščane pred uradnim začetkom zime. Čeprav so prerokovali: po dolgi suši bo huda zima - lahko upamo, da se prerobka ne bo uresničila, sicer bo snega preveč,
AVTOMOBILISTI - Na rob razprav o zimskih avtomobilskih gumah je v soboto zjutraj sneg pokazal svoje zobe. Pri vulkanizarju Mestniku, ki tudi oblači kolesa avtomobilov, je bil v soboto zjutraj dolg rep čakajočih. Zimski pla^i prihajajo v modo!
VODA - V soboto zvečer je počila vodovodna cev na Grmu, v nedeljo zjutraj pa zaradi tresenja mostu še na mostu čez Krko. Zaradi popravil v mestu je v ponedeljek popoldne zmanjkalo vode,
ELEKTRIKA - Monterji novo-mešk^a Elektra so bili od petka
Suhokrajinskl
drobiž
SUHOKRAJINSKA GOVEDOREJA je zadnja leta nazadovala, letos pa se je popravila. Premije, do katerih so živinorejci upravičeni za breje telice, so spodbudile kmete, da redijo več plemenskih telic,
SOCIALNO ZDRAVSTVENA KOMISIJA pri žužemberski krajevni skupnosti je imela to leto veliko dela. Lotos je komisija razen vlog občanov obravnavala tudi primere družinsk^a varstva in nekatere druge probleme, sproti pa je reševala drobne socialne probleme.
ŽUŽEMBERŠKO POKOPALIŠČE so pričeli letos urejati. Zaenkrat so se lotili razpadajočega obzidja, urejali pa so tudi prostor na pokopališču, Icjer so opuščeni grobovi Delo bodo nadaljevali spomladi.
M, S
»Dolenjski list« v vsako družino
neprestano na delu, ker je metež potrgal precej nape-
zvečer snežni Ijav.
BOLNIŠNICA - Danes ob 11. uri bodo v okviru praznovanj občin-sk^a praznika slovesno odprli nove oddelke bolnišnice,
GLASBA - Danes bo več prireditev, posvečenih spominu skladatelja priredili še koncert njegovih del
TOPLOTA - V ponedeljek so na tržnici dobro šle v promet volnene stvari, zlasti rokavice in nogavice,
TRŽNICA - Prvi centimetri snega so dvignili cene na ponedeljkovem trgu. Cvetača 6 din, čebula 3, česen 8, fižol 8, krompir 1,5, korenje 6, motovilec 1 (merica!), ohrovt 4, pesa 4,5, peteršilj 8, paradižnik 6, kisla repa 3, solata 5, špinača 6, zelje 2, kislo zelje 4,5, suh'-fige 8, grozdje 6, hruške 6, jat»lka
4, limone 8, orehi 5, orehi - jedrca 30, pomaranče 8, mandarine 9, kaki
5, suhe slive 6, banane 7, jajca l,i, smetana 30, sirček 0,50 in 1,'
ROJSTVA - Rodili sta Justina Adamič, Nad mlini 19 - Dejana in Marija Kravs, Nad mlini 44 - Ireno.
POGREBI - Na šmihelskem pokopališču so pokopali Klavdijo Simonič en mesec, s Ceste padlih borcev 4 iz Črnomlja, in inž. Cirila Vizjaka, 51 let, iz Valantičeve 2, Novo mesto.
/
- Ena gospa je rekla, da čas tia osnovni šoli Katja Rupena nič ne pomeni, saj v pritličju še zdaj visi vabilo za tabor na Valeti - ki je bil že avgusta ...
f-
VEČ P0STE3J ZA OSTARELE UUDI V IMPOLJCI!
Pomoč ne sme zgrešiti nikogar
in nobena samota ne sme biti predaleč zanjo
Približno 500 starih ljudi je v brežiški občini, ki si želijo pomoč družbe ali soseske v raznii oblikah. Sezname teh sproti dopolnjujejo, da bodo ponazaijali trenutne razmere in ne preteklosti. V luajevnih središčih že u^lajujejo skrb za ostarele na pobudo, ki jo je dal koordinacij^i odbor pri občinski konferenci SZDL.
domu počitka v Impoljci. Približno 17 jih že pripada njenim občanom,
Pomoč je marsikdaj prihajala po dveh tirih in tako so nekatere nehote prezrli, ker nobena organizacija ni imela celotnega pregleda. Poslej ne bi smeli izpustiti nikogar, ki je pomoči potreben. Zato .je v vsaki vasi po en občan odgovoren za te stvari. Ponekod so izbrali člana Rdečega križa, drugod učitelja, odbornika krajevne skupnosti ali Socialistične zveze, drugod ^et člana osnovne organizacije ZK. Vseeno je, kdo ga izbere, samo da bo pomoč starim ljudem koordinirana.
Bolne in ostarele obiskujejo tudi patronažne sestre iz zdravstvenega domai Na vse kritične primere pa naj bi jih sproti opozaijali vaščani oziroma za to odgovorni ljudje v krajevnih organizacijah. Veliko delo lahJco opravijo tudi sosedje, ne samo s tem, da jim pomagajo, prineso hrano v bolezni, ampak da z njimi pokramljajo in jim preženejo osamljenost.
Prihodnje leto bo socialna služba poskrbela tudi za začasno nego bol-nflc starčkov pri tujih družinah. To je oblika pomoči, ki bi jo še najlaže financirali, kajti nega na domu povzroča dosti večje izdatke.
Brežiška občina si bo tudi vnaprej zagotovila večje število postelj v
ker pa je vsako leto nek^ novih prošenj za 'sprejem, bi kazalo razširiti sedanje število za dodatnih petnajst postelj. Društvo upokojencev daje v te namene sto tisoč dinarjev, iz brežiškega območja pa je^ bilo za preureditev doma že izplačanih 80 tisočakov.
J. T.
Mladi iščejo kruh drugod
Prvi četrtek v novembru so se na letni skupščini zbrali člani Kluba posavskih študentov. Med gosti so bili podpredsednik Skupščine SRS dr. Jože Brilej, predsednik občine Krško Jožko Radej in predsednik Občinskega sindikalnega sveta Brežice Franci Volčan-šek.
Okrog 100 študentov višjih in visokih šol združuje Klub posavskih študentov, njegovi člani pa so le študentje iz brežiške in krške občine. Poročila o delu v dvoletni mandatni dobi so zgovorno ^vedala, da je Klub v z^njih letih močno razmahnil svojo dejavnost, predvsem kai zadeva oblikovanje družbenega dogovora o štipendiranju. Imeli so celo vrsto družabnih in športnih prireditev, razne tečaje ter akademski ples v Krškem. Pohvaliti velja tudi delo njihove sekcije, ki že dve leti deluje v Mariboru.
Večji del razprave so posvetili po-Utiki štipendiranja ter slabostim kadrovanja, saj je znano, da zaseda v
Na podružnični šoli v Skopicah imajo tudi pionirsko gasilsko desetino. Ta se je predstavila v soboto, 20. novembra, na srečanju pionirjih odredov v Artičah. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
MNOGI OBCANI TE2K0 ČAKAJO na povečanje telefonskih priključkov. Teh je. v Brežicah trenutno SCO, po razširitvi avtomatske telefonske centrale pa se bo Število telefonskli priključkov povečalo na 800. Za to m za povečanje medkrajevnih zvez bo potrebno 620 tisoč dinarjev. Razširitev je v programu za obdobje 1973-1975.
NA SREČANJU PEVSKIH ZBOROV iz Slovence in Hrvaške v Karlovcu sta 20. novembra nastopila moški pevski zbor prosvetnega društva Oton Župančič iz Artič in moški pevski zbor DPD Svoboda ^>ratov Milavcev iz Brežic. Slovenjo so zastopali pevci iz dolenjskli, obkolp-skin in posavskSi občin.
V GLOBOKEM BO LETOS PREMIERA komedije Hansa Schuberta „Zveza za vse ziv^enje“. Delo študira dramatska sekc^a Svobode bratov Milavcev pod vodstvom Ivana Kramariča, ki se je že pokazal kot uspešen režiser.
KO JE V SOBOTO ZAPADEL prvi sneg, so nekateri n^jmlajši privlekli na plan sanke, vendar ga je bilo premalo za zimsko vesele. Mnogi smučarji pa so se začeli spraševati, kje bodo to zimo smučarski
tečaji. Onstran motela so nekdanja smučišča izravnali v veliko parkirišče in smučarji se bodo morali umakniti drugam.
PO DOLGEM PREMORU spet matineja. V nedeljo dopoldne so brežiško kino dvorano napolnili otroci. Prikazovali so jim Disneyeve risanke, ki vsakokrat znova navdušijo mladi rod.
V DOMU JUGOSLOVANSKE ARMADE je bil v nedelo roditeljski sestanek, ki ga je za starše učencev šole za blagovni promet priredilo šolsko vodstvo. Ob tej priložnosti so starši poslušali tudi predavai\ie o škodljivih vplivih alkoholizma za posameznika, družino in družbo.
CENE V BREŽICAH. V trgovini s sadjem in zelenjavo ano 20. novembra zabeležili tele cene za kilogram žhril; cvetača 8 din, čebula S din, česen 8 din, krompir 1 din, fižol 4,5, 7 in 7,4 din, korenje 3 in 5 din, motovilec 10 din, ohrovt 5 din, pesa 3 din, por 5 din, peterši^ 8 din, kisla repa 4,5 din, kislo zelje 4,5 din, raaič 15 din, špinača 6 din, grozdje 8 din, suhe smokve 9 din, hruške 5 din, jabolka 3, 5 in 4 din, kostanj 2,6 din, orehi 7 din, mandarine 6,6 din, banane 7,4 din in suhe slive 7,6 din.
obeh posavskih občinah, kar 50 odst. delovnih mest nekvalificiran kader. Prav zato so bili toliko bolj začudeni, ker se njihove skupščine razen ene izjeme ni udeležil nihče iz delovnih organizacij.
Posavje je na meji razvitosti v Sloveniji, zato diplomanti iščejo zaslužek v razvitejših občinah, potrebe doma pa bodo še vedno večje. To misel je v razpravi podprl tudi dr. Brilej, ki je v vse hitrejšem razvoju regije videl dobro perspektivo za zaposlovanje domačih strokovnjakov. Prav zato je bil eden od sklepov skupščine, da bi prišlo'do številnejših in neposrednejših stikov z občinskimi skupščinami, družbenopolitičnimi ter delovnimi organizacijami. Ob koncu so izvolili nov 7^1anski odbor s predsednikom Mitjo Drobničem iz Krškega, ki bo v kratkem poskrbel tudi za izdajo zbornika ter prireditev ob 10-letnici ustanovitve Kluba posavskih študen-
V. P.
Štovičkova v Čateških Toplicah
v avli zdravilišča Cateške Toplice bo od 26. novembra do 9. decembra rastavljala svoja dela akademska kiparka Vladimira Stoviček iz Leskovca pri KrScem. Prikazala bo enajst plaket in osem plastik.
REGION NAČRTUJE ZA POSAVJE
Gradivo o ključnih vprašanjih in ciljih bodočega razvoja Posavja bo prišlo v javno razpravo z majhno zamudo, kajti napovedano je bilo že za oktober. Medobčinska komisija, ki se ukvarja s temi vprašanji in ki jo vodi Ivan Zivič, je naročila razne študije za osvetlitev dosedanj^a razvoja pokrajine in prikaz trenutnega stanja. Delo je prevzel projektivni biro Region iz Brežic. Po delovnih organizacijah ter občinah je napravil anketo in z odgovori zbral dopolnilne podatke o gospodarstvu in drugih delovnih področjih, ki se vključujejo v družbeni in gospodarski razvoj Posavja.
Nocoj nastop folklore
Občinska konferenca SZDL prireja osrednjo proslavo v počastitev dneva republike in sporoča občinstvu, da bo na prireditvi nastopil folklorni ansambel „Emona” iz Uub-Ijane. Proslava bo nocoj ob 19.30 v prosvetnem domu.
Pionirsko srečanje v Artičah
Leto je okoli in pionirji so imeli 20. novembra spet letno konferenco. Tokrat so se zbrali v Artičah. Prišli so predstavniki vseh odredov in z njimi kulturne in druge skupine, ki so sodelovale v programu. Pruredi-tev je bila prOcupna in živahna. Sodelovali so pevci iz Artič, recitatori z Bizeljskega, taborniki iz Cerkelj in Bušeče vasi, mladi člani Rdečega križa iz Pišec, ritmična skupina in planinci iz Brežic, pevci iz Kapel, gasildca desetina iz Skopic, folklorna skupina iz Globokega in pionirji ' iz Dobove ter Velike Doline.
Za predstavnike odredov, za mentorje pionirskih organizacy in za ravnatelje osnovnih sol jc po konferenci priredU »rejem predsednik ske skupščine Vinko Jurkas.
občinske skup
Morda tudi Vas pekli krivica? Napišite pismo, objavil ga bo: »Dolenjski list«
PODNICE ZA CISTERNE IZDELUJE KOVINARSKA IZ KRŠKEGA za vso Jugoslavijo. Ta izdelek še vedno zavzema precejšen del proizvodnje. V prihodnje si največ obetajo od izdelovanja asfaltnih baz, ki jih tudi izvažajo. Kolektiv Kovinarske bo do konca leta prodal na tuje za mflijon dinaijev izdelkov. Na diki: žeijav je pravkar naložil oijaško cisterno, dajo bo tovornjak odpeljal naročniku. (Foto: J. Teppey)
DOLGA SOBOTA KMETICE Z DRNOVEiGA
Dva fanta ima v Kanadi
»Krškopoljci služimo kruh z rejo prašičev«
Počasi je stopala poleg voza. Kravo je vodila po mehkih poljskih poteh, da si žival na ostrem kamenju rebraste ceste ne bi ranila nog. Voz je bil tisto sobotno opoldne za dva prašička lažji kot zjutraj: kmečka
gospodinja Marija Veličevič ju je prodala na sejmu v Brežicah.
,,§amo še pol ure, pa bom ^et doma,“ si je oddahnila. Dolg dan je imela za seboj za svojih sedemdeset let.
Ob štirih zjutraj je z vozom krenila od doma, z Drnovega na Krškem polju. Ob osmih je prišla na cilj, na sejmišče. Za 530 din je prodala oba trimesečna pujska kupcu iz Dalmacije. Pravi, da redi dobro sorto, že petindvajset let isto.
„Z rejo prašičev si Krškopoljci plačamo davke,“ hiti pojasnjevati.
GLAVOBOL ZARADI DOLŽNIKOV
Največja krška tovarna ima za 70 milijonov dinarjev terjatev. Toliko neplačanih računov se podjetju pozna, zlasti Še, ker ima veliko denarja vezanega v zalogah lesa. Z njim se je tovarna dobro oskrbela in v skladišču ga ima trenutno za štiri mesece vnaprej. Vse bi še nekako šlo, če bi banke lahko izpolnile svoje obveznosti do tovarne, pa so tudi te nelikvidne.
Miro Cerar na proslavi
Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet Krško vabita jutri ob 18. uri na proslavo dneva republike in desete obletnice delavskh športnih iger, ki bo v domu Svobode na Vidmu.
Nastopila bosta krški oktet in ženski pevki zbor Lisce na Senovem, recitatoiji in pevca Rajko Stopar ter Stanko ArnSek. Sledil bo športni program s podelitvyo pokdov, plaket in diplom. V tem delu programa bo nastopila slovenska vrsta v orodni telovadbi ter Marko Babnik in Dušan Sporn na konju in bradlji. Na prireditvi bodo izžrebali tri srečne dobitnike iz vrst gledalcev.
PrirediteUa opozarjata občinstvo, da bo na proslavi tudi Miro Cerar, s katerim bodo imeli Krčani ob tei priložnosti zanimiv pogovor, Ici mu bodo udeleženci proshive prav gotovo radi prisluhnili.
,,To nam še največ donaša. Pridelek na poljih ni kaj prida, posebej če je suša. Njive so peščene in ne drže vode. To jesen ano komaj posejali ozimino, ker nismo in nismo mogli dočakati dežja."
„Kaj počne družina? “
,>iož je bolan. 72 let ima. Še dobro, da sem jaz tako pri močđi. Pa sin tudi pomaga. Zaposlen je v tovarni, v Kovinarski. Dva fanta sta v Kanadi. Oba sta v službi in imata svoje posestvo. Eden je električar; ta je oženjen, drugi dela v kovinski stroki in ima dekle v Ljubljani Ivan se je lani pripeljal po nevesto. Oženil se je s Slovenko iz Žužemberka. V Iskri je imela službo. Tudi njegov brat bo prišel po nevesto domov. Življenje v tujini mu bo lažje, če bo imel ženo iz domačih krajev. Naša dekleta so pridna in skromna. Zadovoljna sem, da sta se sinova tako odločila."
J. TEPPEV
Odbor za sprejem gostov iz Srbije
v osemnajstih slovenskih občinah se že pr^ravljajo na ,.Karavano bratstva in prijateljstva 72“, s katero bodo prišli na obisk v naše kraje občani iz trinajstih zahodnosrbskSi in šumadijskih občin, ki so med zad-'njo vojno nudile zatočišče slovenskim izgnancem. Del gostov bo med 6. in 9. junijem prihodnjega leta bival v krški občini. Pri občinski konferenci SZDL v Krškem so zato ustanovili pripravljalni odbor za njihov sprejem.
LETOS ENAJST NOVIH
V krški občini so od januarja do zdaj na novo sprejeli v vrste Z K enajst članov, od tega pet v tovarni papirja. Organizacija v Kovinarski ima dva nova člana, obrat Lisce enega, Elektro enega, organizaciji Krško-levi breg in Leskovec pa tudi
ČLOVEK čLOlVEKU
Ne pozabite na 1. in 2. december!
Čakali vas bomo!
Z roko v roki so občinski odbor Rdečega križa, občindca konferenca SZDL in občinski sindikalni svet začeli akcqo za pridobivanje krvodajalcev v občini Krško. Njihov poziv prebirajo po vaseh, po ^lah in v podjetjih. Casa ni veliko, zato morajo aktivisti Rdečega križa pohiteti, predvsem pa osebno stopiti do ljudi ih jim prikazati človekoljubni namen akcije.
Ekipa transfuzijskega zavoda se bo< zadrževala v občini dva dni. V zdravstvenem domu na Senovem bo odvzem krvi 1. decembra, v tovarni papirja v Krškem pa 2. decembra. Zadnja akcija je bila junija in tedaj so krški občani izpolnili plan odvzemov 62 odstotno. Odziv je bil izreden. Koordinacijski odbor se ponovno zahvaljuje vsem derovalcem ter vnovič prosi za enako razumevanje.
V prvih decembrskih dneh morajo v krški občini zbrati še vsaj 550 krvodajalcev, kajti računati je treba na to, d^ jih vsakokrat nekaj odklonijo že pri zdravstvenem pregledu.
Plan odvzemov so tokrat dobila vsa podjetja, zavodi in ustanove. Iz njega je razvidno, koliko krvodajalcev so že dali in kolikć jih Rdeči križ pričakuje od vsaice delovne organizacije. Četudi so se v nekaterih podjetjih zadnjikrat odzvali polnoštevilno, naj tokrat ne odrečejo sodelovanja!
v.___________________________________/
po enega. V istem obdobju je izstopilo sedem članov. Pomlajevanje je prepočasno, vendar je v naslednjem obdobju pričakovati učinkovitejša prizadevanja v tej smeri.
KRŠKE NOVICE
v PONEDELJEK JE BIL SESTANEK predsednikov komisy pri komiteju in konferenci ZK. S sekretarjem komiteja Milanom Ravbarjem so razpravljal o pripravah na volilno konferenco, ki bo v drugi polovici decembra izvolila novega sekretarja in člane občinske konference.
V ŠOLSKEM LETU 1970/71 JE BILO v krški občini v vzgoinovar-stvenih ustanovah 241 malčkov ali le 8 odstotkov vseh. Ce prištejemo k varstvu še enaindvajset oddelkov „malih šol“, je bilo vključenih v predšolsko varstvo še 434 otrok.
PLAVALNI KLUB CELU LOZAR BO Se ta TEDEN izdal brošuro, ki bo posvečena petnajstletnici delovanja tega športnega kolektiva in 30-letnici vstaje slovenskega naroda. Uvodne besede je za brošuro napisal predsednik krške občinske skupščine Jožko Radej.
V NEDELJO SE JE V OSMIH PODEŽELSKIH naseljih pričela javna razprava o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Na podeželju jc javno
razpravo pripravila občinska konferenca SZDL, ki je za vodenje pomembne akcije zadolžila številen aktiv političnfli delavcev. Pred referendumom o združitvi bodo o novosti razpravljali v tridesetih naseljih.
V SOBOTO SO NA SENOVEM GOSTOVALE pevke iz Šentvida pri Stični. V mali dvorani osnovne Sole so zapele skupaj z domačim ženskim zborom „Lisce'* in s šolskim mladinskim zborom. Prireditev je popestril Franček Drofenik, dramski umetnik iz Ljubljane.
V DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA leta so podjela izvozila iz krške občine za nekaj več kakor 1,5 mil^ona dolarjev izdelkov ah za 12 odstotkov manj kakor v enakem lanskem razdobju. Izvozne načrte so tačas uresničili le v Kovinarski in v krškem obratu novomeškega Laboda.
DANES DOPOLDNE SO SE PONOVNO sestali odborniki krške občindce skupščine. Na dnevnem redu seje obeh zborov je tokrat dvanajst točk.
bre2iSke vesti
TIK
Wmm
v Novem, letos dograjenem obratu ,4-isce“, ki ga še opremljajo s stroji. (Foto: Legan)
V PRTMEEJAVT Z LANI IMA
»Stilles« največjo rast
Nekateri podatki o letošnjem tričetrtletnem gospodarjenju industrijskih podjetij v občini
Kako gre letos, kje smo, kaj lahko pričakujemo od črnih splošnih ugotovitev, ki veljajo za jugoslovansko gospodarstvo, kako gre našemu podjetju, to so zdaj pogosta praktična vprašanja zapode-nih.
Na voljo imamo prve podatke o tričetrtletnem gospodarjenju v industrijskih podjetjih sevniške občine, žal pri tem ni mogoče izločiti vpliva povečanja cen, ki v različnih podjetjih in gospodarskih dejavnostih zelo različno vplivajo na poslovni rezultat.
Za večino podjetij v občini je značilna veliki" rast celotnega dohodka, vrednosti proizvodnje. V „Lisci“ se je v prvih devetih mesecih letos v primeijavi z lanskim letom
imata daleč največje sklade „Lisca“ in „Jutranjka“.
Ta kratek pregled bi bil zelo nepopoln, če ne bi navedli, da so industrijska podjetja in občine letos namenila za amortizacijo še enkrat več denarja kot lani in precej več, kot je po predpisih nujno potrebno, ^
MILAN JERAJ
v ponedeljek, 15. novembra, je iznenada omagalo srce Milanu Jeraju, načelniku davčne uprave občinske skupščine Sevnica in komandantu občinske teritorialne enote.
Pokojni Milan se je pridružil delavskemu gibanju in narodnoosvobodilnemu boju, ko mu je bilo komaj 15 let. Kot v revoluciji je bil tudi po vojni vedno tam. Iger je bilo treba opravljati
odgovorne naloge. Postal je oficir JLA in deloval v armadi do leta 1951. Nato je delal v organih za notranje zadeve pri okrajih Krško, Trbovlje in Novo mesto.
Za Milana je bilo značilno, da se je vedno dodatno izobraževal,' in da ni bil zadovoljen z doseženim. Kot vojaški starešina je končal vojno ekonomsko akademijo, kot delavec v organih notranjih zadev višjo šolo za notranje zadeve v Beogradu, po zaposlitvi v domači občini pa še II. stopnjo pravne fakultete. Kot načelnik davčne uprave je vpeljal v to službo sodobnejšo me-hanografsko obdelavo in jo tudi drugače posodobil, žal pa tega dela ni mogel dokončati.
Milanovo delo in življenje je bilo vedno najtesneje povezano z ljudmi, bodi to v upravi ali v Zvezi komunistov, sindikatih, zvezi rezervnih vojaških starešin, mnogih društvih in organizacijah teritorialne obrambe. Pri vsem tem udejstvovanju je znal do sočloveka ohraniti topel, tovariški odnos.	A.	Ž.
povečala za 20,7 odst., v „Jutranjki” za 60,1 odst., v „Kopitarni" za 5 odst., v „Stillesu“ celo za 95,2 odst. in v krmeljski „Metalni"' za 10,2 odst. Skupno se je vrednost proizvodnje povečala za 32,7 odst. kar je gotovo precej več, kot so se zvečale cene. Dodati je treba, da so v konfekcijski industriji cene zamrznjene.
Dohodek, to je vrednost, ki jo dobimo, če odštejemo stroške proizvodnje, se je v „Lisci“ povečal za
10.1 odst., v „Jutranjki" za 59,8, v „Kopitarni*" za 4,6, v „Stillesu“ za
81.2 in v krmeljski „Metalni" za 20,5 odst.
Skupni osebni dohodki so se v „Lisci" povečali za 27, odst. v „Jutranjki" za 67, v „Kopitarni" za 0,9, v „Stillesu" za 46,8 in v „Metalni" za 17,6. Poudarjamo, da gre za povečanje skupnih osebnih dohodkov, povprečni osebni dohodki in njihovo povečanje pa je precej drugačno.
In kako kažejo skladi podjetij? V konf^ekciji „Lisca" znaša indeks 79,6, v „Jutranjki" 159,1, v „Kopitarni" 141-,3, v „Stillesu", ki minulo leto skladov skorajda ni imel, znaša celo 1.107,6. V absolutnih številkah
ZBOiR VINOGRADNIKOV
Proti pačenju imena
Malkovec: pridelujemo cviček, ne marvin ^ Predlog za ustanovitev vinogradniškega zdru-^	ženja
Na Malkovcu je bil te dni zbor vinogradnikov. Na povabilo Socialistične zveze je prišlo nad 50 kmetov, razen njih pa še novomeški kmetijski inšpektor Tit Doberšek, ki je predaval o obnovi vinogradov, di-
NA LETO LE 5 PRIZNANJ
Pogosto je bilo slišati predloge, da bi število priznanj OF povečali, ker občinska konferenca SZDL dobiva zelo veliko predlogov in je izbor težak. Predlagali so, naj bi število priznanj povečali na 7 ali 10. Na zadnji seji so sklenili, naj še nadalje ostane pri starem, takb da bodo tudi vnaprej podeljevali le po 5 priznanj na leto.
A. 2.
SEVNIŠKI PABERKI
PRIZNANJE KOLESARJEM -Kolesarska zveza Slovenije omenja v .wojem obsežnem poročilu tudi kolesarsko sekcijo pri TVD Partizan Sevnica. V teh besedah še posebej pohvali delo sevniških kolesarjev, ki so se v tako kratkem času vidno uveljavili.
LJUDSKA TEHNIKA NA CESTI? Pred enim letom je Ljudska tehnika dobila prostore za svoj kl«b v Gabričcvi hiši na Kvedrovem trgu v Sevnici. Zanje bi morala plačevati najemnino, to pa je zmogla le lani, letos pa ne, ker je organizacija dobila občinsko pomoč šele pozno jeseni, najemnino pa bi bilo treba plačevati sproti. Zavoljo te^a je odbor skorajda že izgubil voljo za delo, lastnflc prostorov pa s takim odnosom tudi gotovo ni zadovo^en.
ZARADI KABLA BREZ TOKA - V torek, 16. novembra, je v nekaterih delih novega zdravstvenega doma niso mogli delati, ker ni bilo elektrike. Ugotovili so, da je bil poškodovan visokonapetostni kabel med stanovanjskimi bloki. Ko je bager, ki je kopal jarek po naročilu Komunalnega stanovanjskega podjetja, zadel ob prvo oblogo, so o tem
obvestili delovodstvo Elektra Celje v Sevnici, ki je poškodovano oblogo popravilo.
PIONIR PODPISAL - Na seji občindce skupščine je eden izmed odbornikov vprašal, če gradbena podjetja, ki kopljejo mivko na Blanci, kaj plačujejo zanjo. Na občini odgovarjajo, da je gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta podpisalo pogodbo o plačevanju, ki določa prispevek od vsakega kubičnega me-Ua mivke, gradbeno podjetje Trbovlje pa je podpis take pogodbe odklonilo.
KAKO Z GRADNJO? Odbornik Jože Peternel je na eni izmed prejšnjih sej na občinski skupščini vprašal, če bo v Klavniški ulici dovoljena gradnja ali ne. V gradivo za jutrišnje zasedanje skupščine je dan odgovor, ki pravi, da je v tem delu Sevnice težava z napeljavo nove kanalizacije, potrebna pa bi bila tudi nova transformatorska postaja, ker sedanja ne dopušča več novih priključitev. Če investitorji na tem območju ne bodo dobili soglasij za omenjene priključke, ne bodo mogli dobiti gradbenih dovoljenj, je rečeno v odgovoru.
Ni:vxisi[i vi:sTKii
rektor poslovne enote Hmeljnik iz Novega mesta Alfonz Čučnik, ki je govoril o zakonu o vinu in o cenah na vinskem tržišču, ter Marjan Gabrič, predsednik občinske skupščine Sevnica.
V razpravi so malkovški vinogradniki ostro grajali pačenje imena cviček, češ da ime marvin nima ničesar skupnega s tamkajšnjim cvičkom. Zahtevdi so, naj bi v prihodnje bolj upoštevali zakon o označevanju vina, ki ima namen zaščititi pristna vina s poreklom.
Vinogradniki so izrazili svoje nezadovoljstvo tudi zaradi brezvladja na našem vinskem trgu. V gostiščih je vino še enkrat ali še več dražje od prodajne cene vinogradnika, kar pomeni, da si dobiček delijo drugi, ne pa vinogradniki. Z dobrim odkupom in kontrolo bi bila odveč razprava o obdavčenju hibrklnili trt, so poudarjali. Malkovški vinogradniki se pridružujejo mnenju, da je treba osnovati združenje vinogradnikov, ki bo organizirano skrbelo za obnovo, cene in druga važna vprašanja.
K besedi se je priglasil tudi predsednik ObS Sevnica Marjan Gabrič, ki je odobraval zahteve vinogradnikov, grajal pa Hmeljnik, ki še ni ničesar ukrenil, da bi na Malkovcu odprli vinotoč, kjer bi si obiskovalci lahko kupili pristen malkovški cviček.
L. UDOVC
»Dolenjski list« v vsako družino
Jutri o dražji vodi
Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica ugotavlja, da s cenami vode, določenimi pred petimi leti, ne more več bajati. Stroški vodovoda so se povečali za 245 odst., prodaja vode pa še zdaleč ne toliko. Podjetje je pripravilo več različnih predlogov za podražitev. Svet za gospodarstvo in finance, ki je to obravnaval 16. novembra, je menil, da je treba pred podražitvijo sprejeti najprej občinski odlok o neposredni družbeni kontroli cen komunalnih storitev in stanarin. Jutri bo o tem razpravljala občin.ska skupščina, ki bo razen tega obravnavala še analizo o letošnjem gospodarjenju podjetij in več drugih javnili zadev.
KONFERENCA SZDL TREBNJE O SVOJEM DELU IN SVOJI VLOGI
v središču, ne ob robu življenja
Za predsednico občinske konference SZDL izvoljena Ivanka Pavlin,^za sekretarja Tone Gorenc, za člana republiške konference pa Janez Zajc
Oceniti dosedanje delo, poiskati vzvode, ki bi spodbujali k aktivnejši vlogi Socialistične zveze v občini in v posameznih krajih, to je bil, med drugim namen četrtkovega zasedanja občindce konference SZDL Trebnje, ki se je prvič sešia v novem sestavu.
organizacije SZDL, da bodo postale povezujoče družbene sile, središče
Najvažnejše je, so n^lasili, prizadevati si, da bodo zaživele krajevne
ODGOVOR, KAKO:
Iz prekletstva revščine
Nauk za nas vse — iz (neke) Radne vasi
‘ Usedli so se v Radni vasi k Mizi in z nevajeno kmečko roko pisali preproste stavke, naslovljene na imenitna in manj ime-
nitna podjetja tam doli v dolinah, kjer so tovarne.
Pa so bili razočarani Odgovori na prošnje, kolikor jih je sploh bilo, jim niso dajali upanja, da bo kd^ pritekla voda v hišo: bili so odklonilni. Kdo pa
pozna, prosim vas, dandanes še Radno vas pri Trebelnem, zibelko dolenj^ega partizanstva?
Vsi pa vendarle niso pozabili na nas. To upanje je grelo vaščane, ko je krajevna skupnost Trebelno sklenila prispevati 3.500 dinarjev, ko je KZ Trebnje dala L500 dinarjev, ko je bil njihovi misli tako naklonjen Ciril Pungartnik, načelnik oddelka za go-
?)odarstvo v Trebnjem, ko sta imon Gregorčič in Elektro Krško pokazala toliko razumevanja in ko je mojster Stane Marušič iz Ljubljane s tako zagnanostjo pomagal pri graditvi.
Zagrizli so se v delo. 36-letni Jože Žagar je napel vajeti, delal, ^odbujal, pisal ure. Tudi tisti, ki so se sprva držali ob strani, so pritegnili. Devet hiš je od lanske pomladi do letošnje jeseni naredilo nad 6.500 prostovoljnih delovnih ur. Po šesto in v^ jih je pri^sevala posamezna hiša!
Jože Žagar, predsednik gradbenega odbora, je zdaj, ko je iz 20 milijonov dinarjev vrednega vodovoda pritekla studenčnica, s svojimi vaščani srečen, oči so mu polne zahvale hvaležnosti, ko pravi: „Povejte, napišite, kdo so nam pomagali!"
M. LEGAN
LOVSTVO' 1970/71
Premalo za mir s kmeti
Lovci ne sledijo občinskemu odloku
„Vran je letos vse črno, le pol semena je prišlo ven, drugo polovico so pobrale škodljivke. Lisice so postale že čisto domače . . ."
Take in podobne besede je slišati iz kmetovih ust na račun lovcev. Tudi uradni podatki o go^odarjenju lovskih družin dokazujejo, da so nekatere lovske družine vredne graje in da je kmetova pripomba sicer morda malo pretirana, v bistvu pa vendarle drži.
Osem lovskih družin, kolikor jih je v trebanjski občini, je imelo za sezono 1970/71 v načrtu, da bo odstrelilo 33 divjih prašičev, v resnici pa jih je samo šest. Potrjeni letni plan je zatem predvideval, da bodo lovci odstrelili 182 srn, pa so jih le 98. Načrtu so se še najbolj približali z odstrelom zajcev, pa tudi pri njih ga niso dosegli.
Lovcem torej ni mogoče očitati, da ropajo lovišča in da po tej plati slabo go^odarijo, prej bi lahko trdili, da se prizadevajo zvečati stalež, žal tudi na račun kmetijskih zemljišč.
Ker so na naraščanje škode, ki jo povzroča divjad, kmetje že dolgo opozarjali, je lani občinska skupščina sprejela poseben odlok o preprečevanju škode, katerega novost je v tem, da morajo lovci brezplačno in pravočasno kmete oskrbeti z zaščitnimi sredstvi. Misel je dobra, samo uresničujejo je ne tako, kot bi bilo treba.
Podatki o dohodkih lovskih družin govorijo, da pri tem ne gre za pomanjkanje denarja, kot sc lovci včasih izgovarjajo. Dohodki niso ravno majhni, sorazmerno malo tega denarja pa se porabi za plačilo škode, ki jo povzroči divjad, in za uničevanje roparic. Vsega 3,4 odst. ustvarjenega- dohodka so v .sezoni 1970/71 namenili za odškodnine in za uničevanje roparic, z letnim načrtom pa so predvideli 8,2 odst.!
Na dlani je torej, da so lovske družine doslej premalo naredile, da bi se pomirile s kmeti. V prihodnje naj bi bilo drugače, k temu naj bi pripomoglo obvezno poročanje občinski skupščini, v katerem bodo lovske družine povedale, kaj so ukrenile glede teh vprašanj.
M. L.
MIRNA:*
UŠTELI SO SE
Načrtovalci rasti naselja Mirne namreč. Ko so delali zazidani načrt za Roje II so mislili, da bo 54 gradbenih parcel zadostovalo vsaj za nekaj let. Gradbena mrzlica, ki nikomur ne prizanaša, je tako spodbudila graditev zasebnih stanovanjskih hiš, da so zdaj že skorajda vse parcele na Mirni prodaTie in bo treba poiskati nove možnosti. Verjetno bodo za zidavo hiš porabili tudi zemljišče nad Tovarno go^odinjske opreme, ki je bilo sicer predvideno za širjenje tovarne, zdaj pa kaže, da se bo tovarna večala na drugem zemljišču.
Tudi letos razgovor z zdomci
Občinsl'.i sindikalni svet Trebnje bo tudi letos priredil srečanje in raz-_ govor z občani, ki so trenutno na delu v tujini, predvsem v Zahodni Nemčiji. Razgovof bo v torek, 28. decembra, ob 9. uri v sejni dvorani v Trebnjem. Povabili bodo tudi direktorje podjetij, ki bodo zdomce seznanili z možnostmi zaposlitve, predstavniki občinske skupščine pa bodo pojasnjevali med drugim, kakšne so možnosti za razvoj obrti in za graditev stanovanjskih hiš.
Danes o osamelih
Kaj ukreniti, da bo blizu 300 osamelim in ogroženim starim ljudem v
za razreševanje skupnih, javnih zadev. Da tega doseči ne bo lahko, se je izkazalo že v dosedanjem delovanju. Da bi Socialistična zveza postala aktivnejša, mo^ faneti za ljudi privlačen, stvaren,iiresničljiv delovni načrt, vodstva krajevnih organizacij pa se morajo prizadevati, da bodo stalno v težišču družbenega dogajanja. Konferenca je menila, daje treba stalno skrbeti za družbeno-poli-tično izobraževanje vodstev in daje funkcija predsednika krajevne organizacije v "bistvu tako zahtevna, da ne prenese večjih dodatnih obremenitev.
Konferenca je v četrtek sklenila, da je njena prva naloga: kar se da dobro pripraviti bližnje ljudsko glasovanje o združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, zatem pa bodo prišle na vrsto volitve novih svetov krajevnih skupnosti? izobraževanje in druge naloge. Naslednje zasedanje bo verjetno v februarju, ko bo konferenca v razširjenem sestavu obravnavala razvojni načrt občine ter uresničevanje zamisli o potešenem razvoju zaostalih območij Slovenije, med katere šteje tudi trebanjska občina.
M. L.
Tudi Lakenčani si želimo napredka
Kdo ne bi vedel za prijazne vasice Lakence, ki se raztezajo vzdolž makadamske ceste, ki pelje iz Mokronoga do Šmarjeških Toplic in dalje proti Novemu rrestu. Tu žive mirni ljudje, ki poslušno in z razumevanjem izpolnjujejo svoje obveznosti do dnižbene skupnosti, tako kot so (z redkimi izjemami) pričevali svoj delež v ljudski revoluciji.
Danes, ko je napredek viden vsepovsod, je v naših krajih pomembnejša povojna pridobitev le električna luč. Zadnje čase, ko slišimo in beremo o toliko gradnjah vodovodov, se je tudi v Lakencah več ljudi začelo ogrevati za tako zamisel. Želeli bi zgraditi vodovod, ki bi napajal vse tri Lakence in še Vrh nad Mokronogom. V Srednjem La-kencu je močan izvor dobre pitne vode, ki bi zadoščal za vse.
Dolenjski list na našem območju zelo cenimo in je bran tednik. Ce kdo nanj ni naročen, si ga sposodi pri sosedu, da ga prebere, saj je v njem mnogo zanimivosti. Prav zato sem tudi napisal ta pridevek, ki naj bi pripomogel, da bi začeli razmišljati o gradnji vodovoda tudi pri nas.
Z oskrbo z vodo so bile doslej velike težave, zlasti v sušnih mesecih.
Mislim, da bi nam tudi občinska skupščina po svojih močeh pomagala. Na koncu pozivam vse zainteresirane, naj zamisel o gradnji vodovoda podprejo in prispevajo svoj delež za njeno uresničitev.
STANE LOŽAR,
^	Sr. Lakenc^
občini prijetnejša jesen življenja, to bo med drugim danes obravnavala občinska skupščina Trebnje. Na dnevnem redu je še predlog o združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, razprava o tezah za starostno zavarovanje kmetov, analiza go^odarjenja v prvih devetih mesecih letos, poročilo o dohodkih in izdatkih občinskega proračuna, analiza blagovnega prometa v občini in še nekatere druge zadeve. Več prihodnjič.
DROBNE Z MIRNE
RAZPRODAJA CANDIJEV -17. novembra je na javni dražbi Zavarovalnica SAVA prodala večje število pralnih strojev znamke CAN-DY. Prodaja je bila zelo ugodna, saj so bili stroji, ki so se s tovornjaka GORJANCEV ob nesreči usuli na cesto, le na zunaj poškodovani.
OBLJUBILI - NE STORILI -Nedolgo tega je Mirno obiskala potujoča knjigarna. V prospektu, ki so jih razdelili otrokom, je bilo rečeno, da bo isti dan zvečer na Mirni tudi literarni večer. Tega pa ni bilo, ker je knjigarna že poprej odpotovala z Mirne.
ZASCITNO cepljenje - Kolektivi se pripravljajo za boj proti gripi, katere čas pržiaja. Skoda, da to preventivno akcijo izvajajo v sorazmerno majhnem obse^, saj se ialiko z^odi, da bi zaradi gripe obolelo večje število delavcev.
BO LED? - Ljubitelji drsanja upajo, da bodo letos napolnili kopališče pod mirenskim gradom, tako da bo mraz lahko naredil trdno ledeno ploščo. Kazalo bi organizirati tudi tečaj, kar bi pri mladih še spod-
budilo veselje za ta koristni zimski šport.
ZAKAJ TAKO? List na vhodnih vratih opozarja ljudi, ki potrebujejo zobozdravnika, da zobna ordinacija do nadaljnjega ne bo delala. Zdaj morajo hoditi k zobozdravnikom v druge, oddaljene kraje.
POMOC V ZIMI - Društvo prijateljev mladine je sklenilo, da bo naredilo seznam starih, osamelih in onemoglih ljudi. Prek šole bodo organizirali pomoč v času zime, tako da bodo otroci te ljudi obiskovali in jim pomagali pri raznih opravilih.
JUTRI PROSLAVA - Jutri, 26. novembra, bo ob 18. uri v kino dvorani na Mirjii proslava 29. novembra. Nastopil bo tudi znani harmoni-kaš Mihelčič iz Črnomlja s svojim sporedom.
NA NEPRIMERNEM MESTU -Na Mirni odkupujejo mleko skorajda na cesti, na neprimernem kraju. Zakaj ne bi imeli odkupne postaje stran od cestnega prahu, ki lahko mleko onesnaži.
TREBANJSEE NOVICE
Novi vodovodi do leta 1975
Najdražji bo vodovod Vimolj—Čeptje—Kralji
Program podjetju HVDROVOD Kočevje-Ribnica predvideva, da bi do leta 1975 zgradili za okoli 3 milijone din vodovodnega omrežja.
Viri finansiranja pa bi bili naslednji: lastna sredstva HVDROVODA
391.000 din, bančna posojila
1.220.000 din, občinski in drugi viri
447.000 din in prostovoljno delo občanov 891.000 din.
Letos so bili ali še bodo po tem programu zagrajeni vodovodi: Klinja vas-Željne-Salka vas. Stara cer-kev-Koblarji-Mrtvice, Kočevje -za Unionom in Kočevje - za Rožno ulico.
Že spomladi prihodnje leto bo preurejen vodovod za območje Trg svobode v Kočevju. Ta, stari del mesta bodo namreč nato tlakovali s kockami, ki jih bodo pobrali s sosednje glavne ceste skozi mesto, cesto pa bodo asfaltirali.
V letu 1972 bo zgrajen še vodovod Kočevje-Mestni log 1. faza in za Krkovo. Obnova vodovoda za Travo pa je v načrtu za leto 1973.
V letu 1973 bodo začeli predvidoma največjo investicijo v tem petletnem obdobju, in sicer gradnjo vodovoda Vimolj-Ceplje-Kralji, ki bo veljala kar 800.000 din, dokončana pa bo v letu 1974. Še vedno ni rečena zadnja beseda, če bodo te vasi dobile vodo iz dola ali iz zajetja primernega izvira pri Brezovici.
V letih 1973/74 je predvidena še napeljava vodovoda v eno izmed novih zazidalnih območij Kočevja, kar bo veljalo 330.00 din; v letu 1975 pa začetek gradnje vodovoda Zajčje polje-Cmi potok, ki bo veljal
420.000 din, dokončan pa bo šele v letu 1976.
Dela bodo precej draga, zato je predvidena tudi podražitev vode. Ze zdaj se je na primer pokazalo, da so in tudi bodo gradnje nekaterih vaških vodovodov zelo drage; od njih dobi HVDRVOD le toliko vodarine, da lahko plača inkasanta, denarja pa zmanjkuje že za plačevanje obveznih pregledov vodomerov.
Zato je bilo v dosedanji razpravi o tem načrtu posebno poudarjeno, da je treba pred gradnjo drugih vodovodov za vasi preučiti, če bodo tu v naslednjih 5, 10, 15 ali celo 20 Irtih še te vasi, da ne bi denarja mctnli stran.
Predlagano je bilo tudi naj bi za take, nedonosne vodovode pobirali mesečni pavšal za vzdrževanje vodovodnega omrežja in še vodarino po vodomeru.
J. PRIMC
Otroci — varčevalci
Predstavniki Ljubljanske banke so pred kratkim praznili iiranilnike mladih varčevalcev iz osnovnih šol v zahodnem delu kočevske občine. Samo mladi varčevalci-šolarji s Trave so jim ta dan predali za nad 3.000 din vlog.
PRIDNI VAŠČANI
Prebivalci Klinje vasi so letos s prostovoljnim delom popravili pota, urejali vas in pokopališče. Na prostovoljno delo so prihajali skoraj vsi prebivalci, ki so skupno opravili letos okoli 500 prostovoljnDi delovnih ur. V Klinji vasi je ta način urejanja komunalnili zadev kraja že vsa povojna leta nekaj običajnega.
Kdo jih sprejme v oskrbo?
Več majhnih šolarjev-vozačev naj bi pozimi stanovalo v mestu — Šoli iščeta dobre družine
Na pobudo Zavoda za šolstvo je osnovna šola Kočevje začela iskati družine, ki bi čez zimo sprejele v oskrbo 6 otrok-šolarjev do 4. razreda, ki se vozijo v osnovno šolo v Kočevje vsak dan iz vasi Polom. Skupno se vozi iz Poloma v Kočevje 18 šolarjev.
Vendar dosedanja prizadevanja niso rodila posebnih sadov. Prijavila se je le ena družina, ki je pripravljena sprejeti v oskrbo deklico. To vsekakor ni najlepše spjičevalo naše človekoljubnosti.
Pri TIS smo se pozanimali, če bo kaj prispevala za oskrbo teh otrok. Zvedeli smo, da o tej zadevi še niso razpravljali, ker od šole niso dobili še nobene pobude. Poudarili so, da
bi gotovo lahko kaj prispevali, čo bi odpadli stroški za prevoz, se pravi, če bi v Kočevje vzeli v oskrbo vseh 18 poloniskih šolarjev. Potem bi namreč odpadli stroški prevoza, tako prihranjeni denar pa bi lahko porabili za oskrbnino. Vendar pa jo v zvezi s tako oskrbo še vrsta drugih vprašanj, saj so starši teh šolarjev včasih že odločno nastopili, da bi dobili njihovi otroci oskrbo v internatu.
Posebno pa so poudarili, da je še mnogo težje, a bolj potrebno dobiti družine, ki bi bile pripravljene sprejeti v oskrbo učcnce posebne šole. Mnogi učenci so iz zelo oddaljenih krajev in zato pozimi še bolj potrebujejo oskrbo v Kočevju. j p_
Vaščani zgradili most
Ženske so nosile kamenje v predpasnikih
Pri učiteljici Nadi Vreček na Travi smo zvedeli, da so v zadnjih
V podjelu KOCEVSKI TISK v Kočevju so pred kratkim nagradili z urami za 10-letno zvestobo člane kolektiva Angelco Porenta, Marico Bregar in Ivana Hitija. Čeprav so vsi trije nagrajenci še zelo mladi, so si z zvestim delom nagrado prislužili. Sicer pa je ves kolektiv tega podjetja zelo mlad. Poprečna starost zaposlenih je med 28 in 29 let. Kljub mladosti zaposlenih pa je KOČEVSKI TISK med tistimi podjetji v občini, ki najhitreje napredujejo in povečujejo proizvodnjo. Ža tak napredek pa so nedvomno posebno zaslužni zvesti člani kolektiva. (Foto: J. Primc)
DROBNE IZ KOČEVJA
ABONMA za gledališke predstave v Kočevju pripravlja Mestno gledališče ljubljansko. Uprava gledališča sklepa s podjetji in ustanovami pogodbe. Otvoritvena predstava abonmaja te sezone bo že 6. decembra. Predstave bodo v domu Jožeta Seška.
CENTRALNO OGREVANJE v kinu „Jadran“ bo kmalu gotovo. To bo velika pridobitev za Kočevje. Tudi sicer pripravlja uprava kina razne prenovitve v dvorani, da bo imela kultumejši videz in bo prijetnejša za gledalce. Obiskovalci kina bodo morali upoštevati to prizadevanje uprave in ji pomagati poiskati ob-jestneže, ki delajo v dvorani nered in škodo.
SVEŽE RIBE pripeljejo vsak četrtek na trg v Kočevje iz Novega mesta. Gospodinje so se jih privadile in se veča krog potrošnikov rib. Cene ribam so še kar zmerne, če primerjamo navzdižen skok cen drugemu mesu in mesnim izdelkom. Gospodinje želijo, da bi bile ribe redno naprodaj tudi čez zimo.
ZADNJA SEJA upravnega odbora Doma telesne kulture v Kočevju je bila 19. novembra. Z ustanovitvijo Centra za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov v Kočevju je prenehal mandat dosedanjega upravnega odbora, ki je vestno in dobro opravljal delo kar 8 let.
NOVI KATALOGI - Filatelistično društvo Kočevje je že prejelo nove mednarodne kataloge za leto 1972. Tako po švicarskem katalogu Tumstein kakor po zahodno-nemškem katalogu Michcl se je na mednarodnem tržišču cena jugo-
slovanskim znamkam precej dvignila, nekaterim tudi do 20 odstotkov. To je zelo ugodno za tiste člane društva, ki menjajo znanmke s tujimi filatelisti.
PROSLAVA JLA - Združenje rezervnih vojaških starešin v Kočevju se že pripravlja na proslavo dneva Jugoslovanske ljudske armade 22. december. Letos bodo razen dosedanjih oblik proslav (kulturnih in ^ortnih sporedov) pripravili tudi razstavo. Namenjena bo predvsem mladini. Združenje je poverilo organizacijo razstave, ki bo v Domu telesne kulture v Kočevju, razervnemu kapetanu Andreju Arku.
občan
vprašuje
'f^/^Zedved
. odgovarja
- Si videl iznajdljive poštarje, ki so z barvnim papirjem zakrpali fasado na zgradbi pohe, da ne bi kazila videza ob proslavljanju 50()-let-nice mesta?
— Ti bodi pa kar tiho! Tudi vaše lesene balkone na novem bloku v Kidričevi ulici, s katerih je odpadla barva, bi morali zaradi lepšega videza prelepiti s takim papirjem, če jih že noče kljub vsem reklamacijam popraviti ZIDAR!
tednih zelo pridni vaščani Črnega potoka ob Kolpi. Zgradili so si mcvst čez potok in del ceste od mostu čez Cabranko do novega mostu in vasi. Delali so vsi vaščani, vse ženske, celo stare vdove, ki so nosile v predpasnikih kamenje za zidavo mostu. Crni potok je ena najbolj siromašnih vasi v kočevski občini, čeprav so prebivalci zelo delovni. Vzrok je med drugim tudi ta, da so med vojno Italijani pobili iz te male vasi kar 10 moških.
Mladih je malo in še teh večina ne živi v vasi. Vendar so prišli tisto nedeljo mnogi domov in so tako v enem dnevu postavili most, ki je dovolj širok, da bodo zdaj lahko prišli do vasi tudi avtomobili. Posebno prizadevni so bili sinovi na' pleških njivah pobitih mož Ivan Vesel, ki dela v Kočevju, Jože Malnar iz Cabra in Tonček Lavrič, študent veterine v Zagrebu.
Vaščani so zelo hvaležni tudi Združenemu KGP Kočevje, ki jim je za ureditev ceste posodilo buldožer. Pričakujejo, da jim bo to podjetje pomagalo tudi pri nadaljnji gradnji poti po vasi in ceste proti bližnjemu Pungertu.	J,	PRIMC
PRIRODOSLOVNA
FOTOGRAFIJA
Na prvo republiško razstavo prirodoslovne fotografije v Ljubljani so poslali svoje fotografije tudi kočevski fotoamaterji. Člani foto-kino kluba Peter Vovk, Peter Šobar in France Brus so poslali skupno 30 fotografij, nekaj fotografij pa so poslali še mladi fotoamaterji - člani kluba foto-kino kluba osnovne šole Kočevje.
GNOJ V PITNO VODO
V Dragi hočejo vodo in asfalt. Pravijo, da so letos vozili na njive kmetij^ega obrata skozi vas zelo masten gnoj. Seveda je padal s prikolice. Lepo vreme je pripomoglo, da se je hitro posušil, avtomobilisti pa so ga s prahom vred spravili na strehe hiš, od koder gaje dež spral v vodnjake. Posledica vsega tega je, da je v vasi več bolezni, kot bi jih bilo sicer. Kakor po ostalih krajih občine, tako bi morala tudi v Dragarski dolini poskrbeti krajevna skupnost ljudem zdravo pitno vodo.
Redno plužiti ceste
Vodstva šol v kočevski občini že pred zimo, se pravi pravočasno opozarjajo, naj bo to zimo bolje poslab-Ijeno za pluženje cest, kot je bilo doslej. To velja posebno za ceste na območju osemletke Vas-Fara, se pravi za ceste v Kolpski dolini. Zaradi neizpluženih ali preslabo iz-pluženih cest že v malo večjem snegu avtobus ne more voziti šolarjev, zato ima šola Vas-Fara vsako zimo več dni nepredvidenih „počitnic'*.
Za pluženje te ceste je odgovorno Cestno podjetje Novo mesto, ki pa je menda pluženje s pogodbo‘prepustilo hrvaškemu cestnemu podjetju.
Posebno opozorilo velja tudi za cesto proti Polomu, od koder so to šolsko leto šele začeli voziti šolarje v kočevsko šolo. Cesta je malo prometna, vendar bi jo morah redno plužiti, saj učenci ne bi smeli zamujati pouka.
J. P.
Čeprav nova šola v Loškem potoku še ni popolnoma dograjena, je že tako lepa, da možakaiji ob nedeljah radi postajajo pred njo, jo občudujejo in zadovoljno kimajo. (Foto; J. Primc)
Možakarji pohvalno kimajo
Nova šola v Loškem potoku dobiva končno obliko — Samoprispevek je res dobro naložen
Izjemno lepa jesen je pomagala da gradnja nove šole v Loškem potoku lepo napreduje. Stavba je že pod streho. Direktorica osemletke Loški potok Olga Mohar je povedala da so zidarska dela v glavnem končana in da tudi obrtniška zelo lepo napredujejo.
Šola bi bila laliko popolnoma dokončana do februarja, se pravi do začetka drugega šolskega polletja. Vendar so vsi - od domačinov do strokovnjakov - mnenja, naj bi z deli preveč ne hiteli in da bi jo odprli šele za krajevni praznik 31. julij ali za začetek novega šolskega leta.
Tako bo namreč mogoče vsa dela opraviti temeljito, laže bo popraviti morebitne napake, razen tega pa se bo šolska stavba do takrat tudi bolje presušila in bo bivanje v njej bolj zdravo. Med počitnicami bo tudi dovolj časa za preselitev učil in drugega, kar bodo prenesli iz stare šole v novo.
Potočani, posebno še starši šolar-
jev so zelo zadovoljni, ker dela lepo napredujejo. Možakarji ob nedeljah postajajo pred šolo in pohvalno kimajo, ko vidijo, da šola res bo, da bo lepa in da je njihov samoprispevek dobro naložen. Hvalijo tudi novega nadzornika gradnje inž. Miho Papiča iz Kočevja. Prepričani so, da svoje delo opravlja zelo vestno in da je tudi njegova zasluga, da dela lepo napredujejo.	J.	PRI.MC
TRIJE DELEGATI IN ČLAN
V motelu Jasnica pri Kočevju je bila 11. novembra volilna konferenca sindikata industrije in rudarstva za območje kočevske in ribniške občine. Za republiški kongres ! sindikata industrije in rudarstva so , izvolili tri delegate: Slavko Šega, TEKSTILANA Kočevje, Franceta Kužnika, RUDNIK Kočevje in Franca Tanka INLES Ribnica; za člana republiškega odbora sindikata industrije in rudarstva pa Jožeta Horvata ITAS Kočevje, ki je bil tudi doslej član tega odbora.
Na konferenci so razpravlj^ali še o bodočem medsebojnem sodelovanju^^^ tega sindikata in delovnih organi-** zacij, izmenjavi izkušenj, športnih srečanjih in drugem.
OBRAMBNA VZGOJA
V ribniški občini so se spet začela predavanja o splo.šni ljudski obrambi. Predavanja, ki so nadaljevanje prejšnjih, obsegajo teme: občina, krajevna skupnost, delovne in druge organizacije v pripravah na vseljudsko obrambo ter gospodarstvo, družbene službe in državna uprava v splošnem ljudskem odporu.
-r
ŠE 30 PROŠENJ ZA BPT
Preureditvena dela v spodnjih prostorih zadružne stavbe na Hribu v Loškem potoku, kjer je bil pred kratkim odprt obrat Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, bodo kmalu končana. Zaposlene delavke se v novem obratu dobro počutijo, zato se je prijavilo za delo v tem obratu 30 novih prosilk. Približno tretjino jih bodo kmalu sprejeli na delo, ostale pa bodo morale še nekoliko počakati.
Pomagati starim kmetom
Vendar pomoč le tistim, ki so je res potrebni
„Sedaj je vrsta na nas, da prispevamo del denarja v solidarnostni sklad za pokojnine kmetov!“ je bilo poudarjeno na zadnjem ple-^*“ numu občinskega sindikalnega sveta Ribnica.
PROSLAVILI BODO DAN JLA
Občinski odbor Zveze vojaških vojnih starešin pripravlja skupno s krajevnimi organizacijami ZVRS proslave v počastitev 22. decembra, dneva Jugoslovanske ljudske armade. Proslave, ki so postale že tradicionalne, bodo predvidoma v vseh večjih središčih v ribniški občini.
 ....- .......  •	■	■■	-r
Kmetje so nosili glavno breme obnove in izgradnje v povojnih letih.
V ribniški občini jc bil delež kmetov pri oddaji lesa še posebno velik. V tujino je romalo na tisoče kubikov lesa, v zameno pa so prihajali stroji in druga strojna oprema, sc pravi osnova za razvoj industrije.
V ribniški občini je 2400 kmečkih zavarovancev. Starejših nad 65 let je 11,5 odstotka. Iz tega lahko razberemo, da je precej kmetov, ki so zainteresirani za pokojninsko zavarovanje in pokojnine.
Predstavniki sindikatov so sklenili podpreti akcijo za uvedbo prispevka,
Uveljaviti sporazmne
Ribniški sindikat o svojih bodočih nalogah
Samoupravni sporazumi o usmerjanju in delitvi dohodka in osebnega dohodka so v ribniški občini pretežno že „pod streho“. Predvsem sindikalne organizacije so odgovorne, da bodo sprejeti sporazumi pravilno uveljavljeni.
V delovnili organizacijah bodo morali sprejeti še svoje akte, ki bodo morah biti v skladu s samoupravnim sporazumom. Taje bil ocenjen v ribniški občini kot dober, saj bo urejal delitvena razmeija in odpravil nepravilnosti pri nagrajevanju.
Na zadnjem plenumu občinskega sveta Zveze sindikatov so razpravljali tudi o gospodarjenju v luči stabilizacijskih programov. Menili so, da so sindikati dolžni pomagati strokovnim službam in organom upravljanja pri čim uspešnejšem izvajanju stabilizacijskih programov. Nelikvidnost posameznih delovnih organizacij postaja že nevarna in je treba proti njej storiti odločne ukrepe.
Soglasno so sprejeli delovni program ki zajema delo sindikatov pri doslednem izvajanju ustavnih sprememb, uveljavljanju samoupravnih sporazumov, prizadevanjih za nadaljnjo izgradnjo samoupravljanja.
vsestranskem izobraževanju zaposlenih (splošno, strokovno, politično) itd.
delovnih organizacij v solidarnostni sklad pokojninskega zavarovanja, kmetov. Menili pa so, naj bi bili deležni pomoči delavskega razreda res samo upravičeni kmetje, ki ne bi zmogli v celoti plačevati prispevka za pokojninski sklad.	-r
PREGLEDI ZA BORCE
Na zadnji seji komisije za borce pri občinski skupščini Ribnica so se zavzeli, naj bi prihodnje leto organizirali sistematičen zdravstveni pregled vseh borcev. Taki pregledi so,^ pred leti že bili. Člani komisije so\ utemeljevali ta predlog tako, da sa' borci vse starejši, da vedno pogosteje obolevajo in umirajo.
SPET POSVET Z ZDOMCI
Kakor lani tako bo tudi letos v Ribnici posvetovanje z delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Organizirala ga bosta občinski svet Zveze sindikatov in podružnica Slovenske izseljenske matice. Določen je že dan posveta, in sicer 26. decembra. Za prijetno vzdušje bo tudi letos poskrbel moški pevski zbor „Lončar“ iz Dolenje vasi.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
CESTARJEV NI NA CESTI
Na cesti od Sodražice do Pod-preske in naprej proti Cabru so same jame. Šoferji, ki morajo tod voziti tovornjake, skoraj jokajo. Z nekim strojem so cesto malo popravili, smo zvedeli v Podpreski, a je nato padel dež in zdaj po njej ni mogoče niti z mopedom voziti. Eden izmed cesterjev je povedal, da cesta pač ne more biti dobra, ker je bil v pol leta komaj tri dni na svojem odseku, ves ostali čas pa je prebil na drugih deUh. - Tudi cesto proti Staremu in Novemu Kotu bi morali popraviti, ker se od tam vozijo ljudje na delo v Podpresko.
MANJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI?
Na zadnji seji občinske konference SZDL v Ribnici so med drugim razpravljali tudi o združevanju manjših krajevnih skupnosti z večjimi. Menijo, da bi krajevna samouprava lahko dosegla večje uspehe, če bi bilo namesto sedanjih 17 le štiri ah pet gospodarsko močnih krajevnih skupnosti. Vendar pa ne bo ljudi niličc prisiljeval, da bi se združevali, če sami ne bodo hoteli.
MOST GRADIJO, - O gradnji mostu čez Bistrico pri vasi Lipov-ščica jc bilo že precej napisano. Ce bo vreme ugodno, bo letos dograjen. Novi most bo omogočil normalen tovorni promet na cesti Vini-ce-Nova Štifta-Travna gora ter Vinice-Lipovščica.
NOVA SINDIKALNA ORGANIZACIJA - V konfekcijskem obratu KRIM v Sodražici je proizvodnja že utečena. Zdaj se pripravljajo na izvolitev odbora sindikalne organizacije in organov upravljanja obrata.
CUDNI „MOJSTRI KOZMETIKE IN FARMACIJE” - Nekoč so bile v Ribnici tri brivnice. Vse so imele dovolj dela in dohodkov, če so seveda brivci stranke dobro postrigli. Razumljivo, da imata danes, ko sta sanio dve, zagotovljeno delo. Verjetno se jima prav zato ne zdi potrebno malo bolj skrbeti za higieno in nujno potrebna kozmetična sredstva, da o razkuževalnih sredstvih sploh ne govorimo.
NASVET INŠPEKTORJEM -Svetujemo sanitarnemu in morebiti tudi delavskemu inšpektorju, naj vsaj enkrat v ribniških brivnicali sede na brivski stol in se nasloni na zamaščeni naslonjač, frizerka pa ga bo medtem ogrnila z brisačo, s katero se je malo prej brisala neznana stranka (morda celo bolna). Zaradi segretih sedežev pa tudi ni vredno zgubljati besed.
MEŠANI 1'IŽOL — V ribniški samopostrežbi menda kar sami pakirajo fižol-koksar in ga prodajajo po 8,50 din kilo. Nesreča pa je, da je ta fižol mešanica večletnih plodov, kajti eden je mehkejši, drugi zopet
trši, tako da je prvi kuhan po petih urah, drugi pa je trd še po sedmih urah kuhanja.
ŠTUDENTJE ZATEGUJEJO PASOVE - Ribniški študentje pripovedujejo, da imajo študentje iz vse Slovenije že urejene štipendije. Prejemajo jih redno vsak mesec do desetega. Le ribniški študentje zategujejo pasove, saj živijo od zraka, stanujejo pa na kredit, kot ,,stare bajte". V Ribnici pač prepočasi rešujejo to vprašanje, saj so jim dolžni štipendije že od septembra dalje.
Siti pač lačnemu ne veijame!	'
KJE BO PETKOVA PLOŠČA?
Staro Petkovo hišo rušijo. Mogoče je res že čas, da pridemo do prostora za novo Ljubljansko ulico. Le, ' kam bodo dali spominsko ploščo Jožeta Petka, fotoreporterja XIV. divizije, ki se je v tej hiši rodil?
■k
- Si slišal, da dajejo drugje študentom štipendije po učnih uspehih, in to redno?
- V naši občini pa smo tako socialno razlikovanje odpravili. Vsi enako - že od septembra niso nič dobili!
KOČEVSKE NOUIGE
RE5ET0
SOCIALNI RAZLOČKI SO PREHUDI
Bela krajina ne more sama naprej!
Razlike med razvitimi In nerazvitimi j&o v Sloveniji le prehude — Republika bi morala poskrbeti, da socialne krivice ne bi žrle v živo — Kaj je Bela krajina olisojena, da pošilja svoje ljudi v svet?
Prejšnji ponedeljek, popoldne je bila v Črnomlju redna seja občinske konference ZICS Črnomelj, ki je razpravljala o socialnih razlikah v črnomaljski občini, poleg tega pa so izvolili za delegata II. konferenci ZK Jugoslavije Ludvika Goloba iz Novega mesta in Franceta Korelca iz Kočevja. Ker je bila razprava na tej seji tako bogata in konkretna, ji bomo posvetili nekoliko več pozornosti.
1 črta do črte — stroj ^
J Namesto valovanja morja posluša piš belo- J — kranjskih brez in prav ničemu ni dolgčas <
Sklonjen nad risalno desko je z velikimi pritrjenimi ravnili vlekel večje in manjše črte po papirju. „Tako nastaja stroj,“ mi je pojasnil Milan Bajc, samostojni konstruktor v semiši Iskri.
Konstruktorski oddelek postaja v vsaki dobro organizirani tovarni ena najbolj pomembnih enot, zlasti tam, kjer z doseženim niso nikdar zadoyoljni in vedno stremijo za boljšim, so-dobne^im in cenejšim načinom dela. Tovariš Bajc je v Iskri že sedmo leto.
— S kakšnimi načrti se ukvarjate v vašem oddelku?
„Delamo podrobne načrte za razna orodja in stroje, ki jih potrebujemo v proizvodnji. Stroji iz uvoza so zelo dragi, zato jih skušamo narediti doma. Doslej smo imeli pri tem kar srečno roko, saj smo večino naprav za navijanje kondenzatorjev naredili sami.“	•
- Koliko vas je v konstruktorskem oddelku in kje se je tak strokovni kader vzel?
„Zaenkrat smo štirje. Jaz sem prišel iz Pirana, risarka je iz Rogatca na Štajerskem, ena je Ljubljančanka in ena dgmačinka.“
- Iz Pirana ste prišli v Semič? Ni malo prehuda sprememba za človeka, navajenega obmorskega hrupa?
„Zaposlen sem bil v ladjedelnici, a mi ni ugajalo. V časopisu sem bral razpis Iskre, se prijavil in dobil službo. Takoj so mi dali družinsko stanovanje v bloku, ženi pa zaposlitev v računovodstvu. Začetek v kraju, ki ga nisem bil vajen, je bil res malce hud, zdaj pa morja ne pogrešam več. Kolpa ga povsem nadomešča. “
- Zabave tu nimate, ste se lahko vsemu odpovedali?
„V prostem času se ukvarjam z radiomaterstvom, hodim na sprehode, poleti na kopanje. Ce je samota le prehuda, se zapeljem v Črnomelj, Novo mesto ali Ljubljano. Saj ni daleč! Zlasti še zdaj, odkar imamo asfaltirano cesto. Tolaži me, da je v našem kolektivu še veliko takih, ki so začeli poznavati Belo krajino na službenem mestu. Na odhod ne mislim več.“	R.	B.
J
•J
S
1
5
i
4
5 S
s
■4
4
Kot rdeča* nit razprave se je vlekla ugotovitev, da je Bela krajina ena tistih naših pokrajin, kjer se čas. počasi ustavlja. Odveč je res go* voriti, kaj je dala ta pokrajinica med narodnoosvobodilno vojno, ker je to že obrabljena plošča, vse preveč je bilo že napisanega in obljubljenega. Dejstvo je, da je v občini zaposlenih 3.809 ljudi, od lani pa do zdaj pa se jih je zaposlilo samo 75. Podatek kaže, da ne gre zaposlovanje nikamor naprej. Ob znanem dejstvu, da bi se takoj zaposlilo blizu 1000 ljudi in da dela v tujini več kot 900 strokovnih in drugih delavcev, je nujno razmisliti o novih obratih, ki bi zaposlili odvečno delovno silo. Vendar ravno pri tem odgovorni ljudje v Beli krajini večkrat ne naletijo na razumevanje. Malo je podjetij, ki se odločijo zgraditi svoje obrate v obeh belokranjskih občinalt
Zato so menili, da bi ravno v takih primerih lahko bila bolj prisotna skrb republike, ki je dolžna skrbeti za manj razvita območja. S pravilnim usmerjanjem kapitala na taka območja bi se prepad med razvitimi in nerazvitimi zmanjševal, s tem pa, razumljivo, tudi socialne razlike, ki so zelo boleče.
Na tej seji so ugotovili, da je odstotek otrok, ki uspešno dokonča osemletno šolanje, izredno majhen. To pa so v glavnem'otroci iz socialno slabše stoječih družin, otroci zdomcev in vlakaiji. Vprašali so se, če so otroci Belokranjcev res obsojeni samo za delo fizičnih delavcev. Menda pa bo točna ugotovitev, da so ljudje iz Bele krajine že pred 11. svetovno vojno odhajali v svet in da se ta žalostna pot nadaljuje še danes. Podatki namreč kažejo, da se je samo od druge svetovne vojne pa do danes iz Bele krajine odselilo blizu 10.000 IjudL Kaj nam to. ne pove dovolj?
Belokranjci, ki ljubijo svojo deželo, so pripravljeni živeti na tej skopi zemlji, zahtevajo pa vsaj osnovne pogoje za delo, saj so jih tudi oni po osvoboditvi ustvarjali drugim, ki so danes dosti bolj razviti. Solidarnost ne sme biti prazna beseda, v primeru Bele krajine bi res lahko dobila svoj konkreten pomen.	s, C>OKL
REŠENO STANOVANJSKO VPRAŠANJE
Stanovanjsko vprašanje borcev bo v črnomaljski občini prihodnje leto v glavnem rešeno. Sredstva za nove gradnje oziroma prenovitvena dela je dobilo 800 borcev, kar pomeni, da so že skoraj vsi prosilci prišh na vrsto.
Brezplačen koncert
v počastitev praznika republike bo 25, novembra ob 19. uri nastopil v črnomaljskem Prosvetnem domu InvaUdski pevski zbor iz Ljubljane. Domačemu občinstvu je zbor dobro znan, saj ima domicil v črnomaljski občini, njegovi nastopi pa so bili vselej pristno sprejeti. Tokrat bodo nastopili z novim programom, zato pričakujejo številno udeležbo. Vstopnine ne bo.
Prvič kmetje zadovoljni
Kmetje z vseh koncev občine izjavljajo, da se bodo 5. decembra radi udeležili referenduma — Socialistična zveza je bila pohvaljena
ČRNOMAUSKI drobir
PRIREDITEV V CAST DNEVA REPUBLIKE - Danes zvečer bo v počastitev dneva republike v čmo-nialjskem Prosvetnem domu pel Invalidski pevski zbor iz Ljubljane. Vstopnine na prireditvi ne bo.
SINDIKATI PODPIRAJO REFE-' RENDUM - v torek popoldne se je v Črnomlju sestal občinski sindikalni svet, ki je razpravljal o pripravah na bližnji referendum o združitvi skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Sindikalni delavci so ugotovili, da je klima izredno ugodna in da so prepričani o pravičnem izidu glasovanja referenduma. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili, kako bodo izvedli akcijo.
KRVODAJALSKA AKCIJA - V soboto, 27. novembra, bo v črno-Htoljskem zdravstvenem domu vehka republiška krvodajalska akcija, ki jo organizirata občinski odbor Rdečega križa iz Črnomlja in republiški Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Delavci Rdečega križa pričakujejo velik odziv.
TEK PO ULICAH - Pr^adevni črnomaljski športni delavci vabijo vse ljubitelje ^orta, da pridejo danes ob 15. uri na ulice Črnomlja,
V nedeljo je bilo končanih 31 sestankov z občani na črnomaljskem območju, hkrati pa so imeli konference v krajevnih organizacijah SZDL. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba povsod dobra.
izvedli priprave na referendum o 5-letnem samoprispevku, sodelovali so pri vrsti proslav ob 30-lctnici vstaje, občane pripravljali na udeležbo v manevrih, pol^ tega pa organizirali še vrsto javnih razprav in reševali krajevne težave. Skoro povsod ugotavljajo,daje SZDL postala pravo žarišče vsega političnega delovanja, zato so programe dela za bodoče osnovali na povezovanju vseh krajevnih organizacij in društev ter njihovih hotenj.
Na vseh sestankih so menili, da je
Ko so govorili o preteklem delu organizacije, so pohvalili njeno dejavnost, saj je bila Socialistična zveza v minulem letu organizator pomembnih akcij. Tako so spomladi
kjer se bo odvijal tek za „Starihov memorial”. Organizatorji so povabili atlete iz vse Dolenjske.
Sola za odrasle - Osnovno
šolo za odrasle, ki jo organizirajo na Loki, obiskuje 15 slušateljev, v glavnem kmečkih fantov, ki si želijo pridobiti popolno osemletno šoto. Lani je bil odziv precej večji, saj je obiskovalo šolo 33 slušateljev.
ZBORI VOLILCEV IN KONFERENCE - Od 20. do 23. novembra je občinska konferenca SZDL Črnomelj izvedla letne krajevne konference SZDL, združene z zbori volivcev. Na konferencah so obravnavali delo SZDL, sprejemali so programe dela za prihodnje leto,obravnavali pa so tudi program javnih del in dajali nj^otke za delo krajevnih skupnosti.
V TELOVADNICI JE STISKA -V zasilni telovadnici osnovne šole v Loki je precejšnja stiska, saj bi sedanji prostor učenci laliko uporabili za kaj drugega, če bi imeli na voljo boljši prostor za telesno vzgojo. V novih načrtih, ki predvidevajo II. etapo izgradnje šole, je tudi nujno potrebna pokrita telovadnica.
potrebna nadaljnja izboljšava v informiranju občanov. Med razpravo o združitvi skladov kmečkega in delavskega zavarovanja so ljudje na terenu izjavljali, da bodo prišli polnoštevilno na glasovanje 5. decem bra, saj gre za prvo resnično in učin kQvito pomoč kmetu, če bo dosegel v z^avstvenem varstvu enake pra vice kot delavec. Izražali so tudi pre pričanje, da bodo akcijo humanosti prav tako podprli delavci domače občine, saj jih velika večina izfiaja iz kmetij.
Kot običajno so pretresah še krajevne težave in uresničitev programa javnih del v občini. Prednost dajejo modernizaciji ceste Črnomelj-Adle šiči in gradnji viniškega vodovoda
^— Krvodajalci,	>
pridite!
v črnomaljski občini bo 25., 26. in 27. novembra velika republiška krvodajalska akcija, ki jo s pomočjo občinskega odbora Rdečega križa v Črnomlju organizira republiški Zavod za transfuzijo v Ljubljani.
Odvzem krvi bo: 25. novenP" bra od 7. do 14. ure na Vinici (zdravstvena postaja); 26. novembra od 7. do 14. ure v Semiču (zdravstvena postaja) in v Črnomlju 27. novembra od 7. ydo 14. ure (zdravstveni dom).
Vinogradniki kooperanti dovažajo v metliško vin^o klet znano „metliško čmino“, ki ima velik sloves. Na sliki: čimprej je treba spraviti v veliko klet dobro kapljico. (Foto: S. Dokl)
Bogat metliški praznik
V metliški občini so pripravili bogat program praznovanj letošnjega občinskega praznika — Otvoritve novih obratov, otroških jasli in podelitev priznanj zaslužnim delavcem
Program praznovanja letošnjega občinskega praznika metlice občine je pester in bogat. S praznovanjem so pričeli 15. oktobra, ko so otvorili vsakoletne delavske športne igre. Program bo tekd vse do dneva republike, ko bo metliška godba z budnico in promenadnim koncertom dala svoj prispevek k praznovanju občin-sk^a praznika ozir. dneva republike in tako zaključila letošnje praznovanje.
Preostali del programa pa je takšen:
25. novembra ob 14. uri: Svečana podelitev odlikovanj delavcem ,j,Kometa“ ob lOob-
etnici podjetja: ob 17. uri bodo podelili priznanja ekipam in posameznikom, ki so se najbolj postavili na letošnjih delavskih športnih igrah.
26. novembra ob 9. uri: Svečana seja metliške ObS in občinskega odbora ZZB v tovarni „Beti“; ob 9.30 bo otvoritev nove tiskarne in barvarne v tovarni „Beti“; ob 11. uri bodo odprli otroške jasli v metliški vzgojnovarstveni ustanovi. Zvečer ob 19. uri bo v domu TVD Partizan s kuUumim programom gostovalo slovensko KUD Bazovica iz Reke ter tako vrnilo obisk Metličanom.
27. novembra ob 10. uri: Svečana seja delavskega sveta v „Beti“, kjer bodo podelili nagrade in priznanja delavcem ob 15. obletnici ustanovitve podjetja. Ob 19. uri bo v domu TVD Partizan akademija v po-
častitev občinskega praznika in dneva republike.
' 29. novembra ob 7. uri: Budnica in promenadni koncert metliške godbe na pihala. ..
Ob praizniku so rekli:
Prebivalci metUške občine slavijo letos svoj občinski praznik s številnimi delovnimi zmagami. Ob tej priložnosti smo za mnenje o napredku občine povprašali šest občanov, ki so nam po-vedaU naslednje:
FRANC MOLEK - kmet iz Trnovca: „Povsod je viden lep napredek, razen na kmetih, kjer ga je bolj malo. Kmetje želimo, da bi se tudi pri nas stanje zbolj-. šalo. Ce bi dobili vodo, bi bilo to za nas velika pridobitev. Štiri mesece smo bili brez pitne vo-de.“
ANA BROŽlC - gospodinja iz Metlike: „V središču mesta je i več kot viden napredek, saj se povsod gradi, drugod pa je nekoliko manj živahnosti. Z vsem sem zadovoljna, saj veste, da upokojenci znamo skromno živeti."
JOŽE JANKOVIČ - finančni direktor iz BETI: „Naše gosi»-darstvo je nedvomno naredilo največji napredek ravno v letošnjem letu, saj se je proizvodnja dvignila za približno 70 odstotkov. Večali so se tudi osebni dohodki, zato se to, razumljivo, kaže v življenjski ravni zapode-nih. Ko bomo rešili še nc^tera komunalna vprašanja, in uredili ceste, bomo še bolj zadovoljnL“
SLAVICA KOBE - uslužbenka: „Povsod vidim in čutim napredek, najbolj vesela pa sem novega otroškega vrtca, ki bo veliko pomenil za zapodene žene. Pomešam pa več kulturnega življenja."
J ULIJ BEZEK - zasebni pleskar: „Napredujemo kar hitro. Letos bodo menda najbolj zadovoljni v Gradcu, kjer bodo dobili nov vodovod. Kamor se ozrem, se gradi, to pa vliva ljudem večjo voljo.“
MARIJA OGULIN - gradbena tehnica:. ,Sama sodelujem pri večini gradenj, ?ato mi je stanje toliko bolj znano. Res je v zadnjem letu opaziti velik gozdarski napredek, ki se ga vsi ve-seUmo! I^sebnega ne pogrešam nič, ker sem tako zaposlena, da mi druge stvari sploh ne gredo po glavi. Moj delavnik teče navadno od jutra do poznega ve-, *ra.“	SLAVKO	DOKL
»Dolenjski list« v vsako družino
Obračun dejavnosti SZDL
Na volilni konferenci SZDL v metliški občini so izvolili novo vodstvo, ki ga je spet prevzel inž. Janez Gačnik — Podpora referendumu
Prejšnji teden jc bila v Metliki letna konferenca občinske konference SZDL, na kateri so prebrali poročilo o dejavnosti organizacije, volili so novo vodstvo in izvršni odbor ter člane republiške konference SZDL. V pestri razpravi so govorili o pripravah na bližnji referendum združevanja skladov zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, o združitvi obeh skupnosti in skupščin ter o drugih pomembnih vprašanjih.
V novem izvršnem odboru so: Egon Petrič, Tine Molek, Frenk Molek, Anica Malnarič, Franc Bran-celj, inž. Franjo Oletič, Jože Suklje, Jože Dožen in Ernest Berenšek. Za predsednika so ponovno izvolili inž. Alojza Gačnika, Egona Petriča pa za 'sekretarja.
V republiški konferenci SZDL bo metliško občino zastopal podpredsednik inž. Ivan Kostelec, kije dobil vso podporo na konferenci.
SPREHOD PO METLIKI
Ivan Radoš
Borci, številni prijatelji in znanci so Ivana Rado^ iz Bojanje vasi spremili na zadnji poti, ohranili pa ga bodo v lepem spominu kot borca in človeka.
Rodil seje 21. 11. 1900 v revni in številni družini v vasici Radoši. Od zgodnje mladosti je okušal pomanjkanje, komaj 17-leten pa je moral v prvo svetovno vojno. Kasneje se je udeležil še bojev ea našo severno mejo.
Po vojni se je zaposlil v Franciji in 1932 postal član KP Francije. Pot ga je zanesla tudi v Španijo kot borca mednarodnih brigad.
Jeseni 1941 se je vrnil v domovino in sodeloval v NOV do osvoboditve. Bil je spomeničar in nosilec števibiih španskih in jugoslovanskih odlikovanj. Vsa leta po osvoboditvi jc bil deloven tudi v družbenopolitičnem življenju. Vrsto let je bil odbornik, najprej okrajne skupščine v Črnomlju, nato domače občine v Metliki.
V zasebnem in javnem življenju pa jc bil znan kot poštenjak, zato ga bomo toliko bolj pogrešali. Ivan Radoš je bil ugleden človek, kar sc je videlo tudi na pogrebu, saj takega v našem kraju še ni bilo. JOŽE ŽLOGAR
VODSTVO GLASBENE MLADINE BELE KRAJINE je 13. novembra znova organiziralo za mlade Metličane koncert s solisti in ansambli. Tokrat so pred polno avlo mladih poslušalcev nastopili člani glasbene šole Ljubljana-Vič pod vodstvom ravnatelja Cvetka But-koviča in drugih glasbenih pedagogov.
ZADNJI TORKOV ŽIVILSKI SEJEM 16. novembra so cene malo narasle. Tako je stal liter koruzne moke 2 din, ajdove moke 5 din," ječmena 3,5 din, žitne kaše 5 din in fižola 5 do 7 din. Ze^nata glava je veljala 2 do 3 din, korenina hrena 2 din, dva korenjčka 1 din, lonček smetane 4 din, kepa sira 4 din, jajce 1,30 din. Pure so cenili 55 do 60 din, purane pa 95 do 100 din.
DVANAJSTERCEK ob TOVARNIŠKI CESTI, ki ga gradi metliško Komunalno podjetje, so pretekli teden v rekordnem času spravili pod streho, k čemur je pripomoglo tudi lepo vreme v zadnjih mesecih. Ko bodo zasteklili okna, se bodo lahko notranja dela vso zimo nemoteno odvijala. Tako bo stavba konec pomladi verjetno že vseljiva.
NOV DVANAJSTERCEK, tretji po vrsti, so pričeli graditi v neposredni bUžini. Pred dnevi je buldožer že pripravil zemljišče,'*kamor so se preselili delavci Komunalnega pod-
jetja, ki so pravkar dovršili otroSce jasli. Upajmo, da bo tudi ta stavba zrasla tako hitro kot dosedanji, saj je v Metliki veliko povpraševanje po stanovanjih.
ENODRUŽINSKE HIŠE v okolici tovarne BETI, zgrajene pred leti, dobivajo zadnje čase dokončno podobo. Osem hiš že ima izdelane fasade, pred kratkim pa so ometali 5e Štravsovo in Jarnjevičevo hišo.
OBŠIREN PROSTOR NASPROTI SAMOPOSTREŽNE t^o-vine, odkoder so poleti s kamioni odvažali zemljo na razne kraje, največ na gradbišče KOMETA, so pretekli teden dokončno zravn^ z buldožerjem. Kp bo urejeno cestno križišče pri samopostrežni, bo tod skozi tekla krajša vezna cesta.
OB 15-LETNICI TOV^NE BETI je izšla nova, z^etnejša številka tovarniškega glasila, v kateri je zanimiv članek direktorja in mnogih starejših sodelavcev v tovarni, ki se v prispevkih spominjajo začetkov podjetja in prehojene uspešne poti.
RAZSTAVA METLIŠKIH SAMORASTNIKOV, ki je bila v petek zvečer ob veliki udeležbi odprta v Betokranjskem muzeju, je deležna lepe pozornosti. Metličani, oglejte si dela svojih someščanov!
UMRLA JE VIDA MALNARiC, stara 74 let.
metliški tednik
Audi liOO: športne lastnosti. Audi 100: Homfort..
Audi 100: tehnika.
v športni komfortni razred uvrščamo tri tipe vozil Audi loo:
Audi loo z 80 KM. Audi 100 S z 90 KM ter. Audi loo LS s lOO.KM.
Vsi trije Audi ji imajo udobne sedeže za |>et oseb;	-
velik prtljažnik s prostornino 6(0 litrov; širokega obitega,
ki omogoča zamenjavo zraka v 15 sekundah;	'
šasijo s pogonom na prednja kolesa.	^	V
Najcenejši v Športnem komfortnem	—	V'i	\'
razredu je Audi 100 z 80 KM:	/•	  \
od O na 100 km v 13,s sck, hitrost km/h, /jj	11^
poraba 8,9 I navadnega bencina	s\
na 100 km (DIN).	I
Po naročilu z 2 ali 4 vrati.	|	'	/•
/
C'
y
Vse informacije in preizkusne vožnje pri AUTOCOMMERCE, Ljubljana, Trdinova 4 in pri predstavništvih: Beograd — Kataničeva 18, Zagreb — Varšavska 4, Sarajevo — Kralja Tomislava 19, Novi Sad — Bul. M. Tita 9, Skopje — Orce Nikolov 2S, Reka — J. PoHd Kamova 19, Split — Ulica prvoboraca 101, Koper — Verdijeva 2, M. Sobota — Trstenjakova 1, Titograd — Bratstva i Jedinstva 12
AUDINSU
Trgovsko podjetje SEVNICA poslovalnica 1 GI a V n i t r g
VAM NUDI:
BCX^ATO IZBIRO:
• OBLOG ZA POD
(podelit, tapisom, stragula, topli pod in podobno)
• PREPROG
• DEKORATIVNEGA BLAGA
• ODEJ — vseh vrst Razni vzorci in barve
REKLAMNA
CENA!
• M. PULOVER 65 din >
Ž. PULOVER NEBELJENO PLATNO
širine 90 cm
69 din }
5 din %
VSAK DAN
V letu naj bo hkrati tudi DAN VARČEVANJA! Dokažimo svojo naklonjenost koristni Ideji varčevanja s hranilnimi vlogami v domači banki in hranilnici;
^ ^ ^ w m M w MW M 0	M	WM M M M M M MMMMMMM
v Novem mestu, nieni nodruTniri v Krčirom
ZA 29. NOVEMBER, DAN REPUBLIKE ČESTITA
OBRTNO PODJETJE
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
pšna vodna skupnost —=4brDoleniske
Novo mesto
tel.:21-310
Vsem poslovnim sodelavcem in delovnim ljudem čestitamo za praznik 29. november in želimo prijetno praznovanje.
Interesente obveščamo, da izvajamo vsa dela nizkih gradenj:
# vodnogospodarska dela — regulacije in vzdrževanje vodotokov;
# kanalizacije in čistilne naprave;
# vodovodno omrežje in rezervoarje;
# urejanje parkirnih prostorov, cestišč in podobno.
Opravlja tudi strojne storitve za razna zemeljska dela.
Naši projektanti so vam s svojimi storitvami in strokovnimi nasveti vedno na voljo.
Dela izvršujemo v dogovorjenih rokih in po konkurenčnih cenah.
# Pred oddajo gradbenih del zahtevajte našo ponudbo!
N
N
N
N
s
N
N
N
N
I
►
►
I
I
GRDO VEDENJ E
GRŠKA IBOGINJA 1 NESREČE
■rakasto
obole-
nje
IZRAEL.
RISTANIŠČE
AVGUST
ŠENOA
I M E TREH PERGAM-SK IH KRALJEV
DEL KAR PA— TOV
LETALO
LIRSKA
PESEM
TAJNI AGENT 007
RIMSKI
VARUH
OGNJIŠČA
STRANKA
POLJ.-NEV
REKA
JADR.
OTOK
BI KO — BOREC
ODISEJEV
OČE
JEZIK
BANTU
ČRNCEV
KERMAV-
NER
OUSAN
DRŽ.
ZAKONI
ZNANI ITAL. SLI KAR
ANNA KARI NA
Ž. IME
TRAVN.
RASTLINA
SVETOPIS.
Ž.IME
ETI OP. POGLAVAR
ZABAV IŽĆE
ENOTA
TOPLOTE
PRENEHA-UE ZEM.
E L JA V BUDIZMU
POLDRAG
KAMEN
MADŽ M.IME
OČE
AR AB. VOJAKI
PRISTOJBI NA
JUŽNA
rastlina
PR PAD
NICA
AZI J
NARODA
MUSLIM.
REKA
MAKEDON
MESTO
napotek
PREKLET-
STVO
STOJALO
ŽID. Ž.
I ME
GORSKI
VRH
GL. MESTO TURČIJE
GORA V TURČIJE
MEŠANEC
HERCE-
GOVEC
GRIČ
AVSTR.
REKA
SKLEP
SKLADBE
SNOV
IGRALEC
PREPLAH
SAMO-
SPEV
URAN
DEL
OBRAZA
POPOTNIK
HRIB PRI BkOGRADU
NEM.
KANCLER
VRSTA
Sporta
ALFRED
ADLER
LUČAJ
JEMENSKI
VLADAR
KOLEDAR
AVTOMOB
FIRMA
EGON
TOMC
D I OT
GR. POD ZEMLJE
FINSKI
/ARHI-
TEKT
ELBE
POLICA
UPRA-
VLJANJE
SRB. M. IME
P/3VEZEK
ilTA
LEPO-
ZNANSrvO
UČENJE
VRSTA
MIŠI
SUROVINA
ZA
PORCELAN
RAST — LINSTVO
DOZOREVANJ E
PREBI-
VALKA
AZIJ.
DRŽAVE
MOŽIC
INKOVSKI
VLADAR
VALJEVO
ZARE-
BRNICA
ZAČIMBA
MUZA
LJUB.
fPESNiSTVA
BODEČ
GRM
NORD.
SMUČI
/	'i-
:
■
STVA-
RITEV
Ž. IME
SPIS
PRODA-
JALKA
OLJA
EGI PT. BOG SONCA
JANEZ
TRDINA
ŠPAN.
MOŠTVO
HRV.
PETROL
AZIJ.
DEŽELA
TELESNI UD Z DOLOČENIM OPRAVILOM
ŠP SLI KAR
OSTRA
RESA
NAŠA
LUKA
VELIKA-
NOVIC
OVITEK
DOLG
TEK
Zvezda
v
ORLU
POKRI-
VALO
SVETA
GORA
ŽLEB
PRI
MLINU
BODEČA
RASTLINA
AFR,
GOROVJE
MAJHNA
CEV
STAROJUD
KRALJ
MUSLI — MANSTVO
OBL I Ž
RIM.
CESAR
(OSTiJA)
KINEMA-
TOGRAF
SPALNICA
NA
LADJI
OBREDNA
OPRAVA
PRITOK
SEINE
ŽGAN I SLADKOR
OBMOČJE
SPOMENIK
STARA
VOTLA
MERA
ZIDAK
SKLADBA
PREB.
VLAŠKEGA
NAŠA GORA
ODPOSLANEC
SHRAMBA ZA SENO
ITAL.
REKA
NOVAKOVI d
J a.n£a ANTON
POVRŠ.
mera
VROČINA
RIM.BOG LJUBEZNI
STERNE
LAURENCE
NASA
PEVKA
sest.:
J.UDIR
SEŠTE-
VANJE
K OČ I-JAZ
Morda čaka tudi vas ena izmed 30 nagrad?
Ljubiteljem križank smo pripravili novo prijetno praznično presenečenje; NOVO NAGRADNO KRIŽANKO, ki bo 9. decembra dala 30 srečnim izžrebancem za pravilne odgovore 30 lepih nagrad. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki jih bomo dobili osebno ali po pošti najkasneje do 8. decembra 1971. Na izžrebance čakajo tokrat naslednje nagrade:
1. nagrada — 300 din
2. nagrada — 250 din
3. nagrada — 200 din
4. nagrada — 150 din
5. nagrada — 100 din
6. nagrada -r- 90 din
7. nagrada — 80 din
8. nagrada — 70 din in 22 4epih knjižnih daril
Reševalce prosimo, da upoštevajo tudi tokrat znana navodila; izrezana rešena križanka bo hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju. — Rešitve pošljite na naslov: Dolenjski list, 68001 NOVO MESTO, p. p. 33. — V levi spodnji kot kuverte napišite: KRIŽANKA. Ne pozabite na svoj točni naslov, ki mora biti obvezno napisan na belem robu križanke!
Prijetne praznike in lep pozdrav!
Vaš DOLENJSKI LIST
Upske Mistrjiste Iite
TRIMO
TREBNJE
Čestitamo za dan republike!
INKOT
industrija kiimoodzračevalnih naprav in predelava plastike
TREBNJE
Kolektiv čestita svojim poslovnim partnerjem za 29. november, dan republike!
SKUPŠČINA
OBČINE
TREBNJE
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Čestitamo občanom in prebivalcem naše do-, movine za praznik republike!
9
Podjetja čestitajo za dan republike
ISKRA
Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana
obrat uporov ŠENTJERNEJ
Za dan republike iskreno čestitamo!
M
GOZDNO GOSPODARSTVO
BREŽICE
Cenjenim potrošnikom nudimo svoje proizvode in storitve po dnevnih
cenah. Hkrati čestitamo občanom za praznik republike!
1
GL
Mercator
PE TRGOPROMET KOČEVJE
V	naših prodajalnah vam nudimo veliko izbiro vsega trgovskega blaga. Za praznik čestitamo!
lioca 'j*
_____-____ J__
Potrošnikom nudimo gozdne asortimente in kmetijske pridelke. Kupujte v naših mesnicah! Čestitamo za praznik republike!
hdS.
Stanovanjsko podjetje
TREBNJE
čestitamo za dan republike!
Kmetijska zadruga RIBNICA
proizvodnja * odkup »trgovina
Kmetovalcem in občanom čestitamo za praznik republike!
Tiskarna
KOČEVSKI TISK
KOČEVJE
Nudimo vse vrste tiskarskih storitev. Za praznik republike čestitamo!
SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Občanom in kolektivom čestitamo za 29. november, dan republike!
GRADBENO
OPEKARSKO PODJETJE MIRNA
Gradimo vse vrste objektov. Za praznik republike čestitamo našim poslovnim partnerjem in občanom!
m
vŠSS'V-vV'J
 ;.:i-:;ii
 ;
ill? C:^
-■.	.	-.	^.vvy,■■-.%:■	,...■	'-^
i ^
J'
M l
>' ■	:j} .rf:	,i-i-	tVt':	-M
^	.š-.^ ,V?'.;.	.‘Ai//.:	/i»
.-f^i	tfi/ ■	/^V	••»^/
SGP PIONIR NOVO MESTO
Gradimo vse vrste objektov. Poleg^ gradbenih sektorjev imamo tudi lastne centralne obrate in projektivni biro. NAJNOVEJSE: postavljamo montažne hale iz železobetonskih elementov, kijih izdelujemo v lastni tovarni.
Za dan republike iskreno čestitamo!
OOMINVEST NOVO MESTO
investira in soinvestira graditev stanovanj in poslovnili prostorov; izvaja inženiring posle za gradnjo vseh vrst objektov; izdeluje urbanistično in lokacijsko dokumentacijo; oddaja in komunano ureja stavbna zemljišča;
nudi informacije o možnosti pridobitve lokacij za gradnjo družbenih objektov, zasebnih stanovanjskih hiš in weekendov;
izdeluje načrte za gradnjo stanovanjskih, poslovnih in industrijskih in drugih objektov
Za praznik republike čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom!
Belokranjsko gradbeno podjetje
ČRNOMELJ
Gradimo visoke in nizke gradnje. Priporočamo se za naročila. Za praznik republike čestitamo!
Industrija
gradbenega
materiala
in
montaža
»SAVA«
KRŠKO
Priporočamo se za nakup naših izdelkov. Za dan republike čestitamo!
Podjetja
čestitajo
za
dan
republike
Komunalno podjetje
METLIKA
Gradimo stanovanjska poslopja in druge objekte. Opravljamo tudi vodovodne instalacije, mizarstvo, kovaštvo, pleskarstvo, kamnoseštvo in druge storitve.
Priporočamo se za naročila in hkrati čestitamo za praznik methške občine in dneva republike!
SKUPŠČINA OBČINE
ČRNOMELJ
OBČINSKA kONFEBENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Občanom in kolektivom čestitamo za dan republike!
OKP
Obrtno komunalno podjetje
ČRNOMELJ
Opravljamo vodovodne instalacge, kleparska dela, mizarska dela, ključavničarstvo in gradbene storitve.
Za praznik republike čestitamo!
NOVO MESTO
cestno podjetje novo mesto
Gradimo in moderniziramo ceste. Za dan republike čestitamo!
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
OBČINSKA KONFEBENCA SZDL. OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODB(t)R ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Za 29. november, dan republike, čestitamo!
Komunalno podjetje NOVO MESTO
Občanom čestitamo za praznik repubhke!
A l 3 i i M i
M
m
TEDENSKiLE
Petek, 26. novembra - Konrad Sobota, 27. novembra — Bernard Nedelja, 28. novembra - Jakob Ponedeljek, 29. novembra - Dan rep Torek, 30. novembra - Andrej Sreda, 1. decembra - Natalija Četrtek, 2. decembra - Blanka
BREZICE: 26. in 27. 11. špan-sko-italijanski barvni film „Dolgi dnevi maščevanja“. 28. in 29. 11. ameriški barvni film „Vražja briga-da“. 30. 11. in 1. 12. mehiški barvni film „Postelja**.
BREŽICE: 3. in 4. 12. ameriški barvni fibn ,.Izidora Duncan“. 5. in 6. 12. ameriški barvni film ,,Orlovo gnezdo".
ČRNOMELJ: Od 26. do 28. 11. ameriški barvni film „Inšpektor Madigan**. 30. 11. ameriški barvni film „Sinovi mušketirjev**.
KOSTANJEVICA: 28. 11. ameriški barvni film „Orlovsko gnezdo**, 29. 11. ameriški barvni film „Juriš na Baltik**.
KRSKO: 26. in 27. 11. angleški barvni film ,,Zbogom, g. Chips“. 1.
SLUŽBO DOBI
KROJASKO VAJENKO sprejmem takoj, z vso oskrbo. Ivan Mali, Letence 4, Golnik.
SPREJMEM dimnikarskega vajenca z najmanj šestimi razredi osnovne fole in starostjo 15 do 18 let. Hrana in stanovanje preskrbljena, ostali pogoji ugodni Oglasite se na naslov: Alojz Žinkovič, dimnikarstvo, VeliVe Lašče.
SPREJMEM V UK vajenko šivfljske ženske oblačilne stroke. „Sivilj-stvo“, Anica Strumbelj-Pahor, Ulica talcev 10, Koper.
ISCEM PRJDNO kmečko dekle za priučitev v kuhinji Hrana in stanovanje v hišL Oglasite se osebno pri Anici Krivec, gostilna, Zidani most 18.
STANOVANJA
ISCEM opremljeno sobo v središču Novega mesta. Naslov v upravi lista (2406/71).
ODDAM dve majhni prazni sobi s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista (2409/71).
ODDAM opremljeno sobo dvema osebama. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista (2435/71).
Motorna vozila
PRODAM FIAT 500-NUOVA. Na^ slov v upravi lista (2413/71) ali telefon 21075 interna 23, do 14. ure.
PRODAM (tudi menjam za Zastavo 750 z doplačilom) NSU 1200 C. Telefon 21-681.
PRODAM AMI 6, ogled v petek od 15. do 16. ure. Naslov v upravi lista (2420/71).
UGODNO PRODAM TAUNUS 12 M kupe, 68. letnik, in TAUNUS 17 M, 63. letnik. Ogled mogoč vsak dan proti večeru. Ivo Dur-java. Škocjan 29.
PRODAM
PO UGODNI CENI prodam 4 tisoč kflogramov jabolk mošančkov. Odvoz mogoč z avtomobilom. Slavko Jeršič, Pavlova vas 86, Ršece pri Breidcah.
PRODAM čistokrvne mladiče pasme voljčak, stare mcsec in doL Janez Knavc, Šalka vas 1, Kočevje.
DVE PREKLOPNI uri znamke „Ganz“ za dvotarifni elektrošte-vec ugodno prodam. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Marjan Železnik, Ljubljana, Celovška 163.
VINOGRAD primeren za vikend, v neposredni bližini ^škega (Kremen), 27 arov prodam. Buršič Neža, C. 4. julij st. 61, Videm -Krško.
PRODAM gumi voz 13, 14 in 15 col. Jože Tomc, Lavrica 14, Skof^-Ijicapri Ljubljani
PRODAM dobro ohranjeno peč na olje znamke GIBO. Naslov v upravi lista (2436/71).
PRODAM sušilne kape - (haube). Brivec-frizer Jože Novak, Bršlin, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen štedilnik Gorenje. Naslov v upravi lista (2417/71).
PRODAM kokoši - nesnice po ugodni ceni. Marija Resnik, Straža 2.
12. angleški barvni film „Geradove pustolovščine**.
METLIKA: od 26. do 28. 11. ameriški barvni film „Doktor Živa-go**. Od 28. do 30. 11. ameriški barvni film „Živim za tvojo smrt**.
METLIKA: od 3. do 5. 12. ameriški barvni film ,,Rusi prihajajo — Rusi prihajajo**. Od 2. do 5. 12. ameri^i barvni film ,Jlitri Gonza-les**.
MIRNA: 27. in 28. 11. ameriški barvni film „Žena z dna morja**.
MOKRONOG: 27. in 22. 11. ameriški barvni film „Lawrence Arabski**.
NOVO MESTO: Od 26. do 28. 11. ameriški barvni film ,,0d kod vonj po smodniku**. 29. in 30. 11. ameriški barvni film „Tik-tak*‘. -POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 26. do 30. 11. italijansko-fran-coski barvni film „Šejkov sin**.
RIBNICA: 27. in 28. 11. ameriški barvni film „Maščevalec iz Rim-roka**.
SEVNICA: 27. in 28. 11. ameriški film „Legenda o Lady Clair**. 1. 12. francoski film „24 ur v življenju žene**.
SODRAŽICA: 27. in 28. 11. an-glešld film „Most na reki Kwai*‘.
ŠENTJERNEJ: 27. in 28. 11. „Jahač Maščevalec**.
TREBNJE: 27. in 28. 11. jugoslovanski barvni vojni film „Most“.
OS
KUPIM
KUPIM malo rabljen hidrofor od 150 do 200 litrov, s trifaznim motorjem. Anton Jerič, Mali vrh 7, Mirna peč.
ZEMLJISCE — 28 arov, začeta gradnja, v Ljubljan^ zamenjam za podobno v Trebnjem. Ponudbe pod „Obnova".
UGODNO PRODAM nedograjeno stanovanjsko hišo in pribL 1 ha zemljišča; oboje je v bližini Sevnice. Pojasnila pri Milanu Gabriču, Sevnica, Cesta na grad 22, Sevnica.
PRODAM HiSO v Metliki - center. Pojasnila pri Daku Caru, Metlika.
PRODAM POSESTVO po ugodni ceni Anton Sime, VeL Cerovec 23, Stopiče.
ZAMENJAM nedograjeno hišo v Ljubljani za enako v Novem m&-stu ^ dograjeno z doplačilom. Naslov v upravi lista (2419/71).
PRODAM zazidljivo parcelo v Artičah pri Brežicah. Informacije pri Ostreliču, Artiče 12.
PRODAM TRAVNIK (26 arov) na Drami jpri Crešnjevarju na dražbi v nedeljo, 28. novembra, ob 3. uri popoldne. Frančiška Jordan, Draga, Šmarješke Toplice.
PRODAM HiSO z gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, njivo, gozdom in travnikom ob cesti in železniški progi Sevnica-Blanca. Dol. Brezovo 20, Blanca.
PRODAM garažo v Krškem na’Vidmu v bližini železniške postaje. Naslov v upravi lista (2432/71).
V CENTRU Novega mesta prodam takoj vseljivo komfortno hišo z velikim vrtom na lepem kraju, primemo za obrtno dejavnost. Informacije: Valantičeva 6.
PRODAM zidano garažo na Ragov-ski cesti Ragov^a 38.
PRODAM 1 kub. meter borovih plohov - suhih, debelina 5 cm. Franc Hodnik, Prisojna pot 14, Novo mesto.
PRODAM 12 arov vinograda nad avtomobilsko cesto v Poljanah pri Mirni peči Jakop Perpar, Malenška vas 18, Mirna peč.
PRODAM GARAŽO na Mestnih njivah. Inž. Jože Mencin, Gotska 4, Ljubljana.
RAZNO
18. NOVEMBRA sem izgubil od Košakove gostilne do sodišča nove moške črne rokavice. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne na upravo lista (2443/71).
OD Šmihela do Novega mesta sem izgubil temno sive hlače (del pevske uniforme). Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne. Naslov v upravi lista.
ODDAM PROSTORE, primerne za obrt. Murn, Partizanska 6, Novo mesto.
POŠTENEGA NAJDITEUA denarnice z denarjem in dokumenti, izgubljene v gostilni Kump v Bršlinu, prosim, da jo proti na-eradi vrne na naslov: Stefan Vovko, Kettejev drevored 44, Novo mesto.
GARAŽO VZAMEM V NAJEM na
A območju Grma. Ponudbe na upravo pod ,Jakoj“.
IZGUBIL SE JE PES, nemški ovčar, sliši na ime „Tarzan**. Kdor kaj ve
o njem, naj sporoči na naslov; Alojz Večko, 68281 Senovo 197. Najditelj dobi nagrado!
CE si TRAJEN in lep spomin želite, k zlatarstvu v Gosposko 5 stopite! Seveda: v Ljubljani -poleg univerze!
' Alojziji Strbenc iz Novega mesta .za 50. rojstni dan želijo vse najboljše, največ pa zdravja in še mnogo let — mož Alojz ter sinova Slavko in Drago.
Naši članici Micki Prešeren-Cofio-vi iz Semiča 27 voščimo za 91. rojstni praznik še vnaprej dobro zdravje in vse najboljše: naj še dolgo ostane v naši sredi! — Društvo upokojencev — podružnica Semič.
Ljubemu možu in očku Maijanu Šinkovcu iz Potoka 5 pri Straži želijo za praznik vse lepo in da bi bil še mnogo let zdrav in vesel ter vedno tako priden — vsi domači, posebno pa žena Štefka in hčerkica Stefica, ki očka toplo poljublja.
Ljubemu sinu Vladu Foršku iz Novega mesta, ki služi vojaški rok v Somboru, želijo za 21. rojstni dan mnogo sreče, zdravja ter da bi se vrnil srečno domov — mama, ata, sestra, in vsi, ki ga imajo radi
ESTILAI
IZOLIRAM cevi centralne kurjave kvalitetno in poceni. Jože Zakrajšek, Mirna 141.
SCETKE za LOSCiLCE in za sesalce ža piah obnovi ščetaistvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
CENJENE STRANKE obveščam, da bom imel brivsko-frizerski lokal zaprt v nedeljo, ponedeljek in torek zaradi 29. novembra. Jože Novak, Novo mesto.
Ob bridki izgubi mojega nepozabnega moža, očeta, starega očeta in strica
JOSIPA GRANDOVCA iz Soteske
se najprisrčneje zahvaljujemo g. dr. Leopoldu Kocutarju za lajšanje bolečin v pokojnikovih zadnjih urah. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu iz Dol. Toplic in cerkvenim pevcem v farni cerkvi, vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu v slovo poklonili toliko velicev in cvetja ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo GKB Kranj, GO Straže in TVP Novoles-Straža za podaajene vence. Prav vsem, ki so ga imeli radi, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milka, hčerke in sin z družinami
Ob nepoJfebni izgubi naše ljube in nepozabne mame in stare mame
MARIJE BOHTE iz Pavičič pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, sorodnikom in sosedom za vso pomoč v času njene bo-lezi^ posebno zdravstvenemu osebju Črnomelj, gospodu župniku za obred in globoke v srce segajoče poslovilne besede. Vsem, ki ste jo spremili do njenega zadnjega doma še enkrat najlepša hvala.
Maribor, Ptuj, Poljane nad Skoflo Loko, Metlika, Hildeshei, Črnomelj Žalujoči: sin France z ženo, sin Tone z družino in Stanko, hčerke Anica, Micka, Pepca, Tončka z družinami in drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očeta in brata
IVANA ERJAVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti 27. oktobra in počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo sosedom Milieliču, Skobernetu, Ceh te, ki so nam bfii vsak trenutek v pomoč, zdravniku dr. Rudyu Malavašiču, ki mu je lajšal hude bolečine, župniku ter godbi s Senovega za čast, izkazano dragemu pokojniku, in zadnje slovo.
Senovo, 15.11.1971 Žalujoči:	žena	Marija, sinovi
Stanko, Ivan, Franci, Drago in Anton ter hčerki Marija in Elizabeta z družinami
Ob nepričakovani smrti naše drage žene in mame
NEŽEHROVAt iz Rajnušč 3
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivom IMV, Komuninemu podjetju, Dolenjki in Standardu iz Novega mesta za podarjene vence. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mož, hčerki Anica in Marija z družinama ter sinovi Lojze, Jože, Ivan z družinami in Franci
Ob boleči izgubi ''naše skrbne mame in stare mame
IVANE PAVCEK iz Podgore 16
ki nas je nenadoma zapustila v 85. l".tu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cveria in vencev. Iskrena zahvala prečastiti duhovščini, internemu oddelku bolnice Novo mesto,^posebno dr. Moreli za nesebično pomoč. Hvala lepa tov. Jakše tu za poslovilne besede. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: otroci Franc, Polde, Rudi, Tine, Ivanka z družinami in \ drugo sorodstvo
Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta
MIHE ZAMIDA
iz Podhoste
se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebnč se zahvaljujemo pevcem, sosedom, hotelu Metropol za podarjeni venec, gospodu župniku, prijateljem in znancem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: žena, sin Ivan, hčerke Pavla, Marta, Malka, Anica in Lenčka z družinami in sin Rudi, hčerka Roza in Ivanka z otroki ter drugo sorodstvo
Tujina nam je iztrgala našega ljubljenega brata, nečaka
JOŽETA VODENIKA iz Gomile pri Šen^anžu na Dolenjskem
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu d^ovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Srčna hvala vaščanom, ki ste njemu brezdomcu nudili zadnji počitek v rojstnem kraju, nam nesebično pomagali v težkih trenut-' kih. Zahvala govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za obred. Posebna zahvala družini Jaklič iz Kranja za ves njen trud.
Žalujoči: sestre Angela, Dragica, Jožica in drugo sorodstvo
Ob prezgodnji smrti naše drage žene, mame in sestre
MARIJE NOVAK iz Gor. Gradišča 1
se zahvaljujemo vsem vaščanom in sorodnikom za podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo MESARIJI iz Novega mesta, SZDL, gospodu kaplanu za opravljeni obred iz Dol. Toplic in vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Ivan z družino, bratje in sestre in drugo sorodstvo
S
S
f
4
0
j
#
0
0
4
4
4
P
5 J
4
4
5v
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Jožef, Karlo Majetič, Silvester Tomšič, Alojz Bučar, Milan Vrščaj, Rudi Andruščiščen, Alojz Ogrin, Janez Gazvoda, Marjan Smrke, Jože Kovačič, Franc Krevs, Jože Borse, Stanko Medja in Janez Pavlič, člani IMV Novo mesto; Vera Grabnar, Bojan Ceh, Viktor Avsec, Jože Udovč, Marija Šinkovec, Danica Udovič, Bojan Florjančič, Marija Spiler, Jožica Kirn, Marija Grum, Marija Bozo-vičar, Stojanka Ivkovič in Jože Nova, člani Novoteksa, Novo mesto; Milena Levstik, članica Novolesa, Straža; Frančiška Vodnik, gospodinja iz Podgore; Viktorija Košir in Marija Saje, go^odinji iz Dolnje Straže; Ivan Šimenc in Leopold Cvelbar, člana GG Novo mesto; Avgust Bobič, Jc(že Tomšič, čla'na Krke, tovarne zdravil. Novo mesto; Ivan Sašek, član Pionirja, Novo mesto; Alojz Senica, kmet iz Dolnje Straže; Mihael Gril, delavec iz Regerče vasi; Alojz Plantan, član OMP Inštalater, Novo mesto; Franc Bobič, Marija Zoran, Marija Durič, Marija Krevs in Stane Skušek, člani Zdravilišča Šmarješke Toplice; Marta Gazvoda, Jožefa Vovko in Marija Deželan, gospodinje iz Bmsnic; Martin Rukše, upokojenec iz Brusnic; Mario Stainer in Cvetka Jenič, člana hotela Grad Otočec; Ciril Beretič, upokojenec iz Smaijete; Marija Bobnar, Ivanka Gorenc, Jožefa Mrgole in Marija Markeljc, gospodinje iz Zbur; Ana Cečelič, gospodinja z Griča; Albina Beretič, Jožefa Pepel, go^odinji iz Smaijete; Frančiška Zabukovec, gospodinja iz Žalovič; Albin Bobič, delavec iz Smarjete; Jože Zabukovec, član Vodne skupnosti Dolenjske, Novo mesto; Franc Jerin, član Novotehne, Novo mesto; Ana Perše, upokojenka iz Zbur, Fani Pungerčar, delavka iz Žalovič; Marija Štajner, go^odinja iz Brezovice; Jože Gorenc, gostilničar iz Bmsnic; Cvetka Gregorčič, članica P'IT Novo niesto; Olga Mole, članica Mercatoria, Novo mesto; Aiojz Pepel, Franc Medle in Jože Hrastar, kmetje iz Smaijete; Rozalija Mecija, gospodinja iz Radulje; Anica Novak, šivilja iz Marjete; Franc Pelko, član Novograda, Novo mesto; J'rančiška Matko, gospodinja iz Dola; Marija I&iže, članica Novolesa; Straža, Janez Livk, delavec iz Radovlje; Anton Kokalj, upokojenec iz Bučne vasi; Gašper Pelko, Sergio Zižič, Franc Radi, Ljubo Nenadič, Brane Demšar in Andrej Simčič, dijaki kmetijske šole Grm. .
i
Primariju prof. dr. Otonu Bajcu, primariju dr. Antonu Savlju, dr. Novakovi, sestram, bolničarjem in vsemu strežnemu osebju kirurškega oddelka ^lošne bolnišnice Novo mesto se prav lepo zahvaljujem za u^ešno opravljeno operacijo in zdravljenje. Hvdežni pacient Leopold Ferbežar iz Novega mesta.
Miha Brulc, Stopiče, se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi po nesreči zaradi požara velikodušno pomagali zgraditi hlev in skedenj. Posebna zahvala Stankovima, Košmrljevima, Oberču, Vinku Udovču, Žagariu, Avguštinu in Ba-dovincu, Lukšicu in Jožetu Judežu ter ostalim vaščanom, ki so mi kakorkoli pomagali, gospodu župniku in vsem, ki so darovali les in seno. GG pa se zahvaljujem za razumevanje pri odmeri lesa.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Nada Lokar 'xl Sentlenarta - Milana; Anica Jeršič iz Trebeža — deklico; Rozalija Šetinc iz Gaberja — deklico; Terezija Načkar iz Rud - Davorja; Ljudmila Plahuta iz Kališevca - Mateja; Marija Hudoklin in Mladja Martina; Joža Fabjančič iz Sentjura na Polju
- Martina; Djurdjica Noršič iz Nor-šič sela - Zdravka; Gabrijela Kuhar iz Ponikev - Biserko; Jožefa Omer-zel iz Pokleka - Marijo; Breda Mokrovič iz Rigonc - deklico; Anica Urbanč iz Jelš - Anico; Terezija Žičkar iz Brestanice — dečka. — Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Julijana Jazbec je padla po hodniku in si zlomila levo nogo; Jožeta Kerina je nekdo povozil in mu poškodoval hrbtenico; Alojz Pribovšek si je pri prometni nesreči poškodoval glavo in ima pretres mo^anov; Matevž Uršič si je pri žaganju drv na žagi poškodoval prste na levem ssto-palu; Jožefo Unetič je brcnila krava v levo nogo in ji jo zlomila.
UMRLA JE
Pretekli teden je v brežiški bolnišnici umrla Antonija Kuhar, kmetica
- borka NOV iz Dražanj, stara 58 let.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 25. NOVEMBRA: '
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki ;
- 16.15-17.00 Nove plošče RTB — j Aktualnost tedna - Obvestila in reklame. 17.00-18.00 Glasbena od- j daja: Izbrali ste sami	>	{
SOBOTA, 27. NOVEMBRAj^ ,
16.00-16.30 Občani čestitajo pozdravljajo. 16.30-16.40 Sobotno j kramljanje. 16.40-17.00 Med za- | bavnimi zvoki nekaj obvestil in re- i klam ter melodije za vas —
17.00-17.10 Prehrana zdravega in ! bolnega človeka. 17.10-17.30 Za naše najmlajše - Pika najde strah in skladbica iz naše glasbene šole. ! 17.30-18.00 Narodnozabavne na ; valu 192 m.
NEDELJA, 28. NOVEMBRA:
10.30 Domače zanimivosti - Poro- | čUo s seje občinske skupščine Brežice - Za naše kmetovalce: inž. Miljan Zidanič - Kmetijstvo in div- ^ jad - ter INA pr^oroča - Nedeljski razgovor: Pred referendumom o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v občini Krško - Obvestila in reklame ter spored kinematografov.
12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
PONEDELJEK, 29. NOVEM- i BRA: 10.30-10.45 Dan republike j in 30 let vstaje jugoslovanskih naro- ! dov - 10.45-13.00 Voščila delov- ; nih kolektivov za dan republike.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 28. NOVEMBRA:
10.30 Reklame in oglasi - Po do- i mače z ansamblom Slovenski instru- , mentalni kvintet - Prehrana bolnega in zdravega č loveka - Delovne organizacije čestitajo ob dnevu republike-- 29. 11. 1943 — rojstvo republike - Nekaj minut s partizan-^..^ skimi koračnicami in pesmimi -Tone Medved: Prometna vzgoja na šolah - Za vsakogar nekaj - Problematika kmetijst/a v sevniški občini
- 12.30 Naši poslušalci čestitajo in j pozdravljajo - I. del - Občinske ! novice in lokalna poročila - Naši ' poslušalci čestitajo in pozdravljajo '
- II. del - Zaključek oddaje.
SREDA, 1. DECEMBRA: 16.00
Občinske novice in lokalna poročila
- Reklame in oglasi - Iz diskoteke naših poslušalcev - Kako ohraniti zdravje in mladostno svežino - Po- ; govaijali smo se z zmagovalcem Slo- i venske popevke 1971 Otom Pestnerjem - Občan in^jaragrafi - 20 minut za pop glasbo - 18.00 Zaključek oddaje	j
LJUBLJANSKE I OPEKARNE
LJUBLJANA
GRADITEUl, PRESKRBITE Sl PRAVOČASNO GRADBENI MATERIAL!
LJUBLJANSKE OPEKARNE
obveščajo graditelje in ostale interesente, da bodo lahko
PREKO VSE ZIME DOBILI VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV
V industrijski prodajalni je na razpolago tudi ostali gradbeni material in stavbno pohištvo.
Informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Ces1,<i na Vrhovce 2, telefon (061) 61-96.5 in 61-805, ter n«š zastopnik za Dolenjsko Ivo Praprotnik, Grosuplje, Prečna p>ot 8, telefon 77-358.
SOLIDNE CENE — HITRA DOBAVA!
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 26. novembra: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Zgodba iz NOB, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše 'goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Vilko Stem: Kmetija kot stranski obirat in vir dodatnega zaslužka, 12.40 „Cez polja in potoke", 13.-30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 16.00 „Vrtiljak“, 17.10 Človek in zdravje, 18.15 „Signali",
■ 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Slovenski zbori tekmujejo, 20.30 ,,Top-pops 13“, 21.15 Oddaja o morju in pomoršč^ih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 27. novembra: 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 10,20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Franček Sivic: U^ehi opazovalne službe o godznem medenju v 1971. letu, 12.40 „Po domače" z domačimi vižami, 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak**, 17.10 Gremo v kino, 18.15 Iz ope-^ retnega sveta, 19.00 Lahko noč," otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana, 20.00 ,JJaših tride-
set let“, 22.20 Oddaja za naše izse-IJcncc.
NEDELJA, 28. novembra: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Srečanje v studiu 14,
10.05 Se pomnite, tovariši. . . France Škerlj: ..Država v državi", 10.25 Pesmi borbe in dela, 11.20 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.30 do 15.30 Nedeljsko ^ortno popoldne 15.30 Nedeljska reportaža ob 29. novembru, 16.00 Z domačimi ansambli in pevci, 16.30 Humoreska tega tedna - Trideset let v anekdotah, 17.05 V svetu opernih melodij, 17.30 Radijska igra -Michel Suffran: Mala nočna glasba, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Vedre in vesele melodije za predvečer našega praznika.
PONEDELJEK, 29. novembra:
8.05 Radpka igra za otroke -Aleksander Marodič: Mak, 9.05 Vedri zvoki za prijetno razvedrilo,
10.05 Pesmi o republiki, 10.20 Viktor Konjar: Delegati na II. zasedanju AVNOJ’Xreportaža), 11.15 ,jCuje se odmev kor^ov ..	12.10 Čestitke za praznik, 13.30 Zvone Kržišnik: Povezanost Slovencev z drugimi jugoslovanskimi narodi, 14.20 Pojo najbolj znani operni pevci našega časa, 15.15 Revija pevcev in ansamblov domačih napevov, 16.00 Partizanski filmski junak, 16.30 Iz jugoslovanske filmske glasbe, 17.05 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe 17.30 Radijska igra - Dobriča Cosić: Odkritje, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Godala v ritmu.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 28. NOVEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.30 Zdaj zaori pesem (Ansambel Milice) (Lj)
- 10.00 Kmetijska oddaja (Zg) -
10.45 Mozaik (Lj) - 10^0 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Svet, v katerem živimo^Lj) - 11.40 Mestece Peyton - Športno popoldne (Lj)
- 18.00 Muči me, toda ljubi me — italijanski fibn (Lj)— 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.30 3-2-1 (Lj) 20.35 Stare bajte -zadnja oddaja (Bgd) - 21.25 Videofon (Zg) - 21.40 Športni pregled (JRT) - 22.10 PoročUa (Lj)
PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA 9.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 10.00) (Bgd) -10,10 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije (Bgd) - 10.40 Risanke (Lj) -11,00 Radost Evrope — nastop učencev ljubljanskih glasbenih šol (do 11.45) (Bgd) - Športno popoldne - 18,00 Poročila (Lj) - 18.05 Kljukčeve dogodivščine- — 9. del (Lj) - 18.35 Risanka (Lj) 19.00 Maksimeter (Bg) - 19,50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 R. MegUć: Major, ustreljeni boste - TV drama (Lp - 21.20 Danes družine včerajšnjih kolonov (Lj) - 22.10 Gala Unicef - II. del (Lj) - 23,00 Poročila (Lj)
TOREK, 30, NOVEMBRA 10,10 Slovenski ljudski .plesi (JRT) - 10.40 P. Golia: JURČEK
- mladinska igra (do lUO) (Lj) -16,15 Madžarski TV pr^led (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 16,30 Športno popoldne (Bgd) - 18,00 Tiktak: Jabolko (Lj) - 18,15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavne melodije 45/46 (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj)
- 19.05 Španci p^ovedujejo - dokumentarna oddaja (Lj) - 19i0 Cikcak (Lj) - 20.00 lV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 Odporniška gibar^a v film^i upodobitvi -Gol med volkovi — vzhodno-nemški fibn (Lj) - 22.40 Poročila (Lj)
SREDA, 1, DECEMBRA 8.15 TV v šoU (Zg) - 17.05 Doktor Dolittle - serijski barvni film (Lj) - 17.30 Obzornik (Lj) -
17.45 Hokej Jesenice : Radena -prenos - (Lj) - 19,30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20,25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Prix Japon 71 - Čarobna ^noč v prodajalni inštrumentov (Lj)
- 20,55 Monitor (Lj) - 21.55 Poročila (Lj)
ČETRTEK, 2. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 11,00 Francoščina (Bgd) - 14,45 TV v šoli - ponovitev (Zg) — 15,40 Nemščina — ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove sploaie izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžardci TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) — 17.45 Veseli tobogan: Ljutomer - I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Svet, v katerem živimo (Lj) 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Enkrat v tednu (Lj) -19.20 Vse življenje v letu dni (Bgd)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 Tv dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.35^ Četrtkovi razgledi (Lj) -
21.35 F. Žižek: Napravite mi to deželo spet nemško - II. del (Lj) -
22.35 Simfonični orkester RTV predstavlja, C. Franck: Simfonične variacije za klavir in orkester (Lj)
PETEK, 3. DECEMBRA 9,30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 Tv v šoli
- ponovitev (do 16.10) (Zg) -16.30 Smuk žensk za svetovni pokal
- barvni posnetek iz St. Moritza (Lj) - 17.45 L. Suhodolčan: Naoč-nik in očalnik - III, del (Lj- 18,15 Obzornik (Lj) - 18,30 Glasbena od-
daja (Bg) — 19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19,50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 -20.35 Slavna imena: Audrey Hepburn v filmu: Ljubezen popoldne (Lj) - 22.45 Poročila (Lj)
SOBOTA, 4. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (do 11,(X)) (Zg) -
16.30 Košarka Olimpija .•■ Z^ar -prenos (JRT) (Li) - 18.00 Po domače (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) -
18.30 Mali vitez - serijski film (Lj)
- 19.20 Mozaik (Li) - 19,25 TV kažipot (Lj) - 19,45 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20,35 Stravinski-Bejart: Posvetitev pomladi (Lj) - 21.25 Filmska burleska (Stan in OUo) (Lj)
— 21.45 Oddelek S - serijski barvni film (Lj) - 22.35 Poročila (Lj)
20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Vedre melodije, 22.15 Zaplešite z nami.
TOREK, 30. novembra: 8.05 Ra dijska igra za otroke - Karl Heinz Gies: Ko sem šel po snegu, 9.05 Parada popevk in zabavnih zvokov, 10.05 Simfonični plesi in r^so-dije, 11 15 Po domače, veselo, poskočno, 12.10 Od melodije do melodije. 13.30 Od para žuljavih rok do gospodarskega giganta (reportaža), 14.05 Naši vokalni ansambli pojo narodne pesmi, 14.30 Z našimi majhnimi ansambli, 15.05 Rapa Suiclje: Orfej brez Evridike, 16.30 Lahka glasba 17.05 Ples ob petih,
18.00 Veter s sedmih strani neba,
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Pol ure z našimi opernimi pevci, 20.30 Radg-ska igra - Ivan Cankar-Vaga Ocvirk: Aleš iz Razora, 22.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe.
SREDA, 1. decembra: 8.05 Glasbena matineja, 9.25 Vedno lepe melodije, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrtna opravila v decembru, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Pr^oročajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 ,,Vrtiljak", 17.10 Jezikovni pogovori, 18.15 Popevke s slovenskih festivalov, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu,
21.30 Od melodge do melodije, 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 2. decembra: 8.10 Operna matineja, 9.05 Radijska šola Z4 višjo stdpnjo, 10.20 Pri vas doma,
11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Tone Zafošnik. Obnova matičnjakov, 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam . . .
14.30 Z ansamblom Mojmira Sepeta 15.30 Glasbeni intermezzo,
16.00 .Vrtiljak'*, 17.10 Koncert po željah poslušalcev, 18.15 Četrt ure z ansamblom Atija Sossa, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana,
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nz^evov,
21.00 Literarni tokovi sedmih desetletij - X., 22.15 Iz sodobne češkoslovaške glasbe.
VELIKA NAGRADNA IGRA sledite OD 5. NOVEMBRA DALJE V
T
VELEBLAGOVNICI
I
i
M
i
M
I IN V
il3. PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALOl
PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH lOOdm DOBITE KUPON
NAGRADE:
BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE PRALNI STROJI '
HLADILNIKI
ŠTEDILNIKI
MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE ud.
ZATO sledite
□
VEDNO IN POVSOD
M
□TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Tehno-mercator
CEUE
VSAK MESEC IDO NAGRAD
ŽREBANJA 15. decembra 1971, 15. januarja 1972 VSAKOKRAT:
1 avtomobil VW 1200 1 ponv expres 3 radijski sprejemniki 5 ročnih ur Darvvill 50 kartonov piva Pils, v vsakem tudi 6 kozarcev
15 long-play plošč
25 pivskih garnitur, v vsaki 3 litrski vrčki
Na notranji strani kronskih zamaškov steklenic vseh vrst piva tališ so natisnjene posamezne črke vaše velike sreče
v časnikih pa objavljamo nagradne kupone.
VSAK DAN
Vik
I
i///. 'mim,
'f/0 ''mm
Zberite ^ po 9 zamaškov s črkami, ki sestavljajo napis
tališ P iI s ! Obenem z ustreznim
številom izpolnjenih kuponov jih pošljite na naslov: tališ, Maribor, Meljska 10.
Priimek
Pošta, kraj
Priimek
Priimek
Ulica
Ulica
Posta, kraj
Posta, kraj
Priimek
Priimek
trsm
Ulica
Ulica
Posta, kraj
Posta, kraj
Priimek
Priimek
VSAK
VSAK
Ulica
Ulica
Posta, kraj
Posta, kraj
Poljanska dolina
Ce hočem kaj zvedeti o toljanski dolini, naj vprašam šolskega ravnatelja v Starem trgu, so me napotili v Metliki, ko sem vpraševal o novem industrijskem obratu, ki je zrasel v odmaknjenem kanjonu Kolpe.
Razdrta cesta čez Vrh-goro, jesensko rosenje iz nizkih oblakov in izgubljene
MARKO KOBE
megle, ki so se vlekle s hrvatske Cme glavice proti kamnitim pečem nad Predgra-dom, so dajali tem sicer tako lepim krajem svojvrsten pečat turobne osamljenosti in zapuščenosti
„Tu je še nekaj let po vojni živelo več kot tri tisoč ljudi Zdaj jih je še komaj 1400, največ starcev in otrok zdomcev... “
Zdelo se mi je, kot da govori o umirajočem indijanskem plemenu.
„Število ljudi pa kar naprej pada, manjša se tudi število otrok. Mladih parov je le še malo, razselili so se po vsej Sloveniji in tudi izven rije. Grozi popolna izselitev. Če bi morali zapreti šolo, bi še marsikdo odšel Potem odmre trgovina, za njo pošta, ki je gospodarsko komaj še smotrna, zapreti bo treba vodovod, ugasiti elektriko..."
Kar zmrazilo me je. Sredi dvajsetega stoletja v najbolj razviti jugoslovanski republiki Drugod vodovode odpirajo, postavljajo električne drogove. Sedela sva v polmračnem kabinetu, ki naj bi bil vsaj po šolskih dnevnikih in pedagoških knjigah na mizi sodeč, zbornica staro-trške hiše učenosti Vendar v očeh sogovornika, profesorja Marka Kobeta, domačina iz Radencev, ni bilo videti obupa in malodušja:
„Tudi zdaj bi jih lahko živelo tri tisočf” je vzkliknil „Toda ljudje ne morejo in tudi nočejo tako živeti, kot so pred 30 leti! Kmetije propadajo, posledice papirnate razdelitve Poljanske doline med dve občini so po tem izgubljenem desetletju dosti usodnejše, kot je bilo videti na prvi pogled - v gospodarskem, šolskem in celo zdravstvenem pogledu! Nobena izmed občin ni hotela vlagati v naše kraje, saj ni vedela, koliko časa bo trajala njena vladavina. “
„Kaj pa KOMETOV obrat gori na bregu?
Oči so mu zasijale.
„To je za Poljansko dolino zadnje upanje. Ne samo zaradi 40 delovnih mest, ki jih ima pod streho. Se več je vredno, da so ljudje iz cele doline, naši in s predgrajske-ga konca, složno žrtvovali les, pesek, nekateri celo denar r. udarniško pomagali gradi l “
Kot da bi tesali Noetovo barko. Zavedajo se potopa, ki grozi in misel, da jih samo lastne združene moči lahko rešijo, že postaja resnica.
,JPa bo teh 40 delovnih mest dovolj? ‘‘
„O, pozneje bi lahko delali v dveh izmenah. Velike želje pa so tudi po kakšnem kovinarskem obratu, kajti šele moški in ženske so ljudje. Z enako vnemo bi Poljanci zgradili poslopje tudi zanj, pa ne glede na to^ kje bi stal Najbolje bi bilo, da v Predgradu.
Samo da bi bil v Poljanski dolini" M.MOŠKON
- Zakaj pa sta vidva, medveda, 23. novembra na cesti od Zadobja proti Ugarju v ribniški občini plašila šolarje in odrasle?
- Saj jih nisva plašila, le cesto sva plužila namesto Komunale.
občan
vprašuje
madved
Prvi sneg, ki je iz pred uradnim začetkom najbolj mrzlega letnega časa pobelil tudi Novo mesto, je povzročil veliko veselja najmlajšim, ki jim je bilo nekaj centimetrov beline dovolj za sankanje, hkrati pa tudi dosti težav: potrgal je precej eldctričnih žic, poškodoval daljnovod in povzročil nekaj težav tudi tistim, ki imajo na skibi preskrbo z vodo. (Foto: M. Vesel)
 	■	•	•■•V*
Sneg
Srečna ribiča Franci Gričar in Sretan Madžarević s svojima lepima trofejama. (Foto: S. Dokl)
Istočasno dva »kralja« na trnku
Ta petek je bil čm za sulce: ribiči potegnili na suho kar tri »kralje« iz Krke — Srečneži: Madžarević, Gričar in Šercelj
Zadnje deževje je nekoliko osvežilo vodo v Krki in omogočflo, da se je ribji živelj rešil večmesečne prisiljne ječe. Večje ribe so se zatekle v globoke tolmune in tam preživljale težke dneve. Gotovo je, da ni bflo hrane v obilju, zato je bfla toliko bolj razumljiva njihova invazija, ko je voda nekoliko poraba. Ribiči so najteže čakali na sulce, saj je že dober mesec sulčje sezone mimo. V petek, 12. novembra je bflo na Krki precej sulčaijev, med drugimi sta lovfla tudi Stražan Sretan Madžarević in njegov prijatelj Romanjčan Franci Gričar. Njun lov je bfl uspešen.
trotejn^a sulca, ki ga pa ta dan ni bilo na spregled.
-Proti večeru, bilo je nekaj pred 17. uro, sta ribiča poskusila srečo še pod jezom v Romanji vasi. Nekaj uspešnih metov, in že je na mrtvega kleniča skočila velika samica, kije v svoji požrešnosti klena globoko pogoltnila. Ko je Madžarević poklical na pomoč Romanjčana, mu ta ni mogel pomagati, ker je imel istočasno tudi sam velikega sulca na trnku. Vendar je Gričar, ki je lovil bolj ob kraju, imel sulca na suhem v dobrih treh'minutah. Stražan, kije stal na sredini jeza, pa je imel precej težje delo; ko je Gričar spravil svoj plen na suho, je pomagal prijatelju in kmalu sta bila oba sulca v rokah ribičev.
Za sulčaija Madžareviča lahko trdimo, da ima izredno dober nos in da dobro ve, kdaj sc sulec najlaže, ujame. Spominjamo se lanskega 13. decembra, ko je Madžarević pod jezom v Volavčah ujel 22-kilogram-skega kralja naših voda.
Tudi ta petek je bil izredno ugoden za ribolov. Bilo je po dežju, ob Krki pa so se vlekle megle. Sretan pravi, da so taki dnevi najboljši...
Na sulca sta se z Gričarjem odpravila proti večeru. Poskusila sta na več mestih, voda je večkrat vzvalovila, posebno uspešen pa je bil Sretan, ki je zapel kar tri sulce, Franci pa dva, vendar sta vsem petim vrnila svobodo. Njegov cilj je bil, da zapne
Madžaievićeva samica je krvavela, zato je tudi končala s svojim življenjem. Tehtala je 12,50 kg, dolga pa je bila 1,13 m; Gričaijev samec pa je tehtal kilogram manj, zato pa je bil en centimeter daljši.
Ob koncu razgovora sta ribiča povedala, da bi samica šla nazaj v svobodo, če ne bi bila tako požrešna, saj je klena požrla tako globoko, da je ni bilo mogoče rešiti.
Menda bo za Madžareviča res držalo, da lahko sulca ujame, kadar ga je volja. Žal pa je letos že izpolnil svojo normo; vsak ribič lahko ujame na leto samo enega „kralja" iz Krke.
S. DOKL
NOVO MESTO - V torek so na meteorološki postaji namerili 29 cm snega, temperatura pa je bila ob 10. dopoldne - 2 stopinji Celzija. Toliko snega ob tem času ne pomnijo že vrsto let.
Črnomelj - v torek zjutraj so bile vse ceste slabo prevozne, avtobusi so imeli zamude, snegaje bilo čez 30 centimetrov. Dopoldne so bile glavne ceste že očiščene, toliko da promet ni trpel
KOČEVSKI ROG - Od petka na soboto, ko je Dolenjsko pobelil prvi sneg, je pri Lukovem domu pod Bazo 20 bilo že 40 cm sn^a, v noči od ponedeljka na torek pa ga je zapadlo še 35 cm.
TREBNJE - Smučarska vlečnica ob avtomobilski cesti je pripravljena. Odpravljene so nekatere manjše tehnične pomanjkljivosti. V torek so sklicali sejo smučarskega kluba zaradi vzdrževanja smučišča in teptanja
/
NA URŠNIH SELIH
trCila vlaka
V soboto, 20. novembra ob 23.12, j^e motorni vlak, kije pripeljal iz Črnomlja, na Uršnih selih zadel lokomotivo, ki je čakala na njegov prihod. Pri trčenju se je razbilo precej šip in je škode za okoli 100J)00 din. Laže ranjeni so bili železničarji Stefan Kočevar iz Semiča, Janez Prosen iz Bučne vasi in Dušan Zupančič iz Novega mesta. Vlak je pripeljal na tir, kjer je že stala lokomotiva, Strojevodja je zaviral, vlaka pa na poledenelih tračnicah ni mogel ustaviti in tako preprečiti trčenje.
MARKET na Kristanovi oesti MARKET na Cesti herojev in j; DELIKATESA na Glavnem trgu
SBlilliplIillSIlillilfin
Kako človeka' potolaži zgodba o Američanu, ki je pri pedantnih Nemcih izgubil živce! Ker je toliko slišal o nemškem gospodarskem čudežu, ki so ga povezali z nekdanjo prusko pflcolovsko natančnostjo, se mu ni zdelo nič lažjega, kot zanesljivo, hitro in točno urediti stanovanje. Potem pa so si vajenci, pomočniki in mojstri podajali kljuke, da je izgubfl živce: kar je napisal, smo objavfli tu^ v jugoslovanskih časopisih.
Bržkone je bfl vzrok za objavo zlasti ta, d« smo lahko sami sebi pokazali, češ posejmo — če Nemci tega ne morejo spraviti na zeleno vejo, kako naj spravimo mi!
Pipa je začela puščati vodo tudi takrat, kadar je bila zaprta. Kajpak toplo vodo! Ni trajalo dolgo, v treh tednih so prišli pogledat, četrti teden so obljubili ,,za primejduš!“ in po dveh mesecih je bflo popravljeno. No, da, odštejem nekaj deset telefonskih prošenj in kle-
tvic, ndcaj poti, ki so mi jih naročfli mojstri, in vse stroge, ki sem jih imel: ko sem šel kupit pipo (stare ni bflo mogoče več popraviti), so mi dali polcolsko namesto tričetrtcolske — in dvajset starih tisočakov je šlo rakom žvižgat...
Poskusfl sem še pri nekuj šušmaijih, za katere zaneslji-, vo vem, da nimajo prijavljene obrti. Prisežem, da nisem mislfl čisto nič izsfljevati — ampak so me nagnali, da to meni nič mar, ker oni takole, na črno, kaj popravijo tudi vplivnim tovarišem.
NAREDI Sl SAM
„Človek plača in ima mir, sem hvalfl socializem. Po treh dneh je sredi noči spet začela voda uresničevati stari latinski pregovor „gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo", kar so nekoč prevedli, da kaplja za kapljo še kamen izdolbe, danes pa bi lahko zapisali, da takole kapljanje človeka spravi ob živce.
Ko sem se previdno splazil k mojstrom, so mi zabrusili, da sem nor in da nimajo časa, da bi k isti stranki ho-dfli dvakrat zapored v nekaj mesecih.
zato se mene čisto nič ne bojijo ...
Voda iz pipe je tačas v kopalnici kapljala in kapljala ...
Potem je, prišla rešitev! Knjiga „Naredi si sam“, vse o vsem, kako postaneš obrtnik, kako se naučiš popraviti vse — od vodovodne pipe do električne napeljave, od zamenjave žarnice do napeljave vodovoda. V mislih iz pipe ni več kapljalo, vidd sem se s ključi, izvijači, rezervnimi deli, čutil sem, kako mi gre delo spretno
izpod rok, n:alce sem že začel razmišljati o tem, da bi odprl takle univerzalni servis za drobna popravfla in na drobno debelo obogatel. ^
Streznitev je prišla v trgovini: iz knjige sem postal strahoten teoretik, v praksi pa se je zapletlo. „Nima-mo!“ so zavrteli svojo ploščo v trgovini... Brez rezervnih delov pa ni prakse!
Zdaj v teoriji točno vem, kako popraviti pokvaijeno vodov(^no pipo.
Ampak topla voda kaplja kar naprej, zato je bojler izključen. Za zdravje ni boljšega, kot je umivanje z mrzlo vodo!
Ni dolgo tega, kar mi je crknfla tudi peč na olje. Za zdravje ni boljšega kot utije-vanje v nezakurienih prostorih!
Za zdravje tudi ni boljšega od vsakdanje jutranje telovadbe.
Zdaj spet letam okrog in iščem mojstre. Razen pipe bo treba popraviti še peč na olje ...	J.SPLICHAL
PO RAZVEZI:'STRELI IZ PIŠTOLE
Mož streljal na ženo
Terezija Deželan je v bolnišnici, njen mož Jože, 44, pa je priprt v Novem mestu
Minuli petek zvečer se je v Šentrupertu pri Trebnjem zgodfla huda družinska tragedija: 44-letni Jože Deželan je s pištolo streljal na svojo ženo Terezijo, namero, da bi ustrelU tudi sebe, pa so mu preprečfli.
Na zahtevo preiskovalnega sodnika so Deželana priprli. NašU so beležko, v katero je Deželan napisal, da bo ženo „pospravili* ker se mu noče vrniti, nato pa da bo ubil še sebe.
Na dan dogodka (dopoldne) sta imela Deželanova v Novem mestu pravdo za razvezo zakona. Zvečer se je mož odpeljal v Šentrupert in odšel v stanovanje, kjer je že dalj časa živela njegova žena z otrokoma.
Med prerekanjem je Deželan potegnil pištolo in ustreUl ženo v roko in trebuh. Počilo je še enkrat, ko so navzoči začeli Deželana krotitL Strel na srečo ni nikogar zadel. Deželana so pridržali do prihoda miličnikov.
Jože in Terezjja Deželan sta se poročila pred osmimi leti. Živela sta v Mihovici pri Šentjerneju. Ker se nista razumela, se je žena preselila k sorodniku v Šentrupert.
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI; obćlnske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kućevju, Krško, Metliku, Novo mesto, Ribnica, Sevnica In Trebnje # IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, inž. Janez Gačnik, Janc/ Gartnar (predsednik sveta). Tone Gošnik, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka FotrC, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar In Ivan Zlvić • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone Goinlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred 2eleznlk. Tehnični urednik; Marjan Moškon • IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka l dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerlSklh dolarjev (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer je že vštet iO-odstotni popust, ki pa velja samo za tiste, ki pošiljajo naročnino v devizah na naS devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9 ali jo vplačajo v devizah pri upravi Usta) • OGLASI; lem višine v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1.. srednji In zadnji strani Usta; 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel # TEKOCI RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon; (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani