Kako bomo pri volitvah tekmovali? Volitev je bilo pri nas že več. Toda takih, ki bodo tako globoko zarezale v naš socialni in gospodarski razvoj tako celote kot posameznika, še ni bilo. Ce nam dober in pravilen socialistični go­ spodarski razvoj vasi, občin in mest obeta lepše življenje, potem bodo te volitve res najpomembnejše. Doslej izbira kandidatov in kandida- tinj za bodoče ljudske odbornike še ni bila nikdar tako resna, stvarna, kritična in objektivna. To je znamenje visoke zavesti naših ljudskih množic, da le enotnost in skupnost zmoreta ustvariti boljše pogoje našega življenja. Posebnost teh volitev bo tudi ta, da bodo volivci sami pokazali, kateri kan­ didati imajo največ zaupanja in od ka­ terih pričakujemo največje sposobnosti in dejavnosti za skupne interese. Veliko zanimanje za te volitve in ve­ lika napetost, kdo bo izvoljen, nas bo privedlo do pravcatega tekmovanja, kje bodo volitve najhitreje in najvestneje potekale. Volilne komisije bodo tokrat imele težji posel, saj bodo morale na­ tančno kontrolirati vsak oddani glas in vsak volilni listek. Iz dosedanjega ugodnega poteka pred­ volilnih zborov volivcev se izraža ve­ liko zanimanje za volitve. Zato priča­ kujemo, in to popolnoma upravičeno, da bo udeležba stoodstotna in da bodo volitve opravljene v večini ìyolilnih enot že v jutranjih urah. Ker bo tako tekmovanje zavednih vo­ livcev odraz visoke politične zrelosti, vsekakor kaže, da bodo volišča že v prvih jutranjih urah najživahnejša. Prepričani smo, da bodo člani volilnih komisij na to pripravljeni in da bodo volitve potekale kar najspretneje. Ce to našo državljansko dolžnost tako postavljamo, potem bo tudi res zanimi­ vo, katera volilna enota bo pokazala največjo politično in gospodarsko zrelost in katera volilna komisija se bo pri tem delu najbolje odrezala. Zato tekmujmo : katera volilna enota bo prva opravila volilno dolžnost, kje bodo volitve najlepše potekale in katere volilne enote bodo dosegle sto­ odstotno udeležbo. Soirinisbi vtsikik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA Celje, sobota, 6. decembra 1952 LETO V. — STEV. 49 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje. Titov trg 1. Post. pr. 123. Tel. 7. ček. rac. 620-1-90322-12 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150. celo­ letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovim. NA PRAGU VOLITEV Prav je, preden gremo na izredno važne volitve, na katerih bo to nedeljo delovno ljudstvo Slovenije vnovič iz­ biralo svoje predstavnike v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore, če se ozremo nekoliko na vso izvedeno akti- vizacijo in da si ogledamo še nekatere značilnosti, ki bodo brez dvoma vpli­ vale na končni uspeh. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so v našem okraju v času dnevnega naraščanja političnih priprav Partije in vseljudska politična organizacija OF,i volivcev za sprejemanje kandidatov za obč. LO in nad 150 zborov za okrajni ljudski odbor. Ce temu prištejemo pre­ ko sto dobro uspelih izrednih občnih zborov KZ in KDZ, številne sestanke po sindikalnih organizacijah, dalje ne­ šteto občiruskih, področnih in okrajnih konferenc, tedaj lahko rečemo, da smo se dostojno pripravili in da je večina delovnih ljudi zavestno sodelovala v predvolilnih pripravah. Frontne organizacije so preteklo so­ boto in nedeljo pripravile večja zboro­ vanja, na katerih so govorili ljudski po- opravile svoje delo zadovoljivo. Čeprav so bile napake, ki so se odražale na raznih ozkih in preživelih oblikah po­ litičnega dela, moramo vendar potrditi pravilnost aktivizacije, ki je bila v ve­ čini občin. Osnovne organizacije in ob­ činski odbori OF so prvi odgovorni za celotne priprave. V okrog tridesetih ob­ činah so na političnih frontnih sestan­ kih in pred zbori opravili pomembno delo, ki je vplivalo na naslednje zbore volivcev po volilnih enotah, kjer so ob širokem obravnavanju gospodarskih in političnih vprašanj izbirali kandidate in se razen nekaterih izjem v celoti strinjali s tistimi, ki so jih predlagale frontne organizacije. Potrdimo lahko tudi ugotovitev, da so v občinah s slab­ šim političnim razpoloženjem kot v Le- sičnem, Smartnem, Šmarju, Zusmu, Vranskem in še kje, v glavnem nado­ mestili zamujeno, čeprav seveda še ob­ stojajo problemi, ki jih bo ob nadalje­ vanju političnega dela treba rešiti. Sedaj smo na pragu volitev in vidimo, da so osnovne organizacije in občinski odbori OF s pomočjo partijskih organi­ zacij pripravili preko 400 političnih se­ stankov in nekako isto število zborovi Z mladinske konference okraja Celje-okoUca Okrajna mladinska konferenca, ki se je pred nekaj dnevi vršila, je pokazala, da je mladina našega okraja napravila • preteklem letu v svojem delovanju znaten korak naprej. Jasno je prišlo do izraza, da se mladinska organizacija ne ukvarja več samo z organizacijskimi vprašanji, ampak da so mladinska vod­ stva pravilno razumela potrebe poli- tično-ideološke vzgoje, kar je osnovna naloga mladinske organizacije. Konfe­ renca je î>a tudi jasno nakazala vse po- mankljivosti in napake, ki obstojajo v našem delu. Iz poročila sekretarja in diskusije je bilo razvidno, da mladinska organiza­ cija ni posvetila dovolj pozornosti bor­ bi proti reakcionarni duhovščini, ki sku- ža na vse mogoče načine dobiti in ob­ držati mladino pod svojim vplivom. Imeli smo primer v Dobrni, da je žup­ nik napravil odhodnico mladincem, ki so odšli k vojakom, mladinska organiza­ cija pa tega ni preprečila. Vse premalo so dali poudarka raznim političnim in poljudno-znanstvenim predavanjem, ki so važna oblika borbe proti kulturni zaostalosti in misticizmu. Zaradi nedo- voljnega objasnjevanja vzgojnega po­ mena in mladinske organizacije se je tudi pri nekaterih starših pojavila prak­ sa, da svojih otrok ne puste na mladin­ ske sestanke. Na Gomilskem pa so šli nekateri celo tako daleč, da mladine ne puste niti k telovadbi »Partizana«, niti h KUD, češ komunisti jih bodo pokva­ rili. Takšni primeri so bili v Rogaški Slatini. Tam so pa predstavniki mladi­ ne šli na sestanek žena in so o teh stvareh z njimi razpravljali. Takole so tTAROÍNIKI! PREBERITE TUDI TOLE Kot v prejšnji številki našega lista, tako smo vsem naročnikom izven Celja v tej številki na na­ slovnem listku z rdečim svinčni­ kom naznačili vsoto, ki jo še dol­ guje za naročnino za leto 1952. Vse naročnike prosimo, da nam dolgujoči znesek čimprej na­ kažejo, najkasneje do 20. decem­ bra 1952, da ne bo nepotrebnih stroškov opomina. Posnemajte tiste naročnike, ki so nam naročnino nakazali že za leta 1953. (Celoletna naročnina je 300 din, polletna 150 din, četrt­ letna 75 din). . ..yP^i^va »Savinjskega vestnika« jim rekli: »Ali mladino učimo, ne samo lepih stvari, da ubogajo starše, da se dostojno obnašajo in da so res vzor mladinca. Delamo na tem, da se čim več mladine vključi v razna društva, ne branimo jim pa iti v cerkev. Ce bodo pa mladinci sami prišli do prepričanja, da je to nepotrebno in se bodo rajši iz­ življali v drugih dejavnostih, kot je kulturno delo, telovadba itd., potem si to lahko štejemo samo za uspeh.« In ravno v Rogaški Slatini je veliko zani­ manje mladine za delo v društvih, po­ sebno v »Partizanu«, toda vodstvo tega društva posveča mladini vse premalo pozornosti in so morali mladinci sami organizirati trening. Konferenca je ugo­ tovila, da so nekatere mladinske orga­ nizacije, oziroma nekateri člani ZK imeli sektaški odnos do mladine, ki še ni razčistila verskih pojmov. Tako so v Storah postavili, da je član »Svobo­ de« lahko samo tisti, ki ne obiskuje cer­ kve. Eno nam mora biti jasno: Osnovni pogoj za člana LM je, da ima pravilen odnos do izgradnje socializma, njegov svetovni nazor pa ne more biti osnov­ no merilo. To je v svojih besedah na­ glasu tudi tov. Šumrada, sekretar OK ZKS, ki je skupno s sekretarjem CK LMS Tinetom Remškarjem, org. sekre­ tarjem OK ZKS Kovač Ivanom in predstavniki OK LMS sosednjih okra­ jev, prisostvoval kot gost na konfe­ renci. Razpravljali so tudi o delu z vaje­ niško mladino. Mladinska organizacija se ni povsod dovolj zanimala za odno­ se mojstrov do vajencev in obratno. Pravilno bi bilo, da bi posamezne to­ varne in podjetja vzela patronat nad posameznimi vajeniškimi šolami, da bi tako čimbolj skrbeli za kulturni in stro­ kovni dvig vajencev. Več diskutantov je razpravljalo o va­ ški mladini, katera je posebno v odda­ ljenejših krajih precej zapostavljena, posebno kar se tiče ideološke vzgoje. Kot poseben problem so obravnavali ^/prašanje vsebine raznih iger, ki jih igrajo na vasi ter večkrat niso primerne. Konferenca je obravnavala še vrsto drugih važnih vprašanj, med njimi ne­ katera organizacijska ter sprejela ustrezne sklepe. Na zelo važno mesto so postavili utrditev občinskih komitejev LMS, ki bodo v nadaljnjem delu od­ igrali najvažnejšo vlogo pri delu mla­ dinske organizacije. 180 delegatov je poslalo pozdravna pisma tov. Titu, tov. Kidriču, kateremu žele skorajšnjega ozdravljenja, ter CK LMJ. -mi- slanci in njihovi namestniki. Tovariš Sergej Kraigher se je dobro pogovoril s svojimi volivci na Planini, Lesičnem in v Bučah, tov. Kozak je bil v Taboru, tov. Vipotnik v Preboldu, tov. Ribičič v Polzeli itd. Zborovanja so zelo dobro uspela, kritizirati pa moramo nerodnost odgovornih ljudi v Laškem, ki so za zborovanje hoteli organizirati le šolsko mladino brez frontnih organizacij. Ra­ zumljivo, da zborovanje ni uspelo in so ga preložili za nekaj dni. Zborovanje pa je potem le uspelo in se je podpred­ sednik OOOF tov. Svetek z volivci do­ bro pogovoril. Sicer pa je v tem kraju ves čas predvolilne aktivizacije mnogo preveč govorjenja, premalo pa konkret­ nega dela. Ne smemo pa pozabiti, da politične priprave dopolnjujejo dobro izvedene tehnične priprave in organizacija dela na dan volitev. To je odvisno od pri­ mernih volünih prostorov, ki naj bi imeli svečan izgled, primerno oprem­ ljeni in topli, da bodo volivci hitreje in laže izvršili svojo dolžnost. Zelo važna je poročevalska služba, ki kaj rada zašepa, zlasti ob slabem vremenu, kar pa vpliva na razpoloženje in uspe­ šno posredovanje pomoči, kjer koli bi bila potrebna. Treba bi bilo v okviru občin formirati dobre politične aktive, ki bi pomagali, kjer bi bilo potrebno. Vse organizacije, zlasti naj mladina in društva oskrbijo čim svečanejšo podo­ bo kraju in volišču ter vsemu naselju. Potrebno je organizirati skupne pohode na volišča, budnice, godbe, slavoloke, kresove itd., skratka vse, kar bo dalo temu važnemu dogodku svečan pečat. Ne pozabimo na tekmovanje med obči­ nami in da tekmujemo z okrajema Ljubljana in Maribor-okolica. Zato je prav, če občine tekmujejo med volišči na dan volitev, kar bo pripomoglo do­ seči najboljše rezultate. Ni pa bistveno samo to. Vedeti mora­ mo, da ne gre samo za dobre izide vo­ litev, temveč za ponovno preizkušnjo enotnosti, gre za to, da delovni ljudje izrazijo svojo pripravljenost za nadalj­ njo krepitev socialističnega gospodarstva in pokažejo, da so pripravljeni vložiti vse sile za ohranitev samostojnosti in neodvisnosti naše domovine in podpirati vsako iniciativo za učvrstitev svetovne­ ga miru. Končno gre tudi za to, kdo naj v upravljanju našega socialističnega go­ spodarstva v bodočih odborih občin in okraja odloča in gospodari s sredstvi, ki jih danes ustvarja delovni človek. Prepričani smo, da bodo volivci vpra­ šanju izvolitve najboljših kandidatov posvetili vso pozornost. Volivci in volivke! Opredelimo se te­ daj v nedeljo za najboljše kandidate, bodoče odbornike, ki so vredni našega zaupanja, za kandidate-borce, ki bodo pripravljeni voditi nadaljnjo bitko na vseh področjih socialistične graditve. Iz­ vršimo svojo dolžnost že v dopoldanskih urah, oddajmo svoj glas za nadaljnji procvit nove socialistične domovine. Za­ vedati se moramo, da stojijo pred no­ vimi odborniki odgovorne naloge pri graditvi lepše in srečnejše bodočnosti, kar pa bodo tem laže izvajali, kolikor večja bo podpora s strani slehernega volivca in vsakega posameznika. K. TUDI V ŠOŠTANJU BODO ZGBADtLI ODPRTO KOPALIŠČE 2e dolgo časa se govori. da je treba egra- diti v Šoštanja kopališče. Poleti so se odrasli in otroci prisiljeni kopati v raznih potokih, ker je reka Pak» onesnažena, saj vodijo v Pako vsi odtočni kanali, ki prinašajo vsemo­ gočo umazanijo od Velenja pa do izliva v Savinjo. Ker pač na otroke ni mogoče pa­ ziti, so se poleti kopali v Paki, čeprav je bilo strogo prepovedano in so pogosto oboleli na raznih kožnih boleznih. Čeprav so tako stanje merodajni videli, ni bilo mogoče rešiti tega problema, dokler ni okrajni ljudski odbor sam imel možnosti razdeljevati sredstva za lokalne potrebe. Na zadnji seji OLO pa je bil sprejet sklep, da se postavi v bližini Šo­ štanja kopališče in športni prostor, kjer bodo lahko prebivalci Šoštanja in okolice krepili svoje zdravje. Gradbeni odbor je že pripravil potrebne načrte in se bo pričelo в zemeljski­ mi deli že v prihodnjih dneh. Gotovo je, da bo potrebno poleg sredstev, ki so za to predvidena tndi marljivih prosto­ voljcev, da bomo s skupnimi močmi rešili enega izmed najbolj perečib problemov. Ob proslavi druge grupe odredov Dne 11. decembra slavimo obletnico druge grupe odredov, katerim sta pove­ ljevala in katerih ustanovitelja sta bila Franc Rozman-Stane in politkomisar Kveder Dušan-Tomaž, ki sta oba bila imenovana za narodna heroja. Proslave tega spominskega dne bodo imele po­ vsem partizanski značaj. PARTIZANSKE PATRULJE Po vseh krajih, kjer je hodila in se borila druga grupa odredov bodo prvo polovico decembra hodile partizanske patrulje. V njej bodo sodelovali stari borci, po vaseh in krajih pa jih bodo sprejeli naši delovni ljudje in jim izro­ čili pozdrave. Patrulje bodo nosile šta- fetno palico in spominske knjige, v ka­ tere se bodo podpisovali vsi, ki jih bo­ do patrulje obiskale in ki so sodelovali v OF in NOV. Poleg dveh patrulj iz ljubljanske in koroške strani bodo v okraju Celje-okolica korakale še tri pa­ trulje. Prva bo šla iz Vranskega skozi Pre­ bold v Griže, od tod v Petrovce in Celje. Druga bo iz Vitanja šla preko Pa- škega Kozjaka na Dobrno, skozi Smart- no in od tod v Celje. Tretja pa na Kozjanskem, ki bo kre­ nila iz Kozjega. Obiskala bo Pilštanj, Planino in Jurklošter. Iz Jurkloštra bo prišla v Laško in od tod v Celje. Vse tri patrulje bodo prispele v Ce­ lje dne 11. decembra ob 2. uri popoldne, kjer bo ob 16. uri prekop Dušana Kraig­ herja in Vere Slandrove. Naslednji dan bo patrulja, ki jo bo organiziral MO ZB Celje, odnesla po­ zdrave, štafeto in knjigo iz Celja preko Laškega, Sentjedrti in Dola, kjer bo predala pozdrave patrulji trboveljske­ ga okraja. Predaja bo v Dolu pri sp>o- meniku padlim borcem. CELJANI UDELEŽITE SE PREKOPA DVEH VZORNIH BORCEV Prekop narodnega heroja Dušana Kraigher j a-Juga in Vere Slandrove be v četrtek dne 11. decembra. Iz dosedanjega groba ju bodo izkopali že 9. decembra. Iz Dobrovelj bosta pre­ nesena na Vransko, kjer bosta na večer njuni krsti postavljeni v prostoru ljud­ skega odbora. Tu bodo organizirali čast­ no stražo in naslednji dan bo tudi mi­ mohod množičnih organizacij. 10. t. m. bodo ob dveh popoldne krsti svečano prenesli preko Prebolda v Kapljo vas pred dom Vere Slandrove. Tudi tu se bodo njunemu spominu poklonili de­ lovni ljudje, od tod pa bodo krste pre­ peljali v Celje. V Celju bodo krsti postavili v avlo Sindikalnega doma. Tu bosta zaslužna sin in hči slovenskega naroda deležna številnega obiska Celjanov ves dan pred pokopom, ki bo ob štirih popoldne. Pri pokopu bo sodelovala godba »France Prešeren«. Izvajala bo nasled­ nje skladbe: Shopinovo žalostinko, par­ tizanske koračnice in žalostinke, dalje skladbo za fanfare iz Verdijeve opere »Aida«. Ob prekopu bo govorila sekretarka mestnega komiteja ZKJ tov. Olga Vra- bičeva in član politbiroja CK ZKS. Na­ to bodo udeleženci položili vence, čast­ na vojaška enota pa bo izstrelila čast­ ne salve. Ob grobu bodo člani LMS iz­ vršili svečano zaobljubo. Svečanost se bo zaključila s petjem internacionale. TUDI V LITIJI BO VELIKA SVEČANOST Proslava druge grupe odredov bo dne 14. decembra tudi v Litiji. Mestni in okrajni odbor ZB zbirata do 5. decem­ bra prijavi j enee za to proslavo, ki naj se je udeleži največje število bivših bor­ cev teh odredov. y spomin narodnemu heroiu Dušanu Kraigherju in Veri Šiandrovi Dne 11. decembra bo v Celju, v okviru proslave II. grupe odredov, svečan pre­ kop dveh vidnih borcev za srečnejšo bo­ dočnost delovnega ljudstva, predvojnih komunistov narodnega heroja Dušana Kraigher j a-Juga in Vere Slandrove. Dušan Kraigher - Jug je začel svojo partijsko pot v Celju, kjer je bil leta 1937 sprejet v Partijo. Zaradi svoje re­ volucionarnosti in vdanosti Partiji je razmeroma kmalu postal član celjskega Okrožnega komiteja KPS. Leta 1940 je moral v ilegalo. Poklican je bil v Ljub­ ljano, kjer je delal v uegalni tiskarni v Tacnu in nato v St. Lenartu. Tu je tiskal »Ljudsko pravico«, »Delo« in množico partijskih letakov. S fašistično okupacijo Jugoslavije je Dušan Kraigher postal centralni tehnik CK KP Slovenije. Da je bila partijska tiskarna bolj pri roki, jo je iz St. Lenar­ ta preselil v Ljubljano in s pomočjo svojih sodelavcev zgradil ob cesti na Brdo tiskarno »Podmornico«, ki je poleg partijskega in frontnega tiska, zbirke Borovih pesmi »Previharimo viharje«, izdala množico letakov in na milijone gesel, s katerimi so aktivisti preplav­ ljali Ljubljano in druge kraje. »Pod­ mornice« ni okupator nikoli odkril. Njeno delo je onemogočila šele okupa­ torjeva postojanka, ki so jo postavili v neposredni bližini. Dušan Kraigher je po zamisli s To­ netom Tomšičem ustanovil tudi nekaj drugih ilegalnih tiskarn in tehnik, ker se je dobro zavedal, da bi Partija brer tiska, bila brez najmočnejšega agitator­ ja in orožja, ki je okupatorje in belo­ gardiste prav tako tolkel kot streli iz partizanskih pušk. Zato za Dušana Kraigherja ni bilo težav in zaprek, ki jih ne bi znal premagati s svojo vztraj­ nostjo, pogumnostjo in iznajdljivostjo. Tako se v tem času poleg grafičnih in ciklostilnih punktov formirajo še novi s posebnimi nalogami za potrebe borbe, na primer dokumentarna tehnika, piro­ tehnika itd., kar vse kaže njegov iz­ reden organizacijski talent in širok po­ gled na potrebe in perspektivo razvoja borbe, ki se v ilegali razvija do stopnje države v državi. Oktobra 1942 ga je CK KP Slovenije poslal na Štajersko za namestnika polit­ komisar j a IV. operativne zone in člana Pokrajinskega komiteja KPS za Štajer­ sko. Kljub temu, da so bili takrat po­ goji osvobodilne borbe na Štajerskem zaradi strahovitega gestapovskega te­ rorja zelo težki, je Dušan Kraigher-Jug tudi tu svojo revolucionarno nalogo iz­ vrševal požrtvovalno, hrabro in uspešno. Dne 15. junija 1943 so Nemci naDobrov- Ijah zaradi izdajstva napadli štab IV. operativne zone. Ko je nemški rafal podrl Vero Slandrove, je skočil Dušan Kraigher k njej, da bi jo rešil pred Nemci. Tedaj pa je tudi njemu rafal v glavo pretrgal nit življenja. Ker so Nemci obe trupli dobili v roke, so borci jurišali in oba svoia mrtva tovariša rešili iz sovražnikovih rok. Vera Slander izhaja iz znane družine Slandrovih v Preboldu. Komaj je do­ rasla otroško dobo in stopila v drugo gimnazijo, je že doživela udarec kri­ vičnega sistema. Zaradi naprednega de­ lovanja so njena brata Slavka in Vilka Slandra zaprli in obsodili na večletno robijo. Ta dogodek je na njeno mladost udaril neizbrisen pečat in odločilno vplival na njen razvoj. Pričela se je razvijati v mladinsko aktivistko. Na osnovi njenega dela je bila leta 1937 sprejeta v SKOJ. Postala je sekretar skojevske grupe v domačem kraju. Re­ zultati njenega predanega in plodnega dela med mladino so postali zlasti vidni v času NOB, ko se je mladina iz nje­ nega kraja množično odzvala pozivu KPJ v borbo proti okupatorju. Leta 1939 je postala član Okrožnega komiteja SKOJ za Celje. Zadnja gimnazijska leta je posvetila Vera Slander delu s sred­ nješolsko mladino. Po dovršeni maturi se je vpisala na medicinsko fakulteto, (Nadaljevanje na 2. strani) Mes volitve gremo vsi kol en mož!