----- 85 ----- Novice. Deželni zbor kranjski. V šestnajsti seji dne 11. februvarija se naznanijo sklepi tajne seje: 1. Ferdinand Omejcu se letna osebna do-klada zviša za 100 gld. za toliko časa, dokler se ne premakne v višji plačilni razred. 2. Prošnja deželnega blagajnika Karola Žagarja, da bi se mu pri svoječasnem vpokojenji poleg redne plače 1500 gld. vštela v pokojnino tudi osobna doklada letnih 190 gld. se prosilcu vrača z opomnjo, da sedaj ni povoda za rešitev prošnje, ki se bode svoječasno primerno upoštevala. 3. Prošnja Viktorja Hofmana se vrača k opombo, da sedaj ni povoda za meritorno rešitev prošnje. 4. Ferdinandu Pfeiferju se dovoljuje pokojnine 6/8 njegove redne plače. 5. Prošnji Franca Ravniharja, da bi se mu pokojnina zvišala za 400 gld., se ne more ugoditi. 6. Prošnji Antona Prelesnika, deželnega knjigovodje, za osebno doklado letnih 290 gld. se z ozirom na organizacijo dež. uradov z dne 17. febr. 1894. ne more ugoditi. 7. Deželni odbor se pooblašča, da ----- 86 ----- služabniku Jožefu Šelkotu za zgradbo hiše po svoji previdnosti dovoli stprega stavbinskega gradiva od razrušenih deželnih hiš. 8. Stražuemu nadzorniku v prisilni delavnici Francu Pavlovčiču se s 1. januvarijeui 1896. dovoli osebna doklada. 9. Predlogu gosp. psi. Hribarja, da bi se gosp. deželnemu inženirju V. Umskemu podelil naslov nadinženirja ali pa dež. stavbenega svelnika se z ozirom organizacije deželnih uradov z dne 17. febr. 1894. ne more ugoditi. 10. Dtželnim pri marijem se poviša osebna doklada na 200 gld. Posl. Hribar in tovariši stavijo nastopni samostalni predlog : Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj se, predno se spusti v meritorno reševanje predloga posl. dr. Žitnika in tovarišev glede ustanovitve deželne zavarovalnice z neobliga-tornim zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim, obrne: a) do c. kr. zavarovalnega urada pri ministerstvu za notranje zadeve na Dunaju s prošnjo, naj bi mu blagovolil s tem izraziti svoje mnenje; b) do c. kr. osrednjega statističnega urada na Dunaju s prošnjo, da mu dopošlje statistični niate-rijal o točah in živinskih boleznih v Vojvodini Kranjski v letih 1880. do 1895. — Deželni predsednik baron Hein odgovarja na interpelacijo Kalanovo glede porabe vode Zgoše v radovljiškem okraju, zagovarja ondotno okrajno glavarstvo, ki je storilo svojo dolžnost in poudarja, da stvar stoji drugače, nego se v interpelaciji trdi in da cela prepirna zadeva še ni rešena. — Posl. Klun poroča o proračunu dež. zaklada za 1. 1896. Potrebščine je 1,157.891, pokritja pa 1,091.9y3 gld., torej primankljeja 65.898 gld. Posl. Luckmann v splošni razpravi v daljšem govoru pojasnuje finančni položaj dežele. Stroški rastejo. Treba je misliti na dohodke. Pametno je, da se naklade počasi zvišajo. Boljše počasi za male odstotke, kakor pa nakiat za veliko. Vedno ne gre napravljati dolgov, da se dežela temu izogne, izjavlja govornik, da bo v podrobni razpravi predlagal povišanje doklade. Govornik poudarja, da v vseh kronovinah plačujejo večjo doklado. Posl. Po v še prizna slabe financijelne zadeve dežele, a se izreka proti temu, da bi se že letos povišala doklada. Dež predsednik baron Hein izjavi imenom finančnega ministerstva, da se bo povišanje naklade na žganje za 1. 1896 še dovolilo, zanaprej pa ni upati, da bi se tako visoka naklada še dovolila Poslanec Hribar poudarja, kako rastejo deželne potrebščine, se strinja z Luck-manovim predlogom glede povišanja doklade, ker je treba, da se naredi red v deželnem gospodarstvu Na izvajanja predgo-vornikov odgovarjata posl. Povše in Luckmann. Posl. dr. Žitnik se izreka proti povišanju doklad in ojstro prijema finančno stražo. Poročevalec Klun se izreče zoper povišanie doklad. Dež predsednik baron Hein odločno zavrne posl. dr. Žitnika, glede postopanja finančne straže, češ, da je ta pod varstvom imunitete sumničil finančne organe. Poslanec baron Seli\vegel pojasni stališče svoje stranke in se izreče za Luck-manov pre log glede povišanja doklad. Dež. predsednik baron Hein misli, da letos povišanje doklade še ni potrebno Posl. Luckmann zavrača dež. predsednika barona Heina. Poslanec M urnik v imenu narodne stranke izjavi, da bo ta glasovala za 2 °/0 povišanje, ker mora enkrat biti kouec kopičenju dolgov. Govornik poudarja, da se na slabo letino in razne diuge zadeve ni ozirati, če se hoče dobro gospodariti. Posl. Kalan se izreka proti povišanju doklade, ker bo kmeta hudo zadelo. Posl. Hribar ugovarja predgovoiniku. Govorili so še posl. Povše, baron Sclrvvegel in poročevalec Klun, ki je ob širno ugovarjal povišanju. Preide se na to v podrobno razpravo. Poročevalec poroča: Potrebščina znaša: I. Za dež zbor 14.534 gld. ; H Za administracijo 65 540 gld ; III. Za deželno posestvo 6583 gld.; IV. Za deželnokulturne namene in vodne zgradbe 89 979 gld.; V. Za javno varnost 23 998 gld ; VI. Za zdravstvo 29.677 gld. ; VII. Za dobrodelne naprave 292.980 gld. ; VIII. Za pouk, omiko in dobrodelne namene 272,486 gld. Tu so vštete tudi nasvetovane podpore: 1. Dramatičnemu društvu 6000 gld. ; 2. društvu „Theaterverein" 6000 gld , 3. Muzealnemu društvu 400 gld., 4. Ciril Metodovi družbi 1000 gld., 5. Filharmoničnemu društvu (za tri leta po 300 gld. I rok) 300 gld., 6. Dunajskemu „Studen-ten-Krankenverein" 50 gl , 7. Graški podpiralni zalogi 150 gl., 8 „Asylverein" na Dunaju 50 gld., 9 „Mensa academiea" na Dunaju 25 gld. 10. Podpornemu društvu slovenskih viso-košolcev na Dunaju 200 gld., 11. Dunajskemu medicinskemu podpornemu društvu 20 gld , 12. „Freitischstiftungu za tehnike v Gradcu 30 gld., 13. Podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld, 14 „Radogojir' 200 gld., 15. Podpornemu društvu na spodnji gimnaziji ljubljanski 250 gld , 16. na gimnaziji novomeški 200 gld., 17. na gimnaziji v Kranju 100 gld , 18 na gimnaziji kočevski 100 gld , 19 na višji realki v Ljubljani 50 gld., 20. Luki Jeranu za uboge dijake 200 gld, 21. ljudski in dijaški kuhinji ljubljanski 100 gld , 22 novomeški dijaški kuhinji 50 gld , 23. dijaški kuhinji v Kočevju 25 gld., 24 ,,Narodni šolr 200 gld., th Dijaški kuhinji v Kranju 100 gld., 26. „Rudečemu križu1* 100 gld., 27. „Patriot. Frauenhilfsverein*4 50 gld, 28. Bolniškemu in podpornemu društvu pomožaih in zasebnih uradnikov 100 gld , 29. „Slovenskemu planinskemu društvu* 200 gld., 30. Podpornemu društvu na filozofični fakulteti na Dunaju 20 gld., 31. Podpornemu društvu juridične fakultete na Dunaju 25 gld., 32 Podpornemu društvu dunajske nHoeh-schule fiir Bodencultur" se predlaga 30 gld. iz deželuega kulturnega zaklada, 33 za strokovno šolo v Kočevju 250 gld. iz kredita za obrtni pouk, iz katerega naj se izplača tudi podpora 25 gld, dovoljena društvu „Verein iur Knabeuhandarbeit in Wien*4. Tukaj ne posebej omenjene prošnje za podporo ,štev. XXVIII, Lili in CXI se po nas\etu finančnega odseka odklanjajo. IX. Za občila 114.170 gld.; X Za priprego in vojaške namene 11 100 gld ; XI Za priuaankljaj dež< Inega posojilnega zaklada 203 344 gld ; XII Za razne potrebščino 33 500 gld. Skupna potrebščina znaša torej 1,157 891 gld. Posl. Kersnik nasvetuje k točki 11. resolucijo, uaj deželni odbor še tekom leta izda zdravstveni zakon, službeno navodilo za okrožne zdravnike in vse dodatne zakone. Posl. Hribar govori pri točki IV. o hipotečni banki, poudarja, kako bi bila ustanovitev te za deželo koristno in stavi resolucijo, ki gre na to, da deželni odbor poizveduje o uplivu hipotečnih bank drugod in da potem-poroča v prihodnjem zasedanju Posl dr. Sch ffer pravi, da pri nas ne kaže ustauavljati hipotečne banke, vendar se ne izreče proti resoluciji. Posl. Lenarčič priporoča vladi, da uvede pri nas žrebce dobre pasme. Posl. Hribar pred laga k točki VI resolucijo, ki gre na to, naj dež odbor že skoraj reši prošnjo glede izločitve nekaterih občin iz šuia-rijskega in njih priklopljenja zdravstvenemu okiožju ljubljanskemu. K točki VIII. predlaga posl. Hribar resolucijo, ki gre na to, uaj c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju izda nekatere slovenske šolske knjige; naj se izposluje potrjeuje dveh že izdanih šolskih knjig in naj dež odbor izda sam nekatere šolske knjige. K zadnjemu delu resolucije pripominja posl. dr. Schaffer, da naj se ta v toliko premeni, da naj dež. odbor poizveduje, katere knjige so potrebne. Posl. Hribar se strinja s premembo. Posl. Kalan predlaga k točki VIII , naj se za nemško gledališče dovoli le 3000 gld. ; za slovensko pa 600l> gld. podpore Posl. dr Tavčar pojasni stališče narodne stranke glede tega vprašanja in poudarja, da bo narodua stranka glasovala tudi za podporo 6000 gld. za nemško gledališče, to pa za to, ker ne zaupa katoliški stranki, da bi bila predlog stavila iz dobrega namena in hoče s tem predlogom le izzivati, kakor je izzivala pri volilni shodih, ko je volilcem napovedala, da se gledal.šče ne sme podpirati s kmetskimi žulji. Posl. dr. Schaffer odgovarja posl Kalanu in podpira predlog finančnega odseka. Istotako posl. Hribar. Poročevalec Klun izjavi, da bo glasoval za Kalanov preilog Pri glasovanju se Kalanov predlog odkloni. K IX. točki predlaga posl. Hribar resolu- ____ 87 ------ •eijo glede pospešitve do gradnje ceste od Spod. Bernika do Vodic; da južna železnica zgradi novo oziroma popravi sedanje postajno poslopje v Ljubljani in da glede na to kako b\ bilo priti v okom oviri prometa, ker južna železnica presekala Dunajsko cesto; dolenjska železnica naj ustanovi postajo za osobni in tovorni promet poleg mestne klavnice. Posi. Lenarčič želi, da dež. odbor vestno nadzoruje poslovanje cestnih odborov. Seja se prekine in nadaljuje ob 1/25 uri popoludne. Posi. Klun poroča dalje o proračunu dtž zaklada. Dohodkov je: I Iz deželnega posestva 61.882 gld II Iz javnih naslovov 3 633 gld. III Eaznih dohodkov 64 354 gld. Skupno pokritje znaša 129 869 gld , v primeri s potrebšč.no je toraj primankljeja 1,028 022 gld. Posi. Luckmann predlaga naj se naklada na finejše likere zviša od 6 gld. na 15 gld. od hektolitra. Posi. Murni k predlaga, naj se ta predlog z ozirom na to, ker poročevalec Klun ne ve, katero stališče bi zavzel pri tem vprašanju, odkaže fiaančnemu odseku, ki naj se takoj o stvari posvetuje. Predlogu se pritrdi, seja se prekine in finančni odsek se zbere k posvetovanju. Vspeh posvetovanja finančnega odseka je bil, da je ta sklenil Luckmanov predlog priporočati zbornici Poročevalec predlaga toraj imenom finančnega odseka: I. Skupna potrebščina dež. zaklada za 1. 1896 v znesku 1,157 891 gld in skupno pokritje v znesku 129.869 gld. toraj s primankljajem 1,028.022 gld. se potrjuje. II. V pokritje primankljaja v znesku 1,028.022 gld. naj se za 1. 1896. pobira: 1) 40 % priklada za užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa v znesku 137.969 gld. 2) nastopne naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 15 gl. b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo 30 kr. obe v skupnem znesku 305,000 gld. ; c) od vsacega hektolitra pouŽitega piva ne giede na saharometersko stopinjo po celi deželi po 1 gld. v skupnem znesku 100 000 gl. Ta deželna naklada sme zadevati samo porabo, in ne sme zadeti ne izdelovanja in ne trgovine. V Ljubljani, katera velja %2l zaprto mesto, pobirati je deželna naklada pri uvozu kakor tudi pri izdelovanju piva ; povračati je pa naklado pri izvozu piva iz Ljubljane v oni meri, po kateri je mestna občina ljubljanska zavezana, po obstoječih predpisih povračati mestne doklade. V ostalem ozemlju se ta naklada ne sme pobirati ne pri izdelovanju in ne pri uvozu v ozemlje dežele, ali v kateri kraj zunaj Ljubljane. 3 ) 28 °/0 priklada na vso predpisano vsoto vseh neposredojih davkov z vsemi državnimi pri-kladami vred v znesku 419 155 gld. III V pokritje še ostalega primankljaja pooblašča se deželni odbor, da sme v pridobitev potrebnega denarja po potrebi prodati nekaj obligacij glavinskega deželnega premoženja do najvišjega denarnega .zneska 35.000 gld. Dalje se deželni odbor pooblašča, da sme v pokritje že prej dovoljenih, pa dozdaj še neporabljenih kreditov po potrebi najeti posojilo do najvišjega zneska -50.000 gld , v dotacijo deželne blagajne pa še drugo posojilo do najvišjega zneska 100.000 gld., toraj oboje skupaj do najvišjega zneska 150.000 gld, od katerih naj bi se plačevale največ do 41/2°/0 obresti in ki naj se piiliČno vračajo iz povračil in blagajničnih preostankov. IV. Deželnemu odboru se naroča, da dobi sklepom pod št. II in III Najvišje potrjenje. V. V VIII poglavju, 5 naslovu »Potrebščine" dovoljuje se deželnemu odboru pri točkah d), e) in i) vi-r^ment. Finančni odsek predlaga k proračunu dež. zaklada sledeče resolucije: I Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za leto 1895. poslujoČemu osobju posebna nagrada v znesku 5 % od vsega Čistega dohodka, kateri po odbitih remanencah presega znesek 100.000 gld. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto mej one pri pobiranju deželne naklade poslujoče osebe, katere se odlikujejo po posebni spret- nosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi Zvonomir Zor. Ob jednem pooblašča se deželni odbor, da sme prav kakor lani plodonosno naložiti neki del tega zneska. II. Dež. odboru se naroča, da se vdeleži zakupne dražbe užitninskega davka na kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri vseh zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do prihodnjega deželnozborskega zasedanja. III Dež odboru se naroča, di naj skuša pri najemanju posojil doseči kolikor mogoče nizko, k večemu po 41/4°/0 obrestovanje. IV Dež odboru se naroča, da pravočasno izgotovi za deželni zbor namenjene predloge in jih kolikor mogoče vsaj 14 dni j pred pričetkorn deželnega zbora g. poslancem pošlje na dom. Dalje se deželaemu zboru naroča, da stenografični posel v deželnem zboru uravna v smislu § 15 opravilnega reia, po katerem se imajo od govornikov pregledati govori v 24 urah po vsaki seji, potem pa nemudoma natisniti. V. Dež. odbor se pooblašča, s c. kr. vlado dosedanjo, provizorično pogodbo glede agrarskih operacij za tekoče leto podaljšati. VI Da se doseže in ohrani ravnovesje v deželnem budgetu, deželno prebivalstvo pa obvaruje prevelikih davčnih bremen, izreka deželni zbor, da je podpore in posojila za podjetja in naprave, katerih važnost v narodnogospodarskem, zdravstvenem in prosvetnem oziru se priznava urediti tako, da se bodo dovoljevale le do nekega gotovega zneska, kateri prekoračiti bode mogoče le s posebnim sklepom deželnega zbora. Nedotikajoč se podjetij in naprav, katerih izvršitev je že zagotovljena s kakim dosedanjim sklepom deželnega zbora, za katere je toraj višji kredit eo ipso že dovoljen, določajo se za dobo sedanjega zasedanja kot najvišji dopustni krediti: pri poglavju IV. nasl. 3 — 5, 1,0.000 gl. pri poglavju IV. nasl. 6 20.000 gld., pri poglavju IV nasl. 11, 20.000 gld, pri poglavju VIII nasl 8. točka a) in b) 10.000 gld., pri pogl VIII. nasl. 9. točka h) 15.000 gld. in pri poglavju IX nasl. 2. 20.000 gld ; deželnemu odboru se pa naroča, naj vsakoletne proračune upoštevajoč vedno važnost in nnjnost podjetij in naprav, ki se imajo podpirati, sestavlja strogo v okviru teh kreditov. VII. Glede na veliko gospodarsko važnost pogozdenja Krasa, čegar lega v bližini najvažnejšega državnega trgovskega pristanišča, je zlasti za lesno trgovino jako ugodna; dalje glede na to, da prebivalstvo Krasa od leta do leta bolje spoznava koristi, ki izvirajo iz pogozdovanja in si zato samo želi hitrejšega in intenzivnejšega delovanja v tem oziru; konečno glede na to, da bode pogozdenje Krasa prav izdatno povzdignilo davčno zmožnost prebivalstva: poživlja se visoka vlada, zvišati kar najizdatneje vsakoletni prispevek za pogozdovanje Krasa VIII. Za 1. 1896. proračunjeni nedostatek gledališkega zaklada v znesku 2.912 gl. pokrije naj se, v kolikor bi v to ne zadostovali blagajn čni prihranki, iz deželnega zaklada. Posi Luckmann stavi svoj že napovedani predlog naj se deželna doklado na direktne davke zviša od 28% na 30 °/0. Prelagatelj dobro utemelji svoj predlog. Pri glasovanju se sprejme Luckmanov predlog proti glasovom kmetskih poslancev. Ostali predlogi finančnega odseka se sprejmo soglasno, istotako vse stavljene resolucije. Posi. dr. Papež poroča o izvršitvi sklepov, katere je storil dež. zbor v seji dne 29. julija 1895. vsled potresne katastrofe. Deželni odbor je izdal za razne stvari 131 803 gld. 99x/2 kr. Poročevalec predlaga, naj se odobri poročilo in sprejme nasvet: Sedanji deželni dvorec naj se podere in se deželni odbor pooblašča, da odredi takojšnje podiranje. V ta namen potrebni kredit se mu dovoljuje Na mestu, kjer stoji sedanji dvorec, se ima sezidati novo poslopje po načrtu, kateri se odobri v letošnjem zasedanju po Velikinoči. Dozidati je podrti del deželne hiše v Gosposkih ulicah in v Salendrovih ulicah in sezidati novo tako imenovano Pogačnikovo hišo v Salendrovih ulicah, to pa po načrtih, ki se pozneje odobre Ker sezidava teh poslopij prouzroči deželi najmanj 700.000 gld. stroškov in ker je dežela imela vsled potresa —- 88 ---- 131.803 gld. 991/2 kr. izrednih izdatkov, prosi se vlada, da dovoli deželi 200.000 gld nepovratne podpore in 400.000 gld. brezobrestne ponapredščine Posl. Hribar se pritožuje, da vlada daje posojila in podpora le ad personam in ne morejo teli biti tudi deležni teh nasledniki Predlog se na to sprejme. — Posl dr. Maj ar on poroča o Hribarjevem samostalnem predlogu glede oprostitve po potresu poškodovanih poslopij od dež. priklad. Poročevalec predlaga, naj se za zdaj dovoli opro-šČenje od deželnih priklad za dobo 5 let in priporoča dotični zakonski načrt. Posl. Hribar predlaga še nastopne resolucije, katere obširno utemelji: I. Visoki deželni zbor skleni: Da se ne omejujejo dobrote, katere so se nameravale z zakonom z dne 1. julija 1895 drž zak. št. 94 nakloniti prebivalstvu Ljubljane in drugih vsled potresa 1895. zadetih krajev na Kranjskem in Štajerskem, poživlja se visoka c. kr. vlada nujno in z vsem naglasom, da; 1. ne odreka v § 2. imenovanega zakona dovoljenih brezobrestnih ponapredščin v tacih slučajih, v katerih je prvotni lastnik prodal svoje poškodovano ali razdejano poslopje drugemu z namenom, da ga le-ta popravi ali na novo sezida. 2. prizna davčne olajšave v smislu § 3. zakona z dne 23. junija 1895. drž. zak. št. S8, v polni dopustni meri tudi onim hišnim posestnikom, ki so za popravo svojih poškodovanih poslopij dobili zagotovljeno ali izplačano državno nepovratno podporo ali brezobrestno pona-predščino. II. Visoki deželni zbor skleni: Prošnja mestne občine ljubljaaske, da se hišnim posestnikom ljubljanskim za škode, katere jim je prouzročil potres 1 1895. poleg podpor dovoljenih jim z zakonom z dne 6. julija 1895. drž. zak. št. 94 nakloni še daljša državna podpora 1,500.000 gld. brezobrestne ponapredščine in 1,000 000 gld. 3 %nega posojila, spoznava se z ozirom na način cenjevanja potresnih škod v mestu ljubljanskem in na škode ki so se šele kasneje kon-štatovati zamogle, za popolnoma opravičeno in visoka c. kr. vlada se naprosi, da je uvaževati blagovoli III Visoki d^ž zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se naprosi, naj iz javnih ozirov blagovoli ljubljanski grad in k istemu spadajoče posestvo odstopiti brezplačno v last mestni občini ljubljanski, predpostavljajoč, da jih ista sprejme. Poslanec Povše predlaga, naj se resolucija glede posojila in podpore raztegne tudi na ljubljansko okolico. Predlogu finančnega odseka in resolucije Hribarjeve z dastavkom posl. Povšeta zbornica pritrdi. — Posl. dr. Majaron poroča o § 9. in 10 stav-binskega redu, katera sta se bila vrnila odseku Odsek se je izrekel z neznatno večino za premembo glede razlastitve, kakor jo je predlagal poročevalec Posl. dr Tavčar se izreka proti premembi, se le boji. da bi se sankcija zakona ne zavlekla in predlaga, naj se sprejmeta ta dva paragrafa po prvotnem načrtu Dež. predsednik baron Hein pritrja dr Tavčarju. Poročevalec dr. Majaron ugovarja predgovornikoma in odločno zagovarja odsekov predlog. Pri glasovanju se odsekov, oziroma Majaronov predlog odkloni in sprejme dr. Tavčarjev. Na to prevzame zopet poročanje posl. dr. Tavčar in se konečno odobri ves zakonski načrt stavbenega reda za mesto ljubljansko. Zbornica izreče na predlog posl. Hribarja priznanje dež. predsedniku in dež. poslancu dr. Tavčarju, ki sta si pridobila velike zasluge za rešitev stavbenega reda. — Posl. Lenarčič poroča o resoluciji gede železnice Celovec-Loka-Divača. Odsek se ni mogel odločiti za kako premembo in predlaga, da se naj ta resolucija, ki se izreka za progo Celovec-Loka-Divača, sprejme. Posl. baron Schwegel ne more biti za resolucijo Poslanec Globočnik stvarno in obširno dokazuje, da bi bila edino železnica preko Loke koristna za Kranjsko Železnica preko Bohinja ne bi ugajala. Posl Modic, Zelen in Klun priporočajo tudi resolucijo glede proge Divača-Loka-Celovec. Posl. dr. Tavčar poudarja, da je bil dež. zbor vedno za to progo. Le reklo se je, če bi bila ta proga nemogoča, da se zadovolji z drugo, ki bi šla preko Kranjske. Tega se drži zbor tudi danes. Stališča, na katero se je postavil posl. baron Sehwegel, da naj se zbor ne izreče za nobeno progo, ne> more deželni zbor zavzeti. Konečno se sprejme resolucija, kakor jo je v odseku predlagal poslanec GrloboČnik in ki se glasi ; „Ker bi bilo za kronovino Kranjsko in tudi za celo državo-velike koristi, Če bi se Trst, kot najvažnejše našo trgovsko pristanišče zvezal po drugi samostojni in krajši železnieni progi, kakor je sedanja s severnimi deželami, izreka d» ž. zbor, sklicujoč se na svoj sklep v seji 20. januvanja 1886. željo, da bi se c. kr. avstrijske državne železnice dopolnile-s progo Divača-Loka in s progo Kranj - Celovec preko Karavank. Dež. odboru se naroča, da ta sklep prijavi visokemu c. kr železničnemu minhterstvu v blagovoljno uvaževanje*'. Posl. Kersnik poroča o predlogu posl. Povšeta o osnovi kmetijskih zadrug in po obširnem utemeljevanju predlaga resolucijo, naj vlada predloži državnemu zboru zakonski načrt o snovanju zadrug, kateri se bo vestno oziral na gospodarske in druge razmere v naši kronovini. Resoluciji zbornica pritrdi — S tem je bil dnevni red končan in deželni predsednik baron Hein naznani Najvišji sklep, da odloži zasedanje deželnega zbora po-VelikinoČi — Deželni glavar Detela na to zaključi sejo.