•Tednfk« Irhaja pod tem skrajga- iim imenom od 24 nov 1961 da- je na predlog Občinskih odborov ■iZDL Ptuj In Ormož — Izdaja Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ■iki tisk« Ptuj — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo n uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- efon 1S6 čekovni račun pn Na- rodni banki Ptuj št. 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- iborsk) tisk« — Roko^jisov ne ■račamo — Celoletna naročnina '.a tuzemstvo 1000 din, za inozem- stvo 1500 din. Št. 14 e>tuj, dne 12. aprila 1963 CENA 20 niN Letnik XVI. VSKLAJENA STALIŠČA OBčIN PTUJ, LJUTOMER IN RADGONA GLEDE GRADNJE CESTE RADENCI-PTUJ V četrtek, 4. aprila 1963, so se sestali v Radencih predstavniki občin Ptuj, Ljutomer in Radgo- na, da bi v prisotnosti zveznega poslanca tov. Ivana Krefta raz- pravljali in dosegli soglasje glede nameravane gradnje ceste Raden- ci-Ptuj. Občino Ptuj je zastopala predsednica ljudskega odbora tov. Lojzka Stropnik, občino Radgona predsednica ljudskega odbora tov. Marija Levarjeva in občino Ljutomer podpredsednik ljudske- ga odbora; navzoči so bili tudi zastopnik OLO Maribor, tehnični direktor cestnega podjetja v Ma- riboru ter zastopnik koordinacij- skega odbora organizacij SZDL na področju Slovenskih goric za gradnjo ceste Radenci-Ptuj. Kot je znano, so množične po- litične organizacije osrednjih Slo- venskih goric sprožile'že v lan- skem letu obširno politično akci- jo za rekonstrukcijo ceste III. re- da Radenci-Ptuj ter so za pod- ^ krepitev svojega predloga zbrale resne argnmente. Ti kraji nimajo nobene sodobne povezave s sve- tom in to stanje na določen na- | čin še bolj konservira preteklost, ki je v teh krajih mnogo bolj prisotna kot kjerkoli daleč na-1 okrog. To je eden resnih razlo- gov za gradnjo te ceste, drugi pa je ta, da so zgradili Avstrijci na svoji strani novo turistično cesto Dunaj-Radkersburg, ki naravnost kliče po povezavi proti našemu j morju. Razlogi za povezavo zdra- | vilišča Radenci proti jugu in ju- ; gozahodu so zaradi mednarodne- ga pomena te ceste drugotnega značaja, za samo zdravilišče pa vsekakor zelo važni. Vsekakor je bilo na posvetova- nju ugotovljeno, da nameravani gradnji nihče ne nasprotuje in da je potrebna ter da je le vpra- šanje sredstev in časa, kdaj bo namera realiziran^. Predstavniki občin so se zedinili v tem, da sta potrebni rekonstrukcije cesti Ra- d«nci-Ljutomer m Radenci-Ptuj. Glede na dejstvo, da so se delar rra cesti Radenci-Ljutomer na od- seku Križevec že pričela in da je to cesta II. reda ter da je cesta Radenci-Ptuj III. reda in da za njeno rekonstrukcijo še ni no- bene ekonomske obrazložitve, ni- ti idejnega, kaj šele investicijske- ga programa, je bilo soglasno do- govorjeno, da se vložijo letos vse sile v rekonstrukcijo ceste Ra- denci-Ljutomer, istočasno pa se začne izdelovati idejni projekt in pMjzneje investicijski program za rekonstrukcijo ceste Radenci- Ptuj, da bi se z nastopom pomla- di že pričelo z zemeljskimi deli. Prisotni so bili enoglasni v tem, da glede na letošnjo ogromno škodo, ki jo je povzročila zima na cestnih objektih, ni moč raču- nati na velika sredstva za novo- gradnje, ker bodo že popravila zahtevala velike zneske. Podčrtali so tudi potrebo po enotnem na- stopanju pri bodočih rekonstruk- cijah cest ter podpirati vse grad- nje in rekonstrukcije, ki so že v načrtih občin, okraja in republi- ke. Z druge strani pa tudi ni mo- goče pustiti vnemar velike inici- ative slovenjegoriških množic, ki 5>o se prav tako enoglasno zavze- le za rekonstrukcijo ter so pri- pravljene pri njej tudi aktivno sodelovati. BOJ ZA SOCIALIZEM JE BOJ ZA OSEBNO SREČO DELOVNEGA ČLOVEKA Predvsem skrb za proizvajalce in upravljalce v soboto, 6. aprila 1963 je bilo na občnem rboru občinskega sindikalnega sveta Ptuj izre- čeno priznanje dosedanjemu občinskemu sindi- kalnemu svetu Ptuj, sindikalnim odborom in član- stvu, ki so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi opravile sindikalne organizacije svoje nalo- ge na sedanji stopnji razvoja socializm^i v ptujski občini. Zbor je dal obenem novemu odboru vrsto smernic in nalog za bodoče delo sindikalnih orga- nizacij za višjo stopnjo socialističnega razvoja v občini Ptuj. Posnetek: S Kosi Zboru so prisostvovali gosti iz ' Varaždina, in sicer Ivo Vitez, I predstavnik okrajnega sindikal- nega sveta Varaždina in Djur- djica Petrovič, predsednik ko- ' misije prosvetnih in znanstvenih ' delavcev, iz Cakovca Ignac Pu- j hlovič, predsednik občinskega, | sindikalnega sveta in Marija j' Horvat, članica predsedstva, iz i ; Maribora Ivo Kamnik, sekretar okrajnega sindikalnega sveta, iz Ptuja pa sekretar občinskega ] komiteja ZKS Janez Kostanje, | vec in predsednik občinskega odbora SZDL Branko Gorjup. Vsi gosti in delegati so pozor- no sledili poročilu in pozneje so nekateri povedali nekaj svojih misli glede uspešnega doseda-1 njega dela in so dali pobude za bodoče uspešno delo sindikalnih organizacij. Zbor je izzvenel v j duhu gornje parole na steni dvo- i rane v Narodnem domu, pod njo pa so bili sindikalni prapori, pred njimi pa delovno predsed- stvo. Ob enotnosti političnih organizacij gre najboljše' Predsednik Jože Segala se je v poročilu občinskega sindikal- nega sveta dotaknil vseh podro- čij družbene dejavnosti v naši ol^ini, ki so zahtevale sodelo- vanje sindikalnih organizacij pri J>eševanju vseh problemov in pri sprejemanju obveznosti, obenem pa se je tudi dotaknil pomoči sindikalnih organizacij v enotnih akcijah za izvajanje vseh pla- nov, od katerih je odvisen vse- stranski razvoj v občini. Jože Šegula je v poročilu poudaril, da se sindikalne organizacije dobro zavedajo, da je v našem družbenem življenju potrebna enotnost vseh političnih organi- zacij pri obravnavanju in pri reševanju zamotanih problemov in je zato vse sindikalno delo tudi tako usmerjeno. Na drugi strani ugotavljajo sindikalne organizacije, njihovi funkcionar- ji in člani, da se še njihovemu delu in prizadevanju ravno gle- de enotnosti ne pripisujeta tak- šen pomen in vrednost. To so tudi potrdili predvsem občni zbori sindikalnih organizacij, ko niso prišli na nje povabljeni predstavniki, kot da delo sindi- katov za nje ni važno niti za- nimivo, kot da jih vloga sindi- katov v naži družbeni ureditvi še vedno ni jasna. Nadalje je predsednik Jože Segula kritiziral pojav, ki ga kolektivi močno ob- sojajo, da se vodilni kadri pre- malo zanimajo za organizacije kolektivov, da jih prepuščajo samim sebi in njihovi iznajdlji- vosti, nimesto da bi skupno z njimi obravnavali in reševali proizvodne in druge važne pro- bleme. Ni čudno, če nastane marsikje med vodilnimi funk- cionarji in med kolektivi vrzel, ki zapušča največkrat težke po- sledice. Mnogi problemi so že rešeni - mnogi še čakajo Glavno težišče poročila občin- skega sindikalnega sveta Ptuj j« bilo na dosedanjih bogatih iz- kušnjah sindikalnih organizaci, in občinskega sveta. Dvig pro- izvodnje, višji narodni dohodek dvig standarda delovnega člo- veka zahtevajo boljšo skrb za tJelovnega človeka, za njegove splošno in strokovno ter družbe- no-politično izobraževanje, za pravilno razporejanje delovnih moči, za pravilno organizacij« delovnega procesa, za pravočas- no obravnavanje vseh proizvod- nih problemov in za pravilno tet pravočasno ukrepanje v potreb- nih primerih. Proizvajalci 'M morali občutiti, da se njihove organizacije res brigajo za nje, da bodo lažje iz- polnjevali svoje dolžnosti in do- segali uspehe in da bodo sami imeli več od življenja Takšna skrb za bodočega in ^sedanjega proizvajalca in upravijalca za- hteva res mobilizacijo vseh po- litičnih in strokovnih faktorjev v kolektivih in občutek pri vsa- kem posamezniku, da je v sre- dini vse pozornosti ravno glede na svoje zavestno in vestno iz- vrševanje nalog. Široka razgle- danost proizvajalcev ravno omo- gočata, da vidi in pravilno oce- njuje vse dogajanje okrog sebe ter tudi skrbi, da se pravočasno odpravljajo vse nepravilnosti in nevarnosti za škodo na račun skupnosti in posameznika. Takš- Nadaljevanle na 2 strani) Gostje in delegati na sindikalnem občinskem zboru OSS Kidričevo Ob iO-Ietnlei smrti Borisa Kidriča Boris Kidrič med govorom 1. 1P45 v Mariboru Včeraj, v četrtek, 11. aprila 1963, se je kolektiv tovarne glinice in ! aluminija »Boris Kidrič« v Kidri- čevem skupno s stanovalci iz to- varniškega naselja z dobro pri- pravljeno slovesnostjo v dvorani restavracije spomnil 11. aprila 1953, ko je preminil Boris Kidrič, revolucionar, borec, ekonomist in neumorni graditelj nove Jugosla- vije, po katerem je dobilo nekda- nje Strnišče pri Ptuju svoje ime. I S proslavo je obudil kolektiv največje tovarne v občini Ptuj m daleč naokoli, iz Kidričevega, spo- min na nepozabnega slovenskega sina, po katerem se danes zgle- duje vsak zaveden Jugoslovan. Naš čas-potrebuje ljudi kot je bil pokojni Boris Kidrič, ki se je zgo- i daj odločil za revolucionarno pot kot član KPJ in je na njej tudi vztrajal v časih najtežjih zgodo- 1 vinskih preizkušenj in je rrevze- ' mal odgovorne politične, vodiJne ! funkcije v borbi za -nacionaltio in socialno osvoboditev jugoslovan- skih narodov izpod fašistične za- sužnjenosti in po osvoboditvi ter •lih je vestno opravljal vse do obolenja in smrti, ki ga je iztrgala iz življenja in boja v najlepših le- tih življenja še predno se je mo- gel odpočiti ob sadovih svojega napornega dela. Vse vrline pokojnega Borisa Kidriča in o njihovem pomenu za današnjo stopnjo socializma v naši domovini in v svetu je v svojem nagovoru na proslavi opi- sal predsednik delavskega sveta tovarne glinice in aluminija Si- mon Pešec. Tudi z ostalim delom kulturnega sporeda in s polaga- njenm venca "pred kip (oprsje) Borisa Kidriča, v avli upravnega poslopja, kar so izvršili člani mla- dinskega aktiva Kidričevo, je bil namen spomniti udeležence pro- slave na heroja Borisa Kidriča. Njegovo ime bo ostalo poznim ro- dovom naše domovine kot drago- cen spomin na revolucionarja z velikimi zaslugami za to. da lah- ko danes mirno živimo v ugledni urejeni, napredni socialistični Ju- goslaviji, ki jo kot takšno pozna in priznava ves svet in občuduje njegovo ljudstvo, ki je neustrašno v svoji borbi za svobodo in ne- odvisnost in neutrudljivo v gra- ditvi Kociali.-^tične domovine. Spomenib B. Kidriču v Beogradu BEOGRAD. 11. aprila (Tanjug). — Ob 10-letnici smrti Borisa Ki- driča bodo v Beogradu postavili spomenik temu velikemu jugoslo- vanskemu revolucionarju. Spome- nik, visok približno 3 m, bo stal v Ulici kneza Miloša med poslop- jema zveznega zavoda za statisti- ko in Izvršnega sveta Srbije. Pro- stor okrog spomenika bodo ure- dili po načrtu, ki so ga napravili v urbanističnem zavodu Beograda. Pričakujejo, da bodo spomenik Borisu Kidriču izdelali in ga sve- čano odkrili 21». oktobra, na dan osvoboditve Beograda. Pretekli teden je poskrbel za precej razgibanih dogodkov po svetu. Najpr^-j so v SZ izstrelili na pot okrog Meseca avtomat- sko medplanetarno postajo, ki tehta 1.422 kg m ki je. kot po- I ročajo sovjetski znanstveniki, : opravila svojo nalogo z uspe- hom. V Argentini so upokojeni generali pripravili udar proti ! vladi, ki .so ga vladi zveste eno- te zadušile. Ženevska razoro- žitvena konferenca pa je za ne- kaj dni prekinila delo, da bi di- plomati. ki na njej sodelujejo, >pridobili< čas za premišljanje. • Ženevski razgovori Po 120 seji je ženevski raz- orožitveni odbor osemnajstih prekinil delo. menda za veliko- nočne počitnice, potem ko de- jansko ni rešil nobenega pro- . hlema. Uradno poročilo zato sa- mo ugotavlja, kje so se stali- j šča približala in kje ne. Zani- . mivo je. da ne omenja niti na- ' čelen sporazum o tem. Ha l-»osta ' I predsednik Hrušč^v m predsed- nik Kennedy uredila neposred- no medsebojno telekomunikacij- sko zvezo, ki jo bosta uporabila vselej, kadar bi bil mir — za- radi blokovskih trenj, ki lahko vsak hip prerastejo v odprt spor — resno ogrožen. Pisali smo že o tem, da je vprašanje prenehanja jedrskih poizkusov z znanstvenotehnič- ne plati rešeno. Izvedenci za .jedrske poizkuse pravijo, da so o tem izvedeli vse, kar potrebii- jejo. To pomeni, da bi spora- zum o tem lahko podpisali vsak hip, če ne bi vmes posegla politika s svojimi trenutnimi potrebami in že jami. SZ je pri- volila v nekajkratno neposred- no inšpekcijo na samem ozem- lju, dalje v znane >črne škatle<, ki avtomatično beležijo vse pod- zemske^ eksplozije. Ce sedaj on- stran oceana vztrajajo pri svo- jem šte\-ilu inšpekcij, je to sa- mo poizkus," da bi od SZ izsilili še kak — odstopek. Razveseljivo je, da je konfe- renca le prekinila delo in Tako omogočila prizadetim vladam. da o zadevi razmislijo. Resnica, da bi lahko bila sporazum o neposredni zveze VVashington — Moskva spodbudil prizadete na nadalnji korak, je očitna. [,e ta- ko bodo lahko kdaj po poti, ki "trjnje medsebojno zaupanje, rešili tudi pomembnejša, kom- pleksnejša vprašanja , razoro- žitve kot dokončnega smotra. »Lunik IV.« v Moskvi ne dajejo kakih po- sebnih podrobnosii o uspehu najnovejše poleta sovjetske ve- soljske postaje. Posebne napra- ve na njej bodo površine socia- lističnega sektorja je odvisno od Predsednik Jože Segula in delovno predsedstvo Nove zmogljivosti ormošbe opekarne v pogonu v soiboto poipoldne so t or- moški opekami pustili t poiz- kuisni pogon novo moderno sti- stailnico tipa 450, s potrebnimi »troji za »Melavo votle in dru- pe op«ke. Temu dojfodiku t opekarni s*> prisostvovali tudi sekretar občinskega komiteja ZK Drago Pintarič, predsednik občine Matija Pajnkibar im predsednik občinskesga odbora SZDL Stane Ceh. Ob tej pri- večanja storjenih kapacitet kmetijskih organizacij in od ljudi, ki bodo sprejeti v zaposli- tev v kmetijstvo. Tega pojasnje- vanja je premalo na podeželju. Sedaj v predvolilni agitaciji bo o tem mnogo več razprav. Bran- ko Gorjup je želel ob koncu sindikalnim organizacijam in novemu občinskemu sindikalne- mu svetu mnogo uspehov na vseh ix)dročjih dejavnosti. Različno se lotevajo nalog Prav zanimivi so bili tudi Bo- ris Solovje i, dr. Marko Demšar, Danilo Masten, Ivan Polanec, Gvi^o Cepin, Berta Erjavec, Fe- liks Bagar, Franc St{plov.šek, Julka Sever, Janko Kosi in Ivo Kamnik. Vsak je opisal nekaj izkušenj s svojega področja. Zanimivo je, da so se vsi na razpravo teme- ljito pripravili in so navedli primere, kako delajo npr. sin- dikalne organizacije v Kidriče- vem v ptujski bolnišnici, v sin- dikalni organizaciji na sodišču, v Strojnih delavnicah, v TAP, v šolstvu, v mladinskih organiza- cijah, v otroških vrtcih, v Elek- trokovinarju itd. Ivo Kamnik iz Maribora je govoril o sindikal- nih izkušnjah v okraju Maribor. Probleme sproti rešujemo Vsi imenovani so želeli pove- dati predvsem to, da je v vsak- danjih izkušnjah kolektivov in posameznikov ogromno proble- mov, ki jih je potrebno sproti in odločno reševati, kjer za to ni razumevanja, pomoči in po- trpljenja, razumljivo ni uspehov. fsTova ustava, novi statut občine Ptuj in statuti podjetij vsebuje- jo določila, ki postavljajo skrb za delovnega človeka na prvo mesto, in to zahteva od vseh ra- zumevanja za proizvajalce in upravljalce. Zbor kot celota je bil dobro Dripravlien in po izročilih ter X) razpravah vsebinsko bogat, doče delo sindikatov v občini Ptuj. Novoizvoljeni svet Novo izvoljeni predsednik Da- lilo Masten je skupno s pod- jredsednikom Alojzem Cučkom n sekretarjem Feliksom Ba- 5erjem ter s člani dr. Markom Demšarjem, Radom Korošcem, rožetom Križančičem, Simonom 'ešecem, Marijo Plohi in Fran- cem Stiplovškom obljubil zboru, ia se bodo vsi skupaj potrudili x) najboljših močeh nadaljevati ielo občinskega sindikalnega iveta do novih uspehov na poti T socializem. VJ. ložnosti se je v opekarni zbra- lo lepo število odraslih in mla- dine. Politiični predstaivniki so si T spremstvu direktorja grad- benega podjetja »Ograd« Or- mož Milana Sonaja še pred svečanostjo ogledali kapacitete opečnih sušilnic in ositale na- prave. Ob pričetku je s-prego- voril Milan Sonaja o razvoju opekarne, o teržavah, ki so na- stopale v čaisu motlernizacije in mehamizacije opekarne, o zavzemanju kolektiva itd. Omenil je, da je ormoška opekarna po 35-letnem obstoju znana ne samo na bližnjih, ampak tudi na daljnjih trži- ščih. Iz leta v leto je v zad- njem času izpopolnjevala svoj proizvodni proces. V letu 1960 je bila izvršena manjša rekon- strukcija opekarne s tem, da je bila montirana stiskalnica tipa 550 in napravljena manjša rekonstrukcija strojev za izde- lavo strešnikov. Takrat je bila proizvodnja opeke napram le- tošnji še vedno zelo nizka. Vzporedno z uvanjamjem me- lianizacije v proizvodni proces dela in večanjem strokovnega znanja delavcev se je dvigala proizvodnja. V letu 1960, po rekonstrukciji, se je proizvod- nja dvignila na 2 milijona 800 tisyOČ opek in je rasla vse do zmogljivosti strojev, ko je lani dosegla 4,300.000 kosov. Z letošnjo rekonstrukcijo opekarne se bo povečala pro- izv(xlnja strešnikov za 500.000 kosmov in celofna proižvotlnja opeke se bo dvignila na 5 mi- lijonov opek. Tako letošnji na- črt opekarne predvideva pro- izvodnjo v vrednosti 84 milijo- nov dinarjev. Letošnje investi- cije v rekonstrukcijo znašajo 22 milijonov din. S temi sred- stvi je bila kupljena stiskalni- ca tipa 450, bager za naklada- nje zemlje in drugi manjši stroji. Z uvedbo strojnega na- kopa zemlje se je sprostilo ne- kaj delovne sile in s tem v zvezi s^o se tudi znižali stroški proizvodnje. Glede na rekon- strukcijo se bo letos finančni efekt napram lani povečal za 10 milijonov din. V rekonstruirani opekarni se lahko sedaj proizvede v štirih in pol dneh prav toliko opeke. sušilnice sitrešne opeke imo^ anokratno zmogljivost 100:000 kosov strešnikov. Opekarna ima strokovno usposobljene delavce in dobre upravljalce. Dolgoleft- na praksa je nekatere delavce izobrazila v prave mojstre. Di- rektor pmljeija se je delovne- ml^ kolektivu zahvalil za vztraj- no in vsestransko požrtvoval- nost. V imenu občine in politič- nih organizacij se je v krat- kem govoru zahvalil za trud kolektivu predsednik in govo- Posnetek: D. Rizman ril o pomenu ter važnosti de- lavskega samoupravljanja. Na- to je spustil obrat v obratova- nje. V ponedeljek je rekon- struirana tovarna pričela red- no obratovati. Ob otvoritvi rekonstruiraneera obrata ont^karno Ormn? Obvestilo RAZSTAVO O PROMETNI VZGOJI. Razstava bo odprta od 11. do 17. aprila 1963 v prostorih Občinskega lju(Jskega odbora Ptuj. Trg mladinskih brigad št. l/II. od 8. do 17. ure vsaik dan. Ker je razstava zelo važ- na glede vzgoje državljanov o prometni varnosti, vljudno va- bimo občinstvo, da jo v čim večjem številu obišče. Vstop prost. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve rNadalievanje s 1 stran!) TE DNI PO SVETU vprašanje, čemu se velesile ne potrudijo, da bi skušale doseči končni smoter s skupnimi moč- mi, posebno še, ker poudarjajo, da pristanek na Mesecu ne na:- meravajo ocenjevati kot kakrš- no koli zasedlK) — ta termin naj bi v odnosu na vesolje sploh izginil — temveč kot uspeh celotne svetovne znano- sti. Znanstveniki bi, kot vse ka- že, takemu načinu ne naspro- tovali. Ttidi tu se ustavljajo že- lje po sodelovanju ob — tre- nutnih političnih potrebah. Volilni razglas Socialistične zveze BEOGRAD, 9. aprila. Izvršni odbor zveznega odbora SZDLJ je na seji 6. aprila, na kateri so obravnavali naloge Socialistič- ne zveze v predvolilni dejavnosti, sprejel predvolilni razglas. Izvršni lj do izraza težnje delovnega človeka, da se še močneje razviije neposredna socia- listična demokracija. Delovni ljudje mesta rn vasi! Minilo je dvajset let od tiistih dni, ko so bili v Jajcu polo- ženi temelji nove Jugoslavije. Z vašim bojem in ustvarjalnostjo je bilo ustvarjeno vse tisto, na kar smo lahko ponosni. V boju za svoIkkIo za zgraditev socialistične družbe svobodnih ljudi in enakopravnih pobratenih narodov .so bile izbojevane velike zmage. V zadnjem petletnem obdobju so nastale daljnosežne .spre- membe na ^'?;ch področjih gosp^aTskega in družbenega živ- Ijenja: Na široko se je razvil sistem samoiipravljanja v delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih, predvsem v komuni; vsak deseti volivec otiloča v enem izmed organov samo- upravljanja: vT5ak četrti proiizvajalec je bil član delavskega sveta; zgradili smo temelje socialističnega sistema delitve po delu v vseh družbenih dejavnostih; celotni družbeni proizvod in narodni dohodek sta v zadnjih petih letih narasla za polo- >'ico; industrijska proizvodnja je naraščala po s^tonji, ki sodi kljub določenemu zaositajanju v zadnjih dveh letih med naj- večje: kmetijska proizvodnja je za tretjino večja, kakor je bila pred petimi leti: posebno veliike uspehe je dosegla družbe- no organizirana proizvodnja; število zaposlenih je večje za 900.000 ali za tretjino večje kakor pred petimi leti; ustvarili smo pogoje za skrajšanje delovnega časa; vsak peti Jugoslo- van se šola; socialno in zdravstveno varsitvo zajema malone vse prebivalstvo; za to vars'tvo porabimo dnevno približno pol- drugo milijardo; stalno, čeprav neenakomerno se zboljšujejo življenjski pogoji delovnega človeka; letno zgradimo nad 100.000 stanovanj. Dosledno zavzemanje socialistične Jugoslavije za obrambo miru. za zmago politike sporazumevanja in enakopravnega sodelovanja vseh držav ne glede na njihovo družbeno ureditev ji je zagotovilo v svetu velik ugled. vSocialistična Jugoslavija bo tudi v prihodnje korakala pod zastavo miru. družl>enega napredka in socializma skupaj z vsemi^ narodi sveta, ki vidijo svojo prihodnost in prihodnost človeštva v miru in v družbenem napredku. Držeč se načela, da je lM>j narodov za nacionalno osvoboditev in odpravo \seli oblik kolonialnega zatiranja sestavni del boja za mir, miroljubno koeksistenco in napr^ek, Je Jugoslavija stalno in vse.stran.sko podpirala hoj narodov z« svobodo in neodvisnost. Jugoslavija je bila in bo borec z.a ekonomsko in politično ena- kopravnost narodov in držav. Delovni ljudje — graditelji f»ci«ii(zma! V družl)enem in gospodarskem razvoju smo zadevali na te- žave in lastne slabosti. Težave smo odstranjevali, slabosti pa preniagovali. Nanje .sta vedno odločno opozarjala Centralni komite ZRJ in tovariš Tito. Tudi v prihodnje bomo morali odkrito govoriti o njih in odločno odklanjat vse slabosti in te- žave. ki nastajajo na poti našega razvoja. Da bi iz temeljev zatrli vse tisto, kar zavira naš socialistični razvoj in še hitreje uresničevali cilje, napisane n« zastavah naše revolucije, so po- trebni zavestni na^pori vsakega posameznika, slehernega organa delavskega in družbenega samoupravljanja in vseh organizira- nih sil. Hitn»je lx>mo napredovali, če l)omo odločneje razvijali sa- moupravljanje kot največjo pridobitev delovnega človeka in se vztrajno l>orili zoper vse antisocialistične pojave, zJasti proti hirokrati-zmu, malomeščanski- brezbrižnosti, lokalizmu in dru- gim oblikam sebičnega pozabljanja na interese delovnega člo- veka in skupnosti. V tem l>oju program ZK in nova ustava Socialistične fede- rativne ropiddike Jugoslavije močno orožje v rokah sleherne- ga državljana, njegovih organov in organizacij. 1^1 ov nih k ol eominsko plo- ščo na postaji ter v železničar- skem domu (delavski klub). Ob letošnjem praznovanju imajo za javnost več novic. Ob poti do delavnic je skopan glo- bok jarek za vodovod. Pri de- lavnicah se že lepo vidi nova zgradba (dolgoletna želja kolek- tiva) s prostori za pleskarska dela in za izdelovanje vagonskih streh ter za remont zračnih za- vor, dalje prostor za jedilnico, garderobo in sanitarije. Z gradi- tvijo so pričeli avgusta 1962, končali pa bodo predvidoma ob letošnjem občinskem prazniku, avgusta 1963. Za njo bodo izčr- pali lastne sklade in del občin- skega investicijskega sklada, ki je soudeležen z okrog 10 milijo- ni din. Gotova zgradba bo vred- na nad 40 milijonov in bo obse- gala okrog 5(X)m® pnjvršine. Ju- vzhodno od te nove zgradbe imajo v nadaljevanju pisarn delavnic, novozgrajeno kolesar- nico in garažo, ki so ju udarni- ško zgradili. Nekaj članov kolektiva je rav- no bilo v prostoru pri pisarnah delavnic, ki jim služi začasno kot jedilnica, in sicer tudi kot predavalnica. Alojz Koželj je ravno seznanjal skupino sode- lavcev z novo ultrazvočno na- pravo USM1, s katero bodo rentgensko kontrolirali stanje koles in ostale važne dele voz v remontu. To napravo (Ultra- sons) so letos dobili in bodo z njenim delovanjem seznanili vse člane kolektiva, ki bodo lahko z njo delali in se ravnali po njenih izsledkih. Nabavili so tudi drugo opremo, ki jim je po- trebna. Po izjavi direktorja Antona Valentina so letos glede na pro- duktivnost za 23®/o na boljšem kot lani, in sicer pri istem šte- vilu zaposlenih. Dela imajo do- volj, kvaliteta izdelkov je solid- na, saj jim je v pomoč mnogo strojev in naprav, ki jim omo- gočajo industrijski sistem dela namesto prejšnjega obrtniškega. Na boljšem so že tudi glede ka- dra, saj že imajo na 25 delavcev po 1 tehnika. Vzporedno z veča- njem števila kvalificiranega tehničnega kadra raste tudi strokovni nivo zaposlenih delav- cev, kar zahteva industrijski si- stem dela, ki je izpodrinil prejš- njega počasnejšega, obrtniškega. Kar so mi povedali, so mi ho- teli tudi dokazati. Obšel sem ve- čino proizvodnih oddelkov in si ogledal važnejše stroje in na- prave. Pri njih sem našel ljudi v delavskih oblekah, resnega obraza, prijaznih oči ter marlji- vih rok s trdo kožo na dlani, kakršna je nastala v mnogih le- tih dela, v vseh letnih časih, v vročini in na mrazu, v mirnem ozračju in na prepihu. »Nas ja ne boste dali v časo- pis!«- so pristavljali s poudar- kom ob pozdravu in tolmačenju dela. Da, skromni kot so, misli- jo, da javnost ne zanima, kaj delajo, kaj ustvarjajo iz dneva v dan, čeravno se nešteto ljudi dnevno prevaža v vagonih, ki jih izdelujejo ali obnavljajo, to- nie blaga zdrvi po železniških ti- rih na vagonih, ki so jih ustva- rile njihove roke ob pomoči dra- gocenih strojev. Ali naj bi res o njih molčali tudi ob njihovem prazniku, ko ne bo na njihovih obrazih sledu, da potegnejo včasih z roko čez poten obraz, s katero morajo prijemati za umazane in zama- ščene dele. Spravili bodo svojo vsakdanjo delovno obleko in se praznično oblekli. Na njihovih rokah ne bo znakov, da morajo z njimi namesto z orodjem več- krat zgrabiti za vse. Vsi delov- ni ljudje v občini naj vedo, da praznujejo 15. aprila železničar- ji in delavci iz železniških de- lavnic, da se ta dan spomnijo svojih pokojnih revolucionarnih vzornikov, da se razvedrijo ob kulturnem sporedu in da se po njem tudi zadržijo ter p>okrat- kočasijo. V imenu koordinacijskega od- bora sindikata, ki je pripravil slovesnost za praznik, je Marjan Strmšek pojasnil, da bodo v ted- nu ob prazniku strelci, šahisti in gasilci v tekmovanju pomerili svoje sposobnosti, v soboto, 13. aprila 1963, ob 16. uri pa bo sa- ma slovesnost pri spomeniku in pri spominski plošči, po njej, ob 18. uri, pa kulturni spored v železničarskem domu (delav- skem klubu). Med razgovorom o letošnjem prazniku je prišel čas južine. V sobi se je pojavil belo oblečen kuhar s posodo tople malice, s kruhom in vsem p>otrebnim za južino in za njim so prišli mlaj- ši in starejši delavci, ki so posed- li k mizam in v miru použill ma- lico. : Funkcionarji so mi še pojasni- li, da je 15. april tudi praznik za njihovo organizacijo ZKJ, sin- dikat, strelce in gasilce, saj se ria ta dan vsi skupaj, nad 130 ljudi, od tega 19 žensk, skupno razveselijo vsestranskih uspe- hov, po prazniku pa se zopet resno lotijo dela in uspeh vseh naporov se čuti zlasti v boljši proizvodnji in v uspelem samo- upravljanju, v dobrih medseboj- nih odnosih, ki temeljijo na za- vesti železniških delavcev, zla- sti v najtežjih časih organizira- nega političnega dela med de- lavci, med katerimi so se razvili pravi junaki, ki se jih vsako le- to ob prazniku radi spomnijo in jim ob spomeniku in plošči iz- kažejo vse časti. Na slovesnost so zopet pova- bili^^se, ki radi prihajajo med nje m jim prisluhnejo, ko so v skrbeh in ko so veseli, ko delajo in ustvarjajo in ko praznujejo. Skupno z gosti bodo proslavili 15. april — svoj praznik in skup- no z njimi bodo potem zopet na- daljevali pot k novim uspehom. Severozapadna stran nove zgradbe železniških delavnic Del dvorišča železniških delavnic KRAMARSKISEJEM na) ne ovira medbrajevnesa prometa Sejmi so tradicija kmečkega prebivalstva, ki misli, da je na sejmu blago bolj poceni. Medtem ko nekateri starejši možakarji ali ženice radi posegajo po razpro- strtem blagu na sejmu, se po- gajajo za ceno in nazadnje kupi- jo, mladina nima za to nobenega smisla. Mladi ljudje menijo, da si je moč vse potrebno nabaviti ob vsakem času v trgovini in da so sejmi nepotrebni. Tudi v Or- možu je bil zadnji petek sejem, ki ni prinesel nič novega, marveč ormoškim cestarjem dovolj dela in skrbi. Prodajalci so raztegnili svoje šotore na Ptujski cesti in se razlezli vse do lekarne. S tega dela ceste, ki je tranzitnega po- mena, je bil cestni promet pre- usmerjen na Skolibrovo ulico. Ljudje so barantali, prodajalci pa so glasno vzklikali in hvalili svo- je blago Raznobarvne ženske, moške in otroške jopice so vihra- le v vetru. Tudi lončarske poso- j de ni manjkalo in lesene robe. ' Vse je imelo nadih preteklosti. Starejši žena je na vprašanje gle- de sejma odgovorila, da sejmi izumirajo, saj so tudi nepotrebni, ko vendar človek lahko več kupi v trgovini po isti in celo po nižji ceni kot na sejmu Res je, da v ormoški trgovini s kmetijskimi stroji in orodjem primanjkuje grabelj, toda tudi za te bodo pre- skrbeli. Tako se je odvijal sejem v Ormožu kot drugod, vendar na tranzitni cesti. Brez škode bi ga glede na to, da je most čez Dra- vo v Ormožu zaprt, premestili na obe preostali ulici ob cerkvi in pred grajskim vhodom. N. O. Ptujska cesta zaprta zaradi sejma Delovni kolektiv JŽ podjetja za popravilo voz Ptuj pošilja skupno z vsemi organizacijami in društvi ob 15. aprilu - prazniku železničarjev vsem delovnim kolektivom na območju ptujske občine borbene pozdrave in želje, da bi bilo tudi bodoče delo v skupnosti občine Ptuj kronano z uspehi Priporočamo naše kvalitetne usluge, ki jih opravljamo za kovinsko in mizarsko stroko PTUJ Grajsha restavracija vabi V kmečki sobi grajske restavracije v Ptujn se zopet radi zadr- žujejo domači in tuji gosti Stran 4 TEDNIK Ptuj, dne 12. aprila 1963 Hladina rozprovlja o statutu občine Na zadnji seji Občinskega ko- miteja ZMS, ki je bila v preteik- Ifsm tednu in so ji zraven članov komiteja prisostvovali še nekater-i predsedniki aktivov ZMS, .se je razpravljalo o statutfli obline Ptuj. Razpravo je vodil član ko- misije za izdelavo stauta tov. Ru- bin Maks, ki je podal najosnov- nejše značilnosti .statuta v uvrKl- nem referatu. Največ «e je zadr- žal pri obravnavi družbeno eko- nomskih odnosih, formiranju aredstev občine, družbenem pla- nu, sJužbah zadovoljevanja skup- nih potreb občanov — predvsem šotetvii itd. Na osnovi tega .se je razvtla razprava. Razprava na ta- ko šhT>kem forumu ni bila izčr- pana, saj mladino zanimajo Se mnoga vprašanja, ki so uzakonje- na v statutu. Prav zaradi tega je to samo bila razprava in se bo nadaljevala v posebnih audijskih skupinah, aktivih Zveze mladine tn povfod tam, kjer mladi ljudje dtehioo. Pričakuje se, da bo s stra- ni aktivov Zveze mladine in mla- di™*:ih vodstev danih nekaj pri- pomb in dopolnitev k temu te- meijmeimu zakonu v komuni. Na tej seji je bil sprejet sklep, da se na terenu, šolah, krajevnih afeMpoostih in delovnih kolektivih sJdičejo zbori mladih volivcev, t j. vseh tistih mladih Ijludi, ki ' bodo letos prvič volili. Na teh aborih naj bi odborniki ljudske- ga odbora, ljudski poslanci in drugi družbeno politični delavci rrkladlm vcdivcemn naicazaji per- spektivo in odgoiw>mo«t, ki jo ljudje prevzamejo, ko sprejmejo violilno prafljco. Na tej seji je hal tudi iiTMsno- van odbor sa profi(towo Dneva rwladrwti. fci se je že »BKtal in izdelal nekatere smesmice za pra- znovanje tega praznika na^e mla- dine. Sklenjeno je bilo, naj se proslave v počastitev »Dneva mladosti« in delo organizacij tn društev razvijajo v tej smeri .sko- zi ve« meser maj. Na tej seji j® bil razreden dol- žnosti doisedanji sekretar Občin- skega komiteja ZMS, zaradi od- hoda v Jl^, za novega sekretar- ja pa je bil izvoljen tovariš Ce- bek Vinko. zaf Zopet so odhiteli na pomoč Ob 1. uri zjutraj je zatrobila girena v Ptuju in je dolgo klica- la gasilce. Tokrat, 11. 4. 1963, je j gorelo v Spuhlji. Hitro so se zbrali in žr tudi drveli na kraj požara. In tako se često dogaja. ; Sirena zatuli in brez besed za- puščajo svoja stanovanja in beže na promoč ne glede na to, kdo je v nevarnosti, kje in kako. ^ Na zboru koncem marca je po- hvalil gost iz Ljubljane — pred- sednik republiške gasilske zveze Matevž Hace gasilstvo v ptujski občini z občinskim predsedstvom in poveljstvom na čelu, ker se je dobro uveljavljalo in z udar- Spozeaimo naše kraie! Da bi mogli ljubiti čim bolj svoj domači kraj, ga moramo spoznati, da bi o njem vedeli čim več, ali pa vse, kar je pomembno v pogledu nastajanja kultumo- politične zgodovine in gospodar- skega razvoja. Nič manj ni važno spoznati prirodnih lepot in na- ravnih dobrin, ki nam jih ivudi domači kraj. V našem ptujskem okolju ter bližnji in daljni okolici imamo dovoij lepih prirodnih in zgodo- vinskih točk, na katere smo lahko ponosni, ki pa marsikateremu našemu občanu niso znane. Tako je npr. na Donački gori očuvan del pragozda, za katerega marsi- kdo ne ve in ni slišal o njem. Ce se ob lepem in jasnem vreme- re, imamo prav res lep razgled skoraj po vsej vzhodni Sloveniji, rsu zlezemo na vrh Donačke go- Ob jasnem obzorju se lahko z vr- ha Donačke gore vidi tudi Blat- no jezero na Madžarskem. Lepi sta Stoperška in Zetalska dolina s svojimi štivilnimi izviri in po- točki. Potem so še druge raz- gledne točke: Vurberk, Slovenske gorice in Haloze. Potrebno je E-paznati naše stare gradove in stare parke: dornavskega, turni- škega in ostale. V njih so posa- mezna drevesa stara po več sto let. Posebno pa so zanimiva dre- vesa, ki so prinešena iz drugih daljnih krajev, a so se pri nas aklimatiziraia in doživela veliko starost. "!>anes, ko se znanost in tehnika tako hitro razvijata in s tem vred napredujejo gospodarstvo, trgovi- na in turizem, se vse bodj zgub- ljajo meje in zaprtost v sebe, ko je delovni človek tako zaposlen z vsakdanjim delom za vsestran- ski napredek in mir v svetu, mu je potrebna čim večja in popol- nejša rekreacija v prirodi, poseb- no pa v planinah! Pri tem pa ne sme vseeno pozabiti na svoj domači kraj. Mora ga spoznati čim bolj, da lahko o njem in o njegovih lepotah in drugem pri- poveduje, posebno ljudem, ki pri- hajajo iz drugih dežel. V Ptiuju imamo več društev, ki se ukvarjajo s populariziranjem mesta in njegove okolice in z re- kreacijo delovnega človeka, šol- ske mladine in pionirjev. To so: taborniška in pionirska organiza- cija, turistično in planinsko dru- štvo. Vse te organizacije bi mo- rale bolj sodelovati tudi glede re- kreacije širokih množic. V ta namen je Planinsko dru- štvo Ptuj za letos planiralo več izletov v lepe kraje naše Koro- ške, v Slovenske gorice in Halo- ze in dalje v sosedno Hrvaško. Prvi izlet bo na Donačko goro 14. aprila t. 1. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 zjutraj z av- tobusne postaje pri »Belem kri- žu«- Povratek bo istega dne okrog 18. ure. Prijave za izlet sprejema tov. Hermina Misotič — Podjetje I »Petovia«, Ptuj, Trstenjakova ul. štev. 11,^ V primeru slabega vremena se izlet preloži na nedeljo 21. aprila t. 1. Za vse ostale izlete, ki jih bosta priredili Planinsko in Turistično društvo Ptuj, bo občinstvo pra- vočasno obveščeno. Vabljeni na planinske izlete: mladina, odrasli in vsi, ki ljubite prirodo! Za Planinsko društvo Ptuj Barič Jurij nimi akcijami preprečuje večmi- lijonsko škodo, poleg tega pa se tudi družbeno udejstvnije, kakor je to navedel predsednik Mar- jan Berlič. Na območju občine Ptuj je 52 terenskih in fi industrijskih ga- silskih društev s skoraj 2000 operativnimi člani. Od tega je skoraj 400 gasilcev z izpiti, 140 podčastnikov in 29 častnikov. V občini Ptuj je 6 gasilskih okoli- šev. Leto 1962 je značilno za dru- štva z območja ptujske občine po uspehih na tekmovanjih. Med izredno požrtvovalna dru- štva v predpripravah na tekmo- vanja so se izkazala društva Go- rišnica, Gerečja vas, Majšperk, Hajdoše, Ptuj in Nova vas pri Marku. Ta so bila na zboru po- sebej pohvaljena, ker so med 800 društvi v Sloveniji dosegla lepe tekmovalne uspehe. Na tek- movanja se je pripravljalo vsaj 50®/o društev, kar je že precejšen uspeh. Pri 53 požarnih primerih, ve- činoma v nočnem času in po dnevu so dokazala operativno sposobnost društev kljub teh- nično slabi opremi nekaterih. Nad •'O-milijonsko škodo je uspelo omejiti. Ptujsko društvo je s cisternami v veliko pomoč terenskim društvom. Vsa dru- štva pripisujejo prednost pre- ventivni službi z odklanjanjem požarnih nevarnosti, z zagotav- ljanjem vode za gašenje in z usposabljanjem gasilcev za ope- rativne akcije. Pri sedanji tehnični opremi na podeželju ne bodo mogli ostati. Brez ptujske pomoči bi težko obvladovali veliko občin- sko območje. Graditev gasilskih domov do- kazuje, da potrebuje tudi pode- želje dvorane za prireditve dru- štev in organizacij, zato bo po- trebno vedno več razumevanja in sredstev. Društva se bodo po- tem vedno laže posvečala uspo- sabljanju kadrov za vse potrebe razvoja. S tem je nakazano le nekaj iz vsega, kar je bilo povedanega in sklenjenega na občnem zboru. Delo teče dalje in za novi občni zbor se bodo nabrali novi uspe- hi, na katere so društva ponos- na. V. J. Gostje Iz Ljubljane in Maribora ter delegati na gasilskem občnem zboru Televizijske sprejemnike (ekran 59) lahbo takoj nabavite v trgovini „Centrala" Zadružni trg, Pfuj Končana večerna politična šola v Ormožu Prešernova družba oskrbuje z dobrimi in poceni knjigami stotisoce bravcev Za 900 din dobite 6 knjig in stensko barvno sliko Konec leta 1963 bodo dobili člani Prešernove družbe za članarino 900 din: 1. Bogato ilnatriran PreiernOT koledar 1964 2. Zbirko zgodovinskih povesti Ivana Tavčarja »\ Zali« 3. Roman sodobnega ruskega pisatelja V. Nekrasova »V domaj^em mestu« 1. Mladinsko zgodovinsko povest F. Bevka »PoSar« i. Poučno in zdravstveno vzgojno delo dr. F. S mer du j a »NaS cdraTnik« 6. Obiirno ilustrirano delo F. Planine »Slovenija in njeni kraji« s priloženim natančnim zemljevidom I. Eno izmed stenskih barvnih slik Janeza Šubiea, Rika Debenjaka, Maksima Gasparija ali Goldensteinovega Preierna po svobodni izbiri Velikost slik okoli 40 X 50 cm Naročnike za Prešernovo družbo nabirajo poverjeniki in knjigarne, lahko pa se naročite tndi naravnost pri Prešernovi družbi ▼ Ljub- ljani, poštni predal 41/1 Nedavno se slušatelji večerne politične šole v Ormožu, v Sre- dišču, v Ivanjkovcih in pri Mi- klavžu uspešno končali pouk. Ta dogodek je za slušatelje bistve- ne važnosti. Hitri gospodarski razvoj občine zahteva sposob- nega, strokovno veščega in poli- tično razgledanega proizvajalca in upravi jalca, ki razume in se nenehno zavzema za uresničitev obstoječih proizvodnih načrtov, za popolno decentralizacijo de- lavskega samoupravljanja, za delitev dohodka po izvršenefn delu, za večjo produktivnost de- la, za mehanizacijo in moderni- zacijo proizvodnje in za vse- stranski napredek gospodarstva in za hitrejši dvig družbenega standarda. Delavec-proizvajalec, ki nastopa kot upravi j alec in gospodar podjetja, mora biti po- litično razgledan, saj samo ta- krat lahko razume našo druž- beno stvarnost. Razgledanost predstavlja politično zrelost proizvajalca, ki v veliki meri vpliva na razvoj proizvajalnih sil v podjetju. Podjetje s politič- no razgledanimi proizvajalci mnogo hitreje razvija proizva- jalne sile in delavsko samo- upravljanje. V zvezi s tem je treba posvetiti posebno skrb ti- stim kmetijskim področjem, ki' v okviru občine še vedno nima- jo dovolj razvite industrije. Mo- dernizacija in mehanizacija kmetijske proizvodnje sprošča vsako leto novo delovno silo, ki išče zaposlitve v industriji. Prej zaseben kmetijski proizvajalec 4'e danes postal industrijski de- avec, ki ga je treba politično razgledati, ga strokovno poučiti in mu obrazložiti pomen delav- ca-proizva jalca in upravi jalca v podjetju. Izobraževanje je ena osnovnih nalog Delavske univerze, ki je v občini Ormož v celoti izvršila vse naloge. Delavska univerza Ormož je s svojim izobraževal- nim vplivom močno razgibala teren in s svojim neposrednim stikom s predavanji, tečaji, se- minarji in z drugimi intenzivni- mi oblikami izobraževanja vpli- vala na večjo razgledanost ob- čanov. Poleg drugih nalog je le- tos s pomočjo občinskega komi- teja ZK, občinskega odbora SZDL. in občinskega sindikalne- ga sveta organizirala večerno politično šolo v petih oddelkih. Podjetja, ustanove in zavodi v občini so poskrbeli za izbrane in zaslužne slušatelje, predvsem ljudi, ki so na delovnem mestu s svojo pridnostjo, z zavzema- njem v proizvodnji pokazali ustrezno zanimanje. Na vseh pe- tih oddelkih v SrediSču. pri Mi- klavžu, v Ivanjkovcih in na dveh v Ormožu je šolo obisko- valo 150 slušateljev, od katerih je šolo uspešno končalo 123 slu- šateljev. Predavanja so bila zelo zani- miva. Najbolj so se slušatelji zanimali za družbena gibanja. Sola jim je dala široko in jasno sliko naše družbene stvarnosti. Skratka, slušatelji bodo na svo- jem delovnem mestu pričeli iskati rezerve in nove zmoglji- vosti. Res je, da si v tem tri in polmesečnem šolanju niso mogli pridobiti v celoti dognanega znanja, ampak so si v času 95- urnega šolanja pridobili široko obzorje o našem družbenem re- du. Sedaj nastopa vprašanje, ali bodo ti kadri pravilno izkorišče- ni v podjetjih, v zavodih in ustanovah? Tem kadrom je tre- ba tudi nadalje posvečati poseb- no skrb, saj predstavljajo per- spektivo v našem nadaljnjem razvoju. Mladincem, ki še niso člani ZK, pa imajo za sprejem vse pogoje, je treba to čimprej omogočiti. Ljudi s končano večerno poli- tično šolo je treba smeleje vključevati v organe delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja. Treba jim je nudi- ti možnost za delo v sindikatu in sploh v družbenih organizaci- jah. Povprečen uspeh slušateljev je sicer zadovoljiv, vendar je v zaključni analizi bilo ugotovlje- no, da bo treba v bodoče pre- skrbeti skripta vnaprej in med predavanjem uporabljati dovolj ponazoril ali čimveč konkretnih podatkov, s katerimi je moč slu- šateljem prikazati tudi naj- manjše podrobnosti. Nadalje bo treba pri kadrovanju paziti na bolj homogeni sestav slušateljev, predvsem glede predizobrazbe. Tudi letos jeseni narekujejo po- trebe odpreti tovrstno šolo v Or- možu, vendar bo treba preiti od sedanjega načina šolanja na skupinsko delo, kar bo omogo- čalo slušateljem lažje izražanje in večjo vsestransko razgleda- nost. Razen oddelka v Ormožu za ZK so ostali oddelki bili na- menjeni vzgoji kadrov za potre- be mladine in sindikata. D. R. • NEW YORK: 'RAZGOVOR O USTAVI Člani jugoslovanskih predstav- ništev v New Yorku so imeli si- noči .sestanek v jugoslovanskem generalnem konzulatu, kjer jim je o značilnosti nove ustave SFRJ govoril jugoslovanski predstavnik v OZN Mišo Pavi- čevič. Ptuj je prav živahno mesto Pogled po Ptuju napravi na marsikoga vtis, da v njem ni ni6 novega. Glede na notranje življ». Ije v njem pa je potrebno pri- znati, da se Ptujčani ne zadfvvo- Ijujejo samo s svojim starim me- stom in z njegovimi zanimivostmi po muzejih, ampak si želijo veči- no novih stvari, zlasti pa tega, da bi se vsak dan vse obrnilo na boljše in da bi se Ptuj znebil te~ žav, ki jih poznajo predvsem staia mesta. Za politične delavce je začel čas živahnejše politične aktivnosti, saj vse organizacije in društva skoraj tekmujejo, katera bo bolj seznanila svoje članstvo z novo ustavo, z družbenim planom, g statutom občine in z bližnjimi vo- litvami. Naslednje mesece bo tako preizkušen ves politični ustroj; ta preizkušnja bo pokazala stopnjo zavesti članstva posameznih dru- štev in organizacij In stopnjo nji- hove pripravljenosti na udejstvo- vanje v političnih akcijah in v uresničevanju določil nove usta- ve. Politične delavce bo od sedaj še pogosteje mogoče najti ob so- botnih večerih, v nedeljskih do- poldnevih in popoldnevih pa tndi v večerih med tednom med ob- čani v vneti razpravi o tem, kako se razvija življenje v občini in ka.l vse bo potrebno v bodoče sto- riti, da bo Izpolnjen družbeni plan in da bo dosežen namen novih predpisov. Občani bodo zopet pri- šli, poslušali in svoje povedali, zahtevali In predlagali. Z volilnimi imeniki je sedaj mnogo dela in z njim zaposlenih precej ljudi. Nekaj let so se zbi- rale spremembe in sedaj jih je potrebno prenesti v imenike, da ne bo težav ob volitvah. Največ dela imajo sedaj ne- dvomno kmetij ci. Vso površino zemlje je sedaj potrebno uredtti, preorati in obdelati, da bo dose- žen potreben pridelek in z njim narodni dohodek. Kmetijski kom- binat Ptuj In kmetijske zadruge ter kmetovalci rešujejo mnogo skupnih vprašanj in tolmačijo lju- dem, kakšne potrebe so za odktk- pom zemlje in kakšne možnosti^ in da ne more biti odkup tako ob- sežen kakor si predstavljajo ljud- je, ki spravljajo prizadete s pre- tiravanjem v slabo voljo. Kjer so začeli z dobro voljo, pametno in po načrtu, ne bo nesporaztimo«r in bo delo končano z uspehom. Po podjetjih se preveč ne vese- lijo poletnih mesecev, mesecev dopustov, nihajočega prometa ia velikih skrbi v zvezi s prodajo svojih proizvodov. Toda nič ne pomaga, ne glede na letni čag j« potrebno pljuniti v roke in obvla- dati situacijo, čeprav je to marsi- kje prilično težko. Družbeni plan in občinski proračun sta sprejeta in z njima so sprejete tudi c^ veznosti in znane možnosti za iz- polnitev plana. Komunalci so se resno zagnali na delo. Vrtanja po zemlji še ne bo kmalu konec. Vodovoda še n^ povsod, enako ne kanalizacije Ekshavator je dovolj dolgo poči- val na Zadružnem trgu in čakal na popravilo. Sedaj bo že moral začeti grebsti po zemlji, saj lažje in mnogo več zagrabi kot lopata in tudi hitreje in je velika olaj- šava komunalcem pri kopanju jar- kov, čeprav hitro črna finančta sredstva, ker tudi hitro dela. Obrt- niki opravljajo svoje usluge z no- vim elanom glede na povečal?© skrb za nje in za njihovo vrste dela. Trgovine so se pripravile na pomlad in poletje. Novi vzorci blaga, čevljev, jopic, oblek itd. va- bijo mlado in odrasle in vedno več je oblek po novi modi na mladih ljudeh, zlasti usnjenih ženskih plaščev v raznih barvah, ki dobro služijo glede na nagajivo naravo, ki jo vedno znova ohlajata dež in hladen veter. * Poleg vseh dejavnosti jih je še nešteto drugih in ob njih je prav živahno, saj ima vsaka svojo vrednost in posebnost. Ptuj je na videz res miren, v resnici pa je v njem prav živahno, včasih celo preveč. V. J. Nekoč na pristanišču ladij in spla vov potrebna hišica na desnem obrežju Drave v Ptuju res več ne bi smela stati na tem mestu Ptul. dne. 12 aprila 1963 TEDNIK Stran 5 Naše zdravje Obolenje dihalnih organov Svetovna zdravstvena statistika navaja, da predstavljajo obolenja dihalnih organov tri četrtine vseh obolenj. Spremljanje in proučevanje obolenj dihalnih organov je i>o- kazalo, da nastopajo ta otK>lenja pri otrocih in mladini v času enega leta pa 8- do 10- krat. Naj pogosteje obolijo otroci do petega leta. Vendar to ni odvisno samo od starostne dobe. temveč tudi od okoliščin, ali so otroci izpo- stavljeni okužbi.. Povzročitelj je največkrat virus, pa tudi razne bakterije. Ta obolenja so odvisna tudi od letnega časa, predvsem glede otrok Podnebne razmere v naših krajih s hudimi zimami, kakršna je bila tudi zadnja ter hladna pomlad lahko povečajo število obolenj. Zaradi tega je potrebno pravo- časno storiti potrebne ukrepe. V tem pogledu so potrebni primerna higijena stanovanja, zračenje sta- novanjskih prostorov, skrb nad oblačenjem pri otrocih, da se ne bi pregreli, oznojili in potem pre- hladih, ustreza prehrana. Važno je, da ostane otrok v postelji že pri začetnih znakih obolenja. Začetni znaki obolenja so: na- hod, iztok iz nosa, vneta sluznica v grlu In žrelu, temperatura, suh kašelj, otežkočeno dihanje. Kašelj povzroča pri otroku nemir in mu kvari spanec. Pomanjkanje ape- tita je reden spremljevalec teh obolenj. Otroci često ob takšnem ob olenju bruhajo ter kašljajo zo- radl vnete sluznice žrela. Pri ne- katerih čisto majhnih otrocih, ki so umetno hranjeni, pride tudi do drisk. Po vseh teh znakih pa se obolenje ne ustavi, temveč se nadaljuje v obolenju sapnika, ki jih je potrebno večji del zdra- viti v bolnišnici. Zakaj so ravno otroci najbolj izpostavljeni tem boleznim? Raz- logi so številni. Starejši so nava- dno bolj odporni proti tem obo- lenjem, proti nekaterim so, glede na to, da so te bolezni že prebo- leli, sploh imuni. Pri drugih bo- leznih pa so glede na svojo večjo odpornost lahko posredniki obo- lenja, ne da bi sploh sami zbo- leli. Človeški organizem razpolaga z obrambnim sistemom, ki stopi v akcijo proti raznim škodljivcem in povzročiteljem obolenj, če je potrebno. Prva pomoč temu si- stemu je preventiva v najširšem pomenu te besede. To pa pomeni predvsem dobro nego, pravilno prehrano in pravočasno strokov- no pomoč zdravnika. Pomlad je prišla Zaželjena pomlad je prišla v deželo, narava pa še spi, iz dolgega zimskega spanja težko se, težko budi. Marelice, breskve, ki sicer rano pomlad so znanile, letos se mnoge ne bodo iz zimskega sna prebudile. Se marsikatera rastlina, ki rano je brstje pognala, v letošnji hudi je zimi spanje večno zaspala. Vrtnice, plezalke ob plotu zimi so kljubovale, letos pa tudi te reve niso žive ostale. Tudi na orehova drevesa bo z žalostjo zrlo oko, upajmo, da zime enake več dolgo v deželo ne bo! Zinka Posebna zanimivost Zdravje zob je odvisno od prehrane Zobna gniloba je mimo prehla- da ■ in influence nemara najbolj razširjena bolezen sodobnega člo- veka. Ni ga med nami, ki ne bi poznal tega zla. Kako redki so ti- sti srečneži, ki še niso imeli pri- ložnosti sedeti na zobozdravni- škem stolu! Po prvih uspehih raziskav, s katerimi si pK) vsem svetu priza- devajo ugotoviti bistvene povzro- čitelje te bolezni, pa kaže, da smo na pragu revolucionarnih odkri- tij v boju zoper zobno gnilobo. Najprej naj odgovorimo na vprašanje, kaj je pravzaprav ta nenavadni proces, ki počasi raz- kraja zobe in povzroča različne hude, še ne docela pojasnjene motnje v človekovem organizmu. Nenavadno je to, da nihče točno ne ve, kaj je v bistvu gnilobni proces. Lahko pa natančno opi- šemo nekatere njegove značilno- sti. ' Pojav, je kakor se zdi, tesno povezan s civilizacijo. Pred sred- njo kameno '^dobo zobna gniloba ni bila poznana. Pojavi se šele v mlajši kameni dobi, pred nekako 7000 leti. Sedanje statistike so prav porazne: V ZDA trpi na pri- mer za zobno gnilobo 97 odstot- kov prebivalstva. Kaže pa, da imajo pri tem važno vlogo tudi drugi vplivi — konstitucijski in vpliv okolja; med Eskimi je bo- lezen neznana, pojavlja se pri manj kot 2 odstotkih prebivalcev. Med vzroke bolezni naštevajo kislost sline, dejavnost feri-nen- tov„ prisotnost nekaterih vrst bakterij, strukturo zob in druge. Govorijo tudi o dedni odpornosti oziroma nagnjenosti do. te bolez- ni,, ki jo podedujejo otroci od staršev. So povzročitelji gnilobe klice? Pred nekaj meseci sta ameriška profesorja Keynes in Fitzgerald seznanila javnost, da sta izločila bakterijski agena, ki povzroča zobnio gnilobo. Sedaj se ukvarjata s sintezo »protignilobnega cepiva«, ki naj bi bolezen uspešno prepre- čevalo. ' Vsi strokovnjaki se strinjajo, da je za zdravje zob najpomemb- nejša prehrana. Je nemara naša prehrana v nečem pomanjkljiva in je morda ta pomanjkljivost vzrok zobni dnilobi? Zanimivo je, da imajo živali, ki žive prosto v živijo v ujetništvu. S poskusi na naravi, skoraj brez izjeme zdrave zobe. Bolezen pa jih napada, če nekaterih vrstah živali so dokazali, da je moč zobno gnilobo povzro- čiti (jo ustaviti ali se ji izogniti) , zgolj z različno prehrano. Tako je nastal pojem »prehrambnega protignilobnega činitelja«. Eden prvih dosežkov na terrf področju je bilo spoznanje razkrajajočega vpliva fermentacij sladkorja, pri čemer se tvori mlečna kislina. Od tod prvi praktični pouk. Redna nega zob. zlasti zvečer, at»- čutno zmanjša nevarnost gnitja zob. S čiščenjem zob preprečimo nastanek mlečne kislirje, ki raz- jeda zobno sklenino. Zobem torej ne škodujejo bonboni in druge sladkarije, temveč jim škodijo ostanki sladkorja, ki se pretvarja v ustih ,v škodljivo mlečno kisli- no. Po slaščicah je pametno po- jesti jabolko: kisline, ki jih ta sa- dež vsebuje, odstranijo z -.ob vse ostanke sladkorja. Za najzanesljivejšo metodo pa še vedno velia uporaba klasične zobne krtačkq in tople vode. Zo- be čistimo zvečer ali zjutraj, in sicer tako, da jih obdelujemo s krtačko navpično in ne tako, kot smo sicer navajeni — levo in de- sno. Drgnjenje v vodoravni sme- ri ne le da ni koristno, ampak utegne celo škodovati sklenina- stemu ovoju zoba. Pasta ali zob- ni prašek negi zob nista nujno potrebna. Za različne »aktivne« sestavine različnih zobnih past, ki jih na vsa usta hvali reklama, se ne kaže dosti zmeniti. Učinkovi- tost klorofila je malo verjetna in ledokazana. Zobne paste, ki jih oriporočajo kadivcem, ker od- stranjujejo ostanke nikotina, ute- gnejo biti škodljive, kajti pogosto k^sebujejo sredstva, ki poškoduje- jo zobni emajl. Stvar zase so študije o varoval- lem učinku fluora. Ugotovili so, la ljudje v neki pokrajini Texa- cai miligramov fluora na kubični !a. kjer vsebuje pitna voda ne- neter, zobne gnilobe skoraj ne )ozna.io. In to ni edini tak nri- Cveti sobne lipe so posebno lepi, saj so se razvili pred zvončki in trobenticami SVOJEVRSTNA PRVOAPRILSKA ŠALA Uspelo šalo si je v ponedeljel (za 1. april) privoščil Rudi Košir poslovodja v prodajalni »Živila« Iz svojih zalog je naložil nt moped zabojček rozin in kvalitet- nih britvic »Rotbart«, ki jih zad- nje čase ni nikjer. Odpeljal se j« k svojim sodelavcem: Srečku Pin- teriču (»Potrošnik«), Janku Petkt (»Zlatorog«), Jožetu Mercu (»Je- len«), Branku Levičniku (»Hrana«; in Aleksandru Podkrižniku (»Sej- mišče«). Pri vseh se je ustavil, ne- kaj povprašal, nato pa se hotel od- peljati. Poslovodje so opazili ro- zine in britvice na Rudijevem mopedu. Diskretno so ga vprašali, kje jih je uspel nabaviti. Cez 20 minut je vseh pet poslovodij vpilo v skladišču »Panonije« na Nah- bergerja, zakaj je Rudi dobil ro- zine in britvice, oni pa ne. Izgo- varjanje ni uspelo. Pokazal je vse dokumente, že je prihajalo do za- mer — no, takrat se je zvedelo, da jih je Rudi poslal po prvi april. Ker so mu zagrozili z »osveto«, je sedaj na ulici le še podnevi in ho- di le po glavnih ulicah, pa še to previdno. NO Zaključek kuharskeg^i teCaja v Pršetincih Kuharski tečaj v Pršetincih Kot vsako leto tako je bil tu- di letos pod pokroviteljstvom osnovne organizacije RK Prše- tinci iastanovljen in uspešno končan 14-dnevni kuharski te- čaj v Pršetincih. Tečaj je obi- skovalo 15 žena in deklet. Tudi v ostalih krajih občine Ormož so bili 14-dnevni kuharski te- čaji pri Tomažu, v Trnovcih in gospodinjski tečaj pri Veliki Ne- delji. Predavanja s praktičnim delom so bila v gasilskih domo- vih razen pri Veliki Nedelji, kjer je bil v zadružnem domu. De- kleta, ki niso letos obiskovala kuharskega tečaja, si to želijo prihodnje leto. Vse priznanje za dobro pri- pravljen in izveden kuharski te- čaj v Peršetincih gre predavate- ljici Mimici Kokol. D'. R. Učenci olepšufeio okolico STofe šole Večkrat sem opazoval neurejeno stopnišče, ki vodi z Ljutomerske ceste k lepi šoli Fr. Osojnika v Ptuju. Vedno sem si želel, da bi bilo tam okrog vsaj malo lepše, zlasti pa, da bi izginilo grmičevje, ki se ob skoraj podrti ograji na veliko bohoti in da bi bil tudi pločnik kmalu urejen. Nekega dne minulega tedna pa .«tm na svoje veliko presenečenje vadel, kako so učenci te šole u-ejevali okolico, čistili stopnišče, pripravljali grede za cvetje itd. Piistopil sem k učenkam, ki so pridno grabljale in premetavale zemljo ter jih povprašal po ime- nih. Bile .so: Slavica G., Lizika, Vojka, Jelka ter učenci, ki so mo- žato ubadali lopate in prekopa- vali veliko cvetlično gredo — An- drijan, Miloš, Janez. Se ena Sla- vica je bila tam, ki je pridno rahljala gredo ob poslopju. Prav tako pa sta Milena B., Milena in Tatjana, kakor ostale, ki jih vseh ne morem navesti, pridno ure- jale igrišče in ostali prostor okrog šole. Iz poslopja je prišel učitelj tov. Zupac Milan, ki mi je glede urejanja šolske okolice povedal še to in ono in da bodo z delom na- daljevali. Mislim, da bi se po učenkah in učencih te šole zgledovali tudi drugod na vaseh, kjer so ponekod šole sredi pravega smetišča. Takšna šola tako ni stavba, kjer lahko otrokom pokažemo dobro in lepo, če hočemo, da se bodo po tem ravnali. Urejenost okolice šole je vseka- kor odraz dobrih učencev in prizadevnosti učiteljstva. Ali bomo v Tedniku v bodoče lahko brali, kako so kje uredili okolico šole, zasadili z okrasnim grmičevjem in cvetjem in nam bodo to poročali otroci sami? Bezjak Jože MOPED T-12 Tomos dvosedežni - poljubne barve ► lahko takoj nabavite v trgovini „Centrala" Zadružni trg, Ptuj NASA HUMORESKA IVAN CIMERMAN: VITEZ Razjahal si serca, snel perjani- co in služabniki s.o te natrli z di- šavami. Postrežnino si dajal kot napitnino, ne pa obratno. Iz vsa- ke gumbnice je silila drznost, hrepenenje in samospoštovanje. Nato si pod večer ob polni luni na stežaj odprl kitaro kakor ču- dežen izvir, ki nadomesti vse na- ravne rekvizite, kot so: omamni vonj nepoteptane trave, cvrčanje murnov, šepet vetra in regljanje žab. Dandanes pa so kitare po- divjale, murne uporabljajo za ri- bolov, muzikalične žabe pa vneto izvažajo v Francijo. Podoknice so izumrle, lestev ni, dekleta so i otožna. Počasi bom moral zavreči i toliko dragocene prtljage, od ni-' čemurnosti pa tja do prepričanja o modri krvi. , Za to vesoljno breme, ki me teži,' bi rad našel sonosača. Ne morem prej prispevati svojega deleža pri svetovnem dogajanju, dokler bo ' to »-"'^•'n-nip žd^^in mojih ra- Jaz, vitez Zlatočrnega ščita se nte mislim nikdar poni- žati do skromnega, nedostojnega eksistiranja pračloveka. 2e od nekdaj se vse naše potomstvo tako krepko loči o favne in flore, da je vsaka pomota izključena. Dve zlati zvezdi na črnem polju in ena črna zvezda na zlatem. Nad zvezdami ni mogoče vgravi- rati satelitov iz pomanjkanja ve- re v polet na Luno. Vsi mi z žlahtno krvjo, skupine veliki A zadržano, nezaupljivo škilimo na nezadržni razvoj. Eh, časi cekinov, junaštev in blestečih oklepov! Bile so ure, ko sem na katerem koli vrtu natrgal nageljnov za dnevno uporabo pri registraciji ljubic. Cvetje, te rdeče nageljne so mi vaške lepotice iz pradavne nespremenjene in kot kristal či- ste Evine naklonjenosti do vite- zov iz nesebične solidarnosti med , spoli poklanjale zastonj. Z na- | ?mehi in obljubami v lOČeh. Danes . Dranjevke kot krokarji prhutajo lad bodočimi cvetličnimi gredi- ^pmi. Vse se ie '"Rzvrednotilo, ^se komercializiraio. Eh, časi rdečih nag^jnov! In narcise, hiacinte, ta Eliksir življenja (v govorici modre krvi) sem takrat v diru osvajal. S ko- njem sva se napajala ob čistih izvirkih-studencih, obkroženih s .pericami. Zdaj pa je neki norec izumil vodovod. Hčerke več ne iščejo prehodov od meglenih slu- tenj k nasvetom popotnih do- brotnikov. Se več, bogovi z Olim- pa, še več!: Danes hčerke ne pri- našajo več vode od vodnjakov, ker to postore vdane matere. V takih nedotaknjenih bitjih še pač živi duh pristnih, po telesnem in duševnem profilu izbranih prin- ces. Poslušaj, sopotnik: Tudi boj za šopek hijacint ni več tako visoka pesem poguma in časti, v besu zmečkanih oklepov in polomlje- nih kopij, kot nekoč, ko je imel svet še tople, radovedne oči. Ta- ko angelsko enostavno je danes pridobiti kraljične, kot peku peči žemljice za petnajst din. Hočeš, da ti to povem v tvaji govorici? Poslušaj: Postaven sex-appealček .^e str- meč ustavi ob njem in si ga pla- ho, sramežljivo oghiduje. Pri tem inteligentno tehta, preudarja, v nezmotljivi logiki dojema: »Pretemnih ije maram, tako otožni so. Najraje imam plave, sinje tako rekoč blondince. Z než- nim blagim bleskom. Vendar je +fikšno trdnjavo težko osvojiti brez bojnih prevar. Moja moč pa je majhna, tako zelo majhna, krhko in nezaščiteno bitje sem, uboga državljanka. In si otre skrivnostnougovorno, globoko ganljivo solzo. Nato napudra' pri tem nastali otoček v plasti pudra na licu in stopica gor in dol pa sem in pretirano izzivaje z vsem kar ima. Ko si GA dodobra ogleda in ko je njeno na pol preklano srce že skorajda obupalo, omahnilo v brezizhodnosti, ji nekdo pomaha z vabečo kretnjo. Ona ga sploh ne opazi. Res ne! Sele ko je neznanec odprl vra- ta in sedel VANJ ter prijel za volan, se je vserazumevajoče na- smehnila ter sunkoma oživela. Z ljubko zadržanostjo je pristopi- cala. Nato je razprostrla svojo pantrsko postavico po mehkem sedežu. Nato je neznanec z meč- kanim nasmeškom v kotu ustnic pritisnil na plin. Nato sem zlezel s konja, snel šlem in pozlačeni oklep ter ju treščil po asfaltu. Zastaviti bom moral pozlačeni oklep kot čisto zlati v kakšni ma- lomestni zastavljalnici. Ščit bom hranil. Prodal bom konja za vo- lan in dvig iz malodušnosti. In ne bo kraljične, da ne bi spozna- la. kaj velja poštena bremza. Viteza Črnega ščita — dve zble- deli zlati zvezdi na črnem polju in ena VZHAJAJOČA zvezdica na zlatem polju. Pridelovanje čebule na večjih površinah Sajenje iukeca zahteva spretne roke — Vrtnarstvo Ormož VELJA OD PETKA DO PETKA OVEN (od 21. m. do 20. IV.) V službi napredovanje. Preveč skrbi z ljubeznijo. V odlo- čitvah bodite hitrejši. Težave v družini minejo. Prijetne vesti od znancev. BIK (od 21. IV. do 20. V.) Več resnosti pri delu. Dobro boste rešili zamotan problem. Srečen dan v torek. Z obiska se hitro vrnete. Ne jezite se nad ^vsakdanjimi malenkostmi. DVOJČKA (od 21. V. do 22. VI.) Nezaupanje napram domačim brez razloga. V družbi vas oodo zelo cenili; sedaj vas še ne poznajo. Zelo ugajate dolgo- [etnemu znancu. Dragocene izkušnje koristijo le vam. RAK (od 23. VI. do 22. VH.) V nedeljo odkrijete važno zagonetko. Premalo počivate. Z denarjem se ne igrajte. Nekdo vam želi dobro. LEV (od 23. Vil. do 22. VIII.) Odgovorite na vprašanje v pismu. Nekoliko več uvidev- losti v službi. Nevšečnosti doma. Povabilo na obisk k znancem. DEVICA (od 23. VIII. do 22. IX.) Vaš načrt zahteva več vztrajnosti. Ni dobro vsega ver- eti. Predpostavljeni vas cenijo, krajši čas boste odsotni, Do )onedeljka dobite važen odgovor. TEHTNICA (Od 23. IX. do 23. X.) Sprejmite ponudbo, ki ste si jo sami želeli. Dobrodelnosti le obžalujte. V sorodstvu' prijetna novica. Več previdnosti na 'Ožnji. Ne pozabljajte na obljube. ŠKORPIJON (od 24. X. do 22. XI.) V poklicu novo zadovoljstvo. Raje se prej dogovorite kot )otem, ko je že prepozno. Pismo na poti. Prizadene vas neob- irnost prijatelja. V ljubezni tiho zadovoljstvo. STRELEC (od 23. XI. do 20 XII.) Uspeh pri prevzetem delu. Radi zaupate bližnji osebi. ; družina vam pripravlja presenečenje. Nekdo bo sam popravil ; torjeno krivico. • KOZOROG (od 21. XII. do 20. L) ] Molčečnost vam vedno "ne bo koristila. Zaljubljenost vam ; >ovzroča preveč skrbi. Sreča vam je naklonjena v sredo. Na- ] "dušite se za nekaj novega. ^ VODNAR (od 21. I. do 19. 11.) Lahko ste zadovoljni, ker se vam v življenj~u vse tako ^po izteče. Novo poznanstvo. Prehodne skrbi. Več zaupanja j ase. Nekdo vam je nevoščljiv v ljubezni. j RIBI (od 20. n. do 20. marca) ] Pozornost okolice vas spravi v dobro voljo. V bodočnosti j ame razveseljive novice. V ljubezni več potrpljenja. Konec J enarnih težav. Pričakujete pošto. J Stron 6 TEDNIK Ptiij. dne T2 aprila 1?»«3 STARO POHIŠTVO, razne dru- ge stvari, police, stroj in ko- pita prodam na sejmski dan 23. t. m. Jadranska 3 — pri Gačarju. SLADKO KRMO prodam. Me- stni vrh 4. POSESTVO S HISO, lepo ureje- no, prodam, tudi na obročno odplačilo. Bec Martin, Hla- ponci 33, Polenšak. RABLJEN OTROŠKI ŠPORTNI VOZICEK prodam. Modrič, Sp. Hajdina 124. Hlv«^0 Z VINOGRADOM v Se- nešcih 47 pri Vel. Nedelji pro- dam. POSESTVO S HiSO, 3.5 ha, ugodno prodam. Slanič Mari- ja, Vurberk 45. KOPALNO KAD, posteljno pre- grinjalo, zlat prstan z velikim kamnom prodam. Naslov v upravi. 175 ccm MOTORNO KOLO JA- VA prodam, dobro ohranjeno. Jurgec, Ljutomerska 28, Ptuj. ČEVLJARSKEGA POMOČNI- KA za žensko galanterijo sprejmem takoj. Gorišek Ja- nez, Ulica 10. oktobra 3, Ma- ribor. DVA IZVEZBANA PLETARJA sprejmem, po možnosti upo- kojenca. Naslov v upravi. PERICO, ki bi prišla 2-krat te- densko prat na dom, sprej- mem. Feldin Meta, Delavska univerza Ptuj. ZAMENJAM enosobno sončno stanovanje v centru mesta za dvosobno. Naslov v upravi. IZGUBLJENO Prosim poštenega najditelja, naj proti nagradi odda v upravi Tednika, pogonsko stopalo za šivalni stroj, ki sem ga izgubil med Kungoto in Spuhljo 8. apri- la 1963. MESTNI KINO PTUJ predva- ja 12. aprila 1.1. domači vistavi- sionski film »KOZARA«, 13. in 14. aprila 1.1. ameriški barvni kinemaskopski film »STRELJA- NJE v DODGE citiju«, 16. in 17. aprila 1.1. domači filn. »naš avto«, 18. aprila 1.1. ameriški film »GOLO MESTO« s filmom »okna v svet«. i KINO GORigNICA predvaja' 14. aprila 1.1. ruski film »kri- 2ARKA VARJAG«. KINO ORMOZ predvaja 13. in 14. aprila 1.1. francoski vistavi- sionski film »NJENO ŽIVLJE- NJE«, 17. in 18. aprila 1.1. nem- ški film »RDECI krog«. KINO ZAVRC predvaja 14. aprila 1.1. francoski barvni film »SLEPI POTNIK«. ■■■■■OHSBBBBBIBBBBBHBKf LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 14. do 21. aprila 196"5. Zadnji krajec bo v sredo, 1". aprila 1965. Napoved: do torka še spre-j menljivo, od srede, 17. aprila j dalje, bo lepo in toplo vreme.' ZAHVALA Zdravnikom, medicinskemu in strežnemu osebju v kirurškem oddelku ptujske bolnišnice se prav lepo zahvaljujem za vso skrb in nego, za mojo ozdravi- tev pred letom dni. Iskreno hvaležen Mesarič Jakob Podlože 66, Ptujska gora OBJAVA Muzejski svet Mestnega mu- zeja v Ptuju razpisuje mesto ČISTILCA Nastop službe s 1. majem 1.1. Prošnjo vložite v upravi mu- zeja. OBVESTILO v ponedeljek, 15. aprila 1963 ho ob 18. uri v dvorani Narod- nega doma razstava o vpraša- jih kulture in prosfvete v naši občini v zvezi z osnutkom sta- tuta občine Ptuj. Vabimo širši krog občanov, zlasti kulturno- prosve,tne delavce, da se ude- ležijo razprave. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev. RAZPIS Komisija za uslužbenske za- deve pri občinskem, ljudskem odboru Ptuj razpisuje PROSTO MESTO 1. Referenta za stanovanjske zadeve (delo s hišnimi sveti in nadzor nad poslovnimi prostori). Pogoj: srednja strokovna iz- obrazba z 3voletno upravno prakso; 2. Pisarniškega uslužbenca na krajevnem uradu Desternik. Pogoj: administrativna šola. Nastop službe možen 1. ma- ja 1963. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in pogoje po tem razpisu, naj vložijo prošnje kolkovane s 50 din dr- žavne takse. Prošnji je prilo- žiti življenjepis, dokaze o šol- ski izobrazbi in dosedanjih službovanjih. Razpis velja do zasedbe de- lovnih mes4. ŠPORT ROKOMET »Partizan« (Kamnica) — »Drava« (Ptuj) 9:16 (3:6) v prvi prvenstveni rokometni tekmi spomladanskega dela tek- movalne sezone 1962-63 so v ne- deljo rokometaši »Drave« gosto- vali v Kamnici in premagali do- mačega »Partizana« z rezultatom ,16:9. Tekma je bila nezanimiva in slaba. Med yso tekmo je rahlo deževalo, kar je verjetno eden glavnih vzrokov, da ekipi nista mogli prikazati svojega znanja. Najboljši pri »Dravi« je bil Stra- šek. Tekmo je dobro vodil sod- nik Kosi iz Maribora. V Mariboru pa so gosrtovali mladinci »Drave« in dosegli s Kovinarjem neodločen rezultat 22:22, vendar so tekmo dobili s 5:0 w. o., ker so v moštvu Ko- vinarja nastopili starejši igralci. V zmagovalni ekipi rokomet- nega kluba »Drave« so nastopili: Fijan, Ročak, Zlender in Zem- Ijič. Rokometaši »Drave« Ptuj TVD »Partizan« Ormož: TVD Slovenj Gradec 16:13 v nedeljo dopoldne je bila v ormoški mestni grabi rokometna tekma med moštvom tvd »Par- tizana« Ormož proti igralcem tvd »Partizana« Slov. Gradec. Kljub slabemu deževnemu vre- menu se je medobčinske tekme udeležilo nad 300 gledalcev. Kljub začetnemu vodstvu gostov so ormoški igralci v precejšnji premoči premagali igralce iz Slov. Gradca z rezultatom 16:13. Izmed ormoških igralcev je največ golov nasprotniku pre- skrbel Vlado Puklavec, najpožr- tvovalnejši igralec pa se je med igro pokazal Božo Kuharič. Tudi ormoški vratar Marjan Blagovič je za obrambo nevarnih strelov zaslužil vse priznanje. Važno pa je to, da je publika s svojim ne- nehnim spremljanjem in aplav- zi ormoške igralce spodbujala. R. D. Občinsko prvenstvo v pionirskem mnogoboju v telovadnici osnovne šole »T. Znidariča« je bilo v torek popol- dne na sporedu občinsko prven- stvo v pionirskem mnogoboju. Sodelovalo je 5 moških in 5 žen- skih ekip z 80 tekmovalci. Naj- boljši so bili predstavniki osnov- ne šole »T. Znidarič«, ki so razen v ženski konkurenci posameznic osvojili vsa prva mesta. Sodniki tekmovanja so bili: Drobina, Oman, Kostanj evec, Štrafela, Bo- žič, Curin in Hlupič. Rezultati: Ekipno pionirji: 1. Osnovna šola »T. Znidarič« I. 346.5 točk, 2. Osnovna šola »T. Znidarič« II. 342,6 točk, 3. Osnov- na šola »I. Spol en j ak« 322,7 točk, 4. Osnovna šola »F. Osojrrik« 321,4 točk, 5. Osnovna šola Markovci 318,4 točk. Ekipno pionirke: 1. Osnovna šola »T. Znidarič« I. 271.6 točk, 2. Osnovna šola »F. Osojirik« 264,6 točk, 3. Osnovna šola »I. Spolenjak« 258,0 točk, 4. Osmovna šola »T. Znidarič« II. 257.7 točk, 5. Osnovna šola Mar- kovci 222,6 točk. Posamezno pionirji: 1. Plavčak Andrej 58.7 točk, 2. Berhč Marjan 58,6 točk, 3. Ceh 58,1 točk, 4. Carli Srdjan 58.0 točk, 5. Božič 57,0 točk. vsi osnov- na šola »T. Znidrič« itd. Posamezno pionirke: 1. Vrtič Anica 49,4 točk, 2. Trop Mira 47,7 točk, 3. Gunžer Majda 47,5 točk, 4. Berlič Vera 47,1 točk, 5. Nahberger Nada 46,5 točk itd. PLENUM OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO V nedeljo je bil v Ptuju ple- num občinske zveze za telesno kulturo. Med gosti se je plenuma udeležil tudi sekretar ZZTK Slo- venije tov. Stane Lavrič. Poleg' tega je bilo še 30 delegatov iz društev in delegata mariborske odbojkarske podzveze. Na ple- numu ni bilo opaziti nobenega predstavnika družbenih in poli- tičnih organizacij. Iz obširnega poročila lO ob- činske zveze, katerega je pre- bral predstavnik zveze je bilo razvidno, da zveza dela vendar ima še vedno razne težave. Po- samezne strokovne .^comisije, ki bi naj skrbele za kvaliteten in množičen šport, so samo na pa- pirju. Izmed sedmih komisij bi lahko pohvalili samo eno. Nogo- met in rokomet sta najbolj ma- sovni in kvalitetni panogi, med- tem ko so atletika, telovadba itd. I skoraj popolnoma zamrli in bo v bodoče treba posvetiti tem pa- nogam več pozornosti, predvsem na šolah in v podjetjih. Problem zase so tudi telovadnice in stro- kovni kadri. Upamo, da se bo problem telovadnice vsaj delno rešil z graditvijo nove šole v Ptuju. Delegati so mnpgo razprav- ljali in se zavzeli za to, da se v občinah ustanovijo skladi za po- trebe in razvoj telesne kulture. Na koncu so v članstvo zveze sprejeli še občinski strelski od- bor, šahovsko društvo Ptuj in novoustanovljeno društvo.>;P-'r Cene v poslovalnici »Povrtnine« v Ptuju Krompir 39, čebula 130, zelena 200, peteršilj 280, korenje 100, hren 200, rdeče zelje 200, kislo zelje lOC, jabolka 40—120, suhe slive 170—240, smokve 70, orehi 300—1200. Na zalogi so vsa vrtna seme- na, travna semena, detelje, hi- bridna koruza po 120—165 di- narjev kilogram. Trgovina je odprta v soboto tudi popoldan od 16. do 18,30. OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke In smrti nc območju matičnega urada Ptuj Marija Šegula, Mala vas 23 — deklico; Alojzija Lesjak, Mo- škanjci 4 — Alojzija; Cecilija Kačičnik, Majski vrh 20 — Alenko; Marija Križanec, Brst- je 31 — Branka; Ana Tetičko- vič, Gruškovec 11 — Marjano; Margareta Šiško, Stara cesta 12, Ljutomer — Mirana; Terezija Flor, Podvinci 119 a — Dragico; Mitilda Šef, Plešivica 28, Lju- tomer — Nado; Slavica Meško, Vel. Nedelja 16 — Cirila; Neža H6rtič, Lovrenc na Dr. polju — deklico; Katica Benko, Lahonci 35 — Ivico; Marija Repec, Krče- vina 30 — Ludovika; Marija Okreša, Bresnica 24 — Majdo; Katarina Lesjak, Draženci 51 — Antona; Marija Krajnc, Ljuto- merska 20 b — Ido; Terezija Br- lek, Sp. Hajdina 61 — Milana; Erika Simonič, Zetale 101 — Stanka; Marija Car, Veliki vrh 10 — Rajka; Gera Toplak, Ki- dričevo 39 — Marjana; Majda Ožbolt, Krapinske Toplice — Igorja; Katarina Kiselak. Zg. Pristava 15 — deklico. Taciga Zvonko, Stoperce 9 in Verdenik Hilda, Kidričevo 6. Jurgec Amalija, Polenci 20, roj. 1886, umrl 1. 4. 1963; Šef An- ton, Opekarniška 13, Ormož — roj. 1900, umrl 4. 4. 1983; Bru- men Jožef, Zabovci 82, roj. 1899, umrl 4. 4. 1963, DERBV PO DEŽJU »DRAVA« - »MTT-LIVARNA« 11:7 (4:3) Vse tiste, ki so nestrpno pri- čakovali nedeljsko srečanje, je v nedeljo popoldne presenetilo iz- redno slabo in deževno vreme. Kljub temu se je na asfaltnem igrišču »Drave« na Ormoški ce- sti zbralo okrog 250, ki so pre- mraženi in mokri bodrili doma- če igralce. Verjetno jim ni žal, kajti dve točki sta ostali v Ptuju, poleg tega pa je ekipa MTT pre- trpela prvi poraz v okrajni ro- kometni ligi. S to zmago se je »Drava« trenutno povzpela na prvo mesto v okrajni rokometni ligi. Tekma ni bila na takšni višini kot smo jo pričakovali, kaiti bila je bolj podobna waterpolu kot pa rokometu. Domačini so vodili skozi vso igro z 2 do 3 goloma, razen polčasa, ko so r-a-^m^o go_ stje zmanjšali na 1 gol. Drava je nastopila v sledeči postavi: Kuhar, Rakuš 1, Hoj- ker, Šumand 1, Strašek 1, Ro- čak 3, Safranko. Zlender 5, Šu- lek 1, Feguš in Perger. Tekmo je dobro vodil Mušič iz Maribora. V predtekmi: Drava — MTT-Livarna (mlad.) 30:6 (13:3) NOGOMET »DRAVA« - »FUŽINAR« 3:1 (1:0) V prvi prvenstveni tekmi spo- mladanskega dela tekmovanja MM-lige so v nedeljo nogometaši »Drave« zasluženo s 3:1 (1:0) pre- magali moštvo »Fužinarja« z Raven. Rezultat ustreza dogodkom na igrišču. Obe enajstorici sta imeli poleg tega še nekaj zrelih pri- ložnosti za dosego gola, vendar so bili napadalci nespretni, kar velja posebno za goste. Gole za »Dravo« so dosegli Nežmah, Ivartnik in Mlakar, za goste pa levo krilo. Pred približ- no 300 gledalci je s'rečanje dobro vodil Švajger iz Maribora. NOGOMET »DRAVA« — »MEJNIK« 1:0 (0:0) V prijateljski nogometni tek- mi so nogometaši »Drave« do- segli prvo letošnjo zmago z mo- štvom »Mejnika« iz Svečine. Gostje so si žogo potisnili v last- no mrežo in tako prispevali k uspehu »Drave«. Kljub temu pa so domačini zapravili številne priložnosti za dosego gola in bi bil rezultat lahko večji. V predtekmi je mladinska eki- pa »Drave« premagala jesenske- ga prvaka občinske nogometne lige ekipo »Partizana« Desternik z rezultatom 5:1. V nedeljo bodo začeli s prven- stvom tudi nogometaši v MM- ligi. V Ptuju bo na sporedu tek- ma Drava — Fužinar. Gostje so znani kot zelo dobro moštvo in tako se nam obeta v nedeljo za- nimivo srečanje. Umrla je naša nadvse skrbna in dobra draga mama JOŽEFA NOVAK, roj. Dreu, iz Ptuja Pogreb nepozabne je bil v četrtek ob 16. uri po- poldne iz hiše žalosti — Ciril-Metodov drevored 4, Ptuj. Ptuj, dne 10. aprila 1963. Žalujoči: Pliberšek Ljuba in Marjatica Makovec z možem Viktorjem Upravni odbor monfažnej^a podjetja »Elektrokovinar«, Ptuj, Zadružni trg 8, razpisuje prosto delovno mesto raCnno?(Nlj€ podictta Pogoj: višje šolska izobrazba s 5-letno prakso ali sred- nješolska izobrazba z 10-letno prakso. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po dogovoru. Raizipis velja do zasedbe delovnega mesta. iz programa RTV Ljubljana NEDELTA, 14. APRILA 6.00—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, pregled ti- ska. vremenska napoved, radijski koledar, prireditve dneva in objava dnevnep spo- reda. 7.40 Pogovor s poslušalci. 8.00 Mladinska radijska 4gra. 9.00 Poročila. 9.05 Dopoldanski sestanek z zabavno glasbo. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Matineja simf. ork. RTV Ljubljana. 11.50 Z lokom po strunah. 12.00 Poro- čila 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. l.T.OO Napoved časa. poroč-ila. vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pn vas doma. 14.15 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 15.00 Nsnovpd časa. poročila in vremen- ska nat>ovpd 15.15 Plošča za ploščo. 15.30 Igrajo trije moistri 16.00 Humo- reska tf.ga tPdna. 16.20 Petindvaiset mi- nut z ansamblom M'oimira Sepeta<^ 1R.45 Poje Slovenski oktet. 17 00 Poročila. 17.05 Hitri prsti. 17.10 Radijska igra. 18.21 Glasbena medigra. 18.30 Športna nedelja. IP.OO Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice, 19.30 Radniski dnevnik. 20 00 Izberite svoio melodiio. 21.00 Naši skladatelji v stvom^nih sodobnikov. 22.00 Kaoovd ?3sa. poročila vremenska na- poved in pregled stK)reda za naslednji dan. 22.15 Skupni program JRT — Stu- dio aZgreb. Zabavni ansambli RT Zagreb. 23.00 Poročila. 23.05 Glasbena medigra. 23.12 Skupni program jRT — Studio Beograd. 24.00 Zadnja poročila in zaklju- ček oddaje. PONEDELJEK. 15. APRILA 4.00—8.00 Dobro jutro 1 (pisan glas- ! beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vre- ' menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 11.00 Pozor, ni- maš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Beneški fantje I igrajo in pojo. 12.30 Ob zvokih zabavne i glasbe. 13.00 Napoved časa, poročila, j vremenska napoved, prireditve dneva in j objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila ' in zabavna glasba. 13.30 Baletni inter- ■ mezzo. 14.00 Pori»čila. 17.00 Popočila. 17.05 Obdobja slovenskega samospeva — 22. oddaja. 17.45 Plesna orkestra Larrv Scnn in David Carroll. 18.00 Porodila ! — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 : Pesmi izpod zelenega Pohorja. 18.30 Ki- tara in hammond orgle. 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dne\'nik. 20.00 Skupni program TRT — Studio Sa- rajevo. 22.00 Simfonični koncert Sara- jevske filharmonije. 20.45—21.00 Novo v znano«;ti. 22.00 Napoved časa. poročila. vTemen'>ka napoved in pregled sporeda za nasledaii dan. TOREK, 16. APRILA 4.00—8.00 Dobro jutTol (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Po- ročila in vremenska napoved. 6,00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Zagorske pesmi. 12.30 Tisoč pisanih tak- tov, 13.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda, 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Arije iz Hoff- mannovih pripovedk. 14.00 Poročila. 17,00 Poročila, 17.05 Koncert po željah poslu- šalcev. 18,00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Narodi v svojih pesmih. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Ob- vestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Igriva klaviatura. 20.15 Radijska igra. 21.15 Serenadni večer. 22.00 Napoved časa, poročila, vreiiienska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 17. APRILA 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Napoved časa in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved m obvestila, 7 on— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved im radijski koledai. 8.00 Po- ročila. 11.00 Pozor, nimaš prednostil 12.00 Poročila. 12.05 Kmetiijski nasveti. 12,15 Matija Gazvoda poje slovenske na- rodne. 12.30 Giacomo Puccini: IV. deja- nje opere La Boheme, 13,00 Napoved ča- sa, j>oročila, vremenska napoved, prire- ditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe. 14.00 Poro- čila, 16.00 Vsak dan za vas.'17.00 Po- ročila. 17.05 Obisk v Mozartovem rojst- nem kraju. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Pojo vokalni an- sambli. 18,30 lanko Gregorc: Vaška suita. 18,45 Ljudski parlament, 19.00 Ob- vestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.05 Od melodije do me- l<»dije. 22.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK. 18. APRILA 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. S.00 Poro- čila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12,05 Kmetijski nasveti. 12.15 Poslušajmo Kmečko godbo. 12.30 Ob zvo- kih rabivne glasbe 1.^ nn Napnved časa poročUa, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila i® zabavna glasba. 13.30 Ena Haydnovih simfonij. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Glasba iz Talijinega hrama. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma m v svetu, 18.10 Prvi večerni ples — in nekaj popevk vmes. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape- vov. 20,45 Armando Trovajoli: Nočni pre- iudi, 21.00 Večer umetniške besede. 21.40 Mladen Stahuljak: improvisata, pa- sacaglia in fuga. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK. 19, APRILA 4,00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4,20 Poročila. 5,00—5.05 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa, poročila, pregled ti- ska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, ^vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila, 11,00 Pozor, nimaš prednosti, 12:00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Poje Planinski oktet. 12.30 Od pesmi do plesa. 12.45 Ob zvokih zabavne glasbe. 13.00 Napoved Časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva m objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pol ure prijetnih zvokov. 14.00 Poročila. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 ePtkovo glasbeno popoldne. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Iz bogate ljudske ustvarjalnosti jugoslovanskih narodov. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radiiski dnevnik, 20.00 eVliki zabavni orkestri. 20.15 Te- denski zunanieoolitični pregled 20,30 400 let klavirske glasbe, 21.00 Kitara v ritmu. 21,15 Oddaja o morju in pomor- ščakih. 22,00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 20. APRILA 4.00—8?t)0 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored in dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročila. 5.00—5.05 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar, 8.00 Po- ročila, 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijski nasveti. 12.15 Veseli hribovci gostujejo. 12.30 Ro- manska krt (pol ure glasbe). 13.00 Na- poved časa, poročila, vrem. napoved, pri- ditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13 30 Ob zvokih zabavne glasbe. 14.05 Orke- ster RTV Ljubljana z deli jugoslovanskih skladateljev. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.50 Bob Bain in njegova ki- tara, 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Stara zgodba o ne- srečnem pevcu. 18.45 Naši popotniki na tujem. 1900 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Vesele in domače za sobotni večer. 20.20 .Madame Sans Gene. 21.00 Sobotni ples. 22.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Oddaja za naše izse- ljence. 23.00 Poročila. 23.05 Zaplešimo v sobotno noč 24.00 Zadnja poročila ra zaključek oddaje.