Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 13. Julija 1958 Štev. 160. Leao Ali. (XSX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VEČERNIH Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 < Tel. uredništva in uprave 21-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. šL 11.409 99 JUTRA” 9 pričakovanju kraljevskega obiska Samo dva dneva še manjkata do obiska britanske kraljevske dvojice ponosni francoski prestolnici. Glavne priprave za ta zgodovinski dogodek so že izvršene. Pariš bo nudil ob tem posetu še ne pom-njeni blesk, ki ga more razviti le prestolnica Francije. Vse pariške ulice so polne občinstva iz vseh francoskih predelov, pa tudi Iz inozemstva. Ta obisk ni običajen obisk. Vse krepkeje se povdarja politični pomen tega kraljevskega poseta v trenutku, ko sta Francija in Anglija v svoji zunanji politiki tako tesno povezani, kakor morebiti še nikoli v povestnici obeh držav in narodov. Sedanji obisk vladarske dvojice najmogočnejšega imperija bo nudil mnogo prilike za manifestacijo skupnih zunanje političnih smernic. Pariz je doživel že precej obiskov angleških vladarjev in kraljev. Prvi angleški kralj, ki je službeno posetil Francijo, je bil slavni in veseli Henrik VIII., ki je obiskal svojega nič manj veselega francoskega kolego Franca I. leta 1520. Tedaj je francoski kralj potreboval pomoči an-gleškega kralja za svoje italijanske vojske. Tudi drugi obisk angleške vladarske' osebnosti je bil v znamenju pereče tedanje politične pomembnosti. Kraljica Viktorija je posetila Pariz leta 1843 za časa kraljevanja Louisa Filipa. Leto 1855 pa je ta sposobna angleška kraljica zopet obiskala Pariz. Tudi njen sin je izkazal čast Parizu, ki je z navdušenjem sprejel Edvarda VII. Potem, ko je zavladala med obema velikima državama doba entente cordiale, sta prispela na obisk kralj Jurij V. in kraljica Mary. Bilo je to leta 1914 na predvečer izbruha svetovne vojne. Tedaj je pomenil ta obisk najveličastnejšo manifestacijo angleško-francoske vzajemnosti ter najsijajnejše pričevanje nerazrušljive zveze entente cordiale. Po vojni sta kralj Jurij V. in kraljica Mary drugič službeno posetila Francijo in odtlej ni Pariz več doživel službenega obiska angleških su-verenov, četudi je prispel leta 1936 v Francijo kralj Edvard VIII., ki pa se je udeležil samo svečanega odkritja spomenika kanadskih legionarjev v Vlmyju. Pariz je pripravljen za čim impozant-nejši sprejem angleške vladarske dvojice. Naj bi bil ta velepomembni dogodek v sedanji evropski politični situaciji v službi miru in sporazuma med evropskimi narodi. Sovfefskf vdor Casus belil. TOKIO, 18. julija. Zasedba mandžur-j ske obmejne pokrajine po sovjetski diviziji predstavlja še vedno predmet težkega konflikta med Tokiom in Moskvo. Japonski generalni stab je skupno s tokijsko vlado v posesti popolnoma avtentičnih poročil o prodoru sovjetskih čet. Na podlagi teh poročil je prišlo v Tokio uradno poročilo, da je bil neki japonski orožnik po sovjetskih vojakih na mandžurskih tleh ustreljen. Ta vest je zbudila na Japonskem precejšnje vznemirjenje In je japonska vlada po svojem predstavniku v Moskvi proti temu najostreje protestirala. Zastopnik zunanjega mlnlsrstva je izjavil predstavnikom tiska: »Ce je Moskva pripravljena, da o tem dogodku odkrito razpravlja in nudi zadoščenje, bo Japonska smatrala incident za likvidiran, če bi pa Moskva odklonila pogajanja, potem bo Japonska smatrala to kot casus beli. v Manefžumo: MOSKVA, 18. julija. »United PreB« poroča, da je bil maršal BSiiclier Imenovan za vrhovnega poveljnika vseh sovjetskih oboroženih sil v Sibiriji. Sovjetska vlada je proglasila vojno stanje po vsej srednji in vzhodni Sibiriji. Iz notranjosti sovjetske Rusije pa prihajajo poročita o velikih transportih čet in orožja, ki so vsi usmerjeni na sibirsko železnico in določeni za vzhodno sibirsko okrožje. To zelo važne odredbe sovjetske vlade in sovjetskega generalnega štaba so v tesni zvezi s sporom, ki je nastal na mandžur-sko-sovjetski meji, kjer je ena cela divizija rdečih vojakov prekoračila mandžur-sko mejo, zavzela in zasedla mandžur-sko obmejno trdnjavo in se sedaj navzlic pritisku Japonske na noben način noče umakniti. »United PreB« pristavlja, da ima vtis, ko da bi se sovjetska Rusija počasi pripravljala, da poseže v kitajsko japonsko vojno na strani Kitajske. B&me vesti ■j Podzemsko utr?evanje nemške meje od Švice do Severnega morja LONDON, 18. julija. »Yorkishe Post«, glasilo bivšega angleškega zunanjega ministra A. Edena, objavlja članek o nenadnih nemških utrjevalnih delih vzdolž vse zapadne meje, to je od Švice pa do Severnega morja. List pravi, da je bila francoska pripravljenost, da takoj priskoči na pomoč češkoslovaški, ako bi bila od Nemčije napadena, tisti vzrok, ki je vplival na nemško vlado, da se je odločila, da nemudoma zgradi trdnjavski pas iz železa In betona vzdolž vse za- padne meje. Ta utrditev mora biti končana že koncem meseci avgusta. Ome-prldejo globoko pod zemljo, so začeli z vso paro graditi proti koncu meseca maja In gradbena dela, kjer je zaposlenih nad 100.000 delavcev, tako hitro napredujejo, da morajo biti glavna dela končana e konzem meseca avgusta. Omenjeni list ve celo povedati, da je pri gradbenih delih zaposlenih 100.000 članov pro stovoljne delovne službe pod tehničnim vodstvom 50 pionirskih bataljonov. Iz Beograda do Bleda v 7. urah. Kakor poročajo iz Beograda proučujejo v železniškem ministrstvu možnost uvedbe elck trodmamienega motornega vlaka na progi Beograd - Zagreb - Bled. Vlaki imajo dva vagona in dosežejo br^ino 110 do 120 km na uro. Takšen vlak bi potreboval za progo Beograd - Zagreb 4 in pol ure, od Beograda do Bleda pa 7 in pol ur. Včeraj je bil na svečan način odprt promet z motornimi',vlaki na progi Beograd - Dubrovnik. Motorni vlaki so barvani v srebrno beli barvi. Progo Beograd - Sarajevo je prvi motorni vlak prevozil v času 9 ur. Madžarski ministrski predsednik Im-redy in zunanji minister Kanyja sta pripotovala v Rim, kjer bosta s tamkajšnjimi državniki razpravljala o aktualnih političnih vprašanjiii. Madžarska se nahaja v težki dilemi: Ali naj se popolnoma priključi osišču Rim - Berlin ali pa naj živi v prijateljskem sosedstvu z vsemi državami. Letalo, ki stoji v zraku na gotovem mestu, je izumil Braziljec Alfonz Leopold Burman. Ta izum predstavlja pravcato revolucijo v letalski tehniki. Novo letalo je iz aluminija in ima šest Dieselovih mo torjev. Tudi Kolumbija namerava slediti zgledu ostalih osmih latinskih držav v Ameriki ter izstopiti iz Društva narodov. Zernatto, bivši Schuschniggov drž. podtajnik, je odnesel, kakor znano, s seboj razne dokumente, ki jih hranijo v nekem londonskem depoju in ki jih bo Zernatto objavil. Nakateri dokumenti so, kakor parvijo, silno zanimivi. Narodni socializem v borbi proti dunajskim navijalcem cen DUNAJ, 18. julija. Narodno socialistični voditelji so imeli te dni na Dunaju v posameznih okrajih številna zborovanja, na katerih so se pečali predvsem z naraščajočo draginjo na Dunaju. Tako je na primer pokrajinski vodja Globočnik poročal, da je bil postavljen poseben komisar za nadzorstvo nad cenami pri državnem namestništvu, pri policijski direkciji na Dunaju pa je bil že v začetku maja organiziran poseben urad za nadzorstvo nad cenami, ki ima sedaj 70 uradnikov, To število pa je premajhno in bo treba radi naraščajočih primerov navijanja cen število teh uradnikov povečati. V času od 4. maja do 15. junija so bili trgovci radi navijanja cen kaznovani v 1026 primerih. Prišteti pa je še 200 primerov, kjer, gre za najtežje kršitve predpisov. Tako je bila te dni neka velika dunajska tvrdka kaznovana z globo 45.000 mark. Osem re-stavraterjev je bilo kaznovanih z globami po 1000 mark. Globočnik je med drugim navedel, da se dnevno množijo prijave radi navijanje cen in da dobiva sedaj uradno nadzorstvo nad cenami 200 do 300 takih prijav dnevno. LUDWIQSHAFEN 18. julija. Bureki je imel tukaj velik govor, v katerem je sprožil predlog, po katerem naj bi Francija in Nemčija organizirali v svojih deželah plebiscit, ki naj enkrat za vselej slovesno podkrepil voljo obeh velikih kulturnih narodov za mir. Takšen plebiscit bi bil po Biircklovem mnenju velikega zgodovinskega pomena. pQ$€tki Ptujskogorsk! shod »Proboj« poroča v štev. 9: »Večina slovenskih ljudi, ki so se v nedeljo udeležili ogromnega tabora pri Sv. Trojici v Slov. goricah in navdušeno pozdravljali našega voditelja ministra dr. Antona Korošca, ne ‘ve za drug tabor, ki je bil sicer nekoliko 'manjši po obsegu, vendar pa tudi zelo I pomemben, zlasti po svoji pristno slovenski in štajerski razigranosti in po svojem narodnem obeležju v duhu naših starih šeg in navad. Vršil se je pa na prastari Ptujski gori in je trajal celih 5 ur od 7.'zvečer do opolnoči " „ Židovskim beguncem iz Avstrije in Nemčije je pripravljena dati Vel. Britanija na razpolago velik naseltveni prostor v svoji koloniji Kenije. Na Daljnem vzhodu 300.000 smrtnih žrtev kolere HONGKONG, 18. julija. Epidemija kolere ogroža ves Daljni vzhod. Računajo, da je b” v zadnjih treh mesecih samo na Gradec v poplavi GRADAC, 18. julija. Nad mestom se je včeraj prelomil oblak. Vodovje je poplavilo mesto in so morali gasilci interveni- Kitajskem 250.000 smrtnih žrtev kolere, v Indiji pa 50.000. rati v 300 slučajih črpanja vode iz kletnih in pritličnih prostorov. Ceste so bile ponekod popolnoma razrite. Ob drugi obletnici španske bratomorne vo ne PARIZ, 18. julija. Ob današnji drugi španske zemlje. Od 50 španskih provinc obletnici izbruha španske državljanske je v njeni oblasti še 9 provinc z 8.5 mi-vojne kaže bilanca, da obvladuje republi- lijonl prebivalci. Ostalih 23 milijonov je kanska vlada 181.500 kvadratnih km pod burgoško vlado. ski gori. Govornik se je vrstil za govornikom, glavno besedo pa je imel naš znani ljudski govornik g. urednik France Terseglav. Dasi shod ni bil naznanjen, ga vendar oblast ni motila, ker je šef naše orožniške postaje bil tako ljubezniv, da je tudi sam prisostvoval shodu in na njem tudi povzel navdušeno besedo. Med govori pa je igrala vrla ptujsko-gorska trška godba ter se je vršilo ljudsko rajanje, katerega so se udeležile tudi naše vrle mamice, pa tudi naš priljubljen gospod župnik p. Konstantin in naš sivolasi r. urednik Franc Terseglav. Ta prekrasni shod bo vsem Ptujskogorčanom, pa tudi prebivalcem drugih vasi in trgov ter prijaznih krčem, mimo katerih so se dcle-ženci na dolgi poti od Sv. Trojice do Ptujske gore vozili in se ustavljali, da poneso narodno navdušenje v vsako hišo in v sleherni kot štajerske domovine, ostal v neizbrisnem spominu. (»Sloven-sk' dom« 12. julija 1938)«. ! S Putnikom v Gradec v sredo, dne j 27. julija. Cena le Din 100.—. Takojšnje I prijave pri Putniku, Maribor. SLAVNI LETEČI MILIJONAR Howward Hughes, ki je preletel progo okoli sveta v treh dneh, 19 urah, 14 minutah, 10 sekundah Iz spominov dr. Vatroslava Jagiča »Varaždinske novosti« so že 1. 1930. in 1931. objavile krajše odlomke iz Jagiče-vih »Spomeni mojega života«. Te dni pa so zopet objavile — ob stoletnici rojstva nesmrtnega jugoslovanskega učenjaka dne 6. t. m. — nekaj odlomkov iz teh spominov. Naravno, saj je bil Jagič pristen Varaždinec. Zanimivo piše Jagič v svojih spominih o svoji vožnji na Dunaj na visoko šolo. Evo: Prve dni oktobra 1856. sem krenil v družbi z nekim Varaždincem Bosekom iz Varaždina proti Dunaju. Na razurajanem Hribarjevem »štelvagenu« sva se pritresla prek Zavrča v Ptuj, kjer sva ostala čez opoldan, in od tam sva okoli 4. ure pop. prispela v Rače na postajo tržaško-du-najske železnice. Tu sem prvič videl železnico in z nekim nemirom sem čakal, kedaj bo po tračnicah prihitel vlak, da naju sprejme. Utisov vožnje same ne pomnim več, in ker smo se večinoma po noči vozili, tudi ni bilo mogoče nič videti. Vem samo to, da so nam zjutraj nekje pri Gloggnitzu (»Glogovnice« so zvali nekoč ta kraj slovenski prebivalci tega sedaj čisto nemškega kraja, kateremu je bil sosed drugi slovenski kraj Ternitz, nekoč Trnovec ali Trnovica!), odvzeli naše potne listine, ki smo jih drugi dan dobili na policiji na Dunaju. Na Dunaj smo prišli zgodaj, a bil je že dan. Visok ogromen omnibus, ki je tudi naše kov-čege natovoril na streho, nas je pripeljal po Wiedenu do hotela »Zum goldenen Lamm«, kjer smo izstopili. Znam še, da me je Bosek najprej odvlekel v kavarno v SingerstraBe, menda ker je mislil, da bo tudi meni kakor mnogim našim študentom kavarna važnejša nego vseučilišče ali cerkev. Sedaj pa še nekaj o glavni, za mojo bodočnost najvažnejši stvari, o učenju. V mojem dekretu je stalo, da se moram usposobiti za učitelja klasične filologije z nemškim učnim jezikom. O hrvatskem jeziku ali o slavistiki ni bilo v dekretu niti besedice. Vendar mi moja vest ni dopuščala, da bi opustil Miklošičeva predavanja. Tako sem takoj iz početka sestavil takšen načrt svojih lekcij, da sem kot »privata diligentia« poslušal vse, kar je predaval Miklošič. Kot dijak Miklošičev, ki je bil v glavnem slovničar, sem začel tudi jaz zelo zgodaj posvečati pažnjo vsej literaturi te vrste v naši domači hr-vatsko-srbski književnosti: vse, kar so o našem jeziku pisali Vuk, Daničič, Ku-relac, šulek, Veber, mi je bilo dobro znano in je zbujalo moje zanimanje za te stvari. Vsa književna produkcija tistih let na Hrvatskem je padla na ničlo; germanizacija, gospoclstvo tujega uradništva je tiščalo Zagreb in celo Hrvatslto v težko nezadovoljstvo; prvaki književnega in političnega dela so sedeli v ječah (Bogovič, Perkovac, 2uželj itd.); zagrebške gospodične so se naslajale z jezikom Schillerja in Goetheja, hrvatski so govorile samo na Jelačičevem trgu s kmeti in kmeticami v kajkavskem narečju, njihovi ideali pa so ciljali na avstrijske oficirje; za zabavo je nudilo hrane nemško gledališče in — nemške pridige v cerkvi sv. Katarine. Naj omenim še nekaj o svojem stanovanju na Dunaju. Stanoval sem prvo leto v Erdbergu, drugo, tretjo in četrto pa v Obmejna Pesnica v sokolskem slavju Rast in razmah pesniških S@koSow Ob včerajšnjem vsestransko ifspelem nastopu Naša obmejna Pesnica je na včerajšnji dan z izredno močni mpovdarkom izpričala svojo nacionalno in sokolsko zavest ter s tem doprinesla ponoven dokaz, da se kot naša obmejna sokolska trdnjava v polni meri zaveda svojega poslanstva, ki so ji ga naložile po naši uje-dinjeni Jugoslaviji začrtane državne meje. Sokolski Maribor, ki je doslej vsik-dar razumel utrip sokolskega srca naše obmejne Pesnice, tudi to pot m odpovedal in se prav v častnem številu odzval klicu pesniških Sokolov. Grešili bi, če bi dajali v tem pogledu prednost samo Mariboru, saj smo srečali včeraj na sokolskem slavju Sokole in Sokolice ter sokolstvu naklonjeno občinstvo iz vseh obmejnih predelov. Prihiteli so v obmejno, sokolsko Pesnico, da se tu pridružijo agilni in neumorno delavni pesniški sokolski družini v njeni manifestaciji sokolske in nacionalne misli ter da jo s svo jo udeležbo podpro v njenem plemenitem in vzvišenem cilju izvedbo načrta sokolske Petrove petletke, katere končni uspeh mora biti ponosni pesniški sokolski dom. Letošnji sokolski nastop v Pesnici je bil krona vseh dosedanjih prireditev in zasluži tako po zunanji izvedbi kakor tu- bili Jugosloveni združeni v svoji svobodni državi pod vodstvom svojih knezov. Nesloga naših knezov, udor tujih narodov sta povzročila razpad velike jugoslo venske države. Tuji gospodarji so gospodarili naši zemlji in našemu narodu. Toda kljub tlačanstvu v našem narodu ni zamrla misel in želja po lastnem domu, po skupni državi, ki smo jo dosegli 1. decembra 1918 po ogromnih žrtvah. Mi starejši vemo iz svojih izkušenj' in doživljajev, mladina pa iz zgodovine, da je bila ravno sokolska misel ona, ki je vzgojila našo predvojno mladino, ki je ne umorno delala in žrtvovala vse za ustvaritev naše skupne, velike države. Ta mladina je dala prve žrtve za našo svobodo, iz vrst te mladine je izšla večina naših dobrovoljcev. Sokolska mladina je bila davno pred svetovno vojno izraz jeklenega odpora proti tuji nadvladi in bila prva pobornica jugoslovenske misli. Sokolska misel je šla v borbi preko vse naše narodne Golgote in dokazala v najtežjih časih svojo življenjsko moč. Sokol stvo je ostalo dosledno vse do današnjih dni in bo tako ostalo tudi vnaprej. Svojemu narodu hočemo služiti ter resnici in se boriti za boljšo bodočnost naroda ter plemenitost njegove duše. Naše vrste se di po plemenitem namenu, da ga prište-1 kljub težavam množe, naša volja jekleni, jemo v vrsto najelitnejših in najuspelej-; Vsak Sokol mora vedeti, kje je njegovo ših nacionalnih prireditev. Neugodno mesto. Tudi naš pesniški Sokol je edini-vreme, predpoldanski in popoldanski na-' ca mogočne sokolske družine, ki šteje na livi niso mogli motiti vseh onih številnih ‘ stotisoče in milijone pripadnikov. Tudi v gostov, ki so se včeraj zgrnili v Pesnico nas tu ob meji so uprte oči stotisočev, ka-in dali s tem sokolskemu delu ob naši kor so bile uprte na množico sokolstva severni meji zasluženo priznanje. Z dr- v zlati slovanski Pragi ob priliki letoš-žavnimi trobojnicami bogato okrašene hi njega X. vsesokolskega zleta. Sokolstvo še, lepo urejen telovadni prostor na po- stremi vedno naprej! Zvest tej ideji pri- nosm Kranjčevim (Kranjčevem posest- reja naš Sokol današnjo prieditev, da po vu), živahno vrvenje po vseh pesniških (kaže svoje delo in uspehe, da si nabere cestah, kjer se je prelivala ogromna mno novih vzpodbud, da si zgradi svoj lasten žica sokolsta častna udeležba sokolstvu , sokolski dom, ki naj bo varno zavetišče naklonjenih domačinov in gostov od bli- svojemu sedanjemu in bodočemu nara-zu in daleč, vse to je dajalo naši obmejni sčaju. Vam, dragi sestre in bratje, ki ste Pesnici ob včerajšnji prireditvi izredno svečano in pestro ter razgibano sliko. — Poseben popoldanski sokolski vlak je izlil v Pesnico nove goste iz Maribora ter njegove okolice. prihiteli na našo prireditev, da na isti nastopite, da postane naša prireditev manifestacija sokolske misli ob naši severni meji, vam vsem iskrena in bratska zahvala. Našemu najvišemu Sokoiu, na Pred Klugovo gostilno so se formirale šemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. pa vrste sokolskih pripadnikov od najmlaj- zakličimo trikratni Zdravo! Zaključnim ših do najzrelejših s člani in članicami besedam br. staroste se je vsa zbrana ter naraščajem, v krojih na čelu, ki so množica enodušno ter z vsem srcem pri-odtod v strumnem pohodu odkorakale na ključila ter dala s tem duška svojemu ču-prireditveni prostor, kjer jih je navduše-1 stvu, ljubezni in udanosti do našega mla-no ter z vsem ognjem sokolske zavesti1 dega in ljubljenega kralja. Ko je vojaška sprejela zbrana sokolska množica. Ob godba odsvirala državno himno, ki io je zvokih vojaške godbe marib. 45 pešp. množica poslušala stoje in odkritih glav, so se nato razvrstili vsi oddelki, ki so je sledil brezhibno in skladno izveden' ob navdušenem vzklikanju Nj. Vel. kralju telovadni nastop, pri katerem so se v Petru II., sokolstvu in Jugoslaviji napol- bogatem sporedu nanizanih točkah iz-nili ves prireditveni prostor. I redno uspelo uveljavili vsi nastopajoči. Ob dvignjeni državni trobojnici, ki so Navzoča množica ni štedila s priznanjem se ji v pravi sokolski udanosti in verno- in aplavzom. Val navdušenja je zajel ti-nosti poklonili vsi navzoči, je spregovo-! sočglavo množico, ki je prišla na mejo, ril slavnostno besedo neutrudno delavni da tu glasno m jasno izpove svoje jugo- in požrtvovalni starosta pesniških Soko- i ...................................... J____ lov br. Srečko Kranjc. Izvajal je s po- slovenstvo ter brezmejno udanost Kralju in Domovini. Ob snemanju državne zastave z droga ter prepevanju vseslovanske himne »Hej Slovani« je bil zaključen oficielni del vče rajšnjega sokolskega telovadnega nastopa pesniških Sokolov. S himno sokolskih legij »Le naprej za sokolskim praporom« so odkorakali člani, članice, naraščaj in deca s telovadišča na katerem se je zatem razvilo pravo narodno veselje ter ne prisiljena, živahno razgibana sokolska prosta zabava. Ves čas je pridno svirala vojaška godba vesele in poskočne ter z uprav razigrano odigranimi koli razvnela množico, ki se je strnila v velik krog preko vsega prireditvenega prostora. — Sredi najlepšega, prijetnega razpoloženja sredi godbe in petja pa so neumorne, pridne roke neprekinjeno, požrtvovalno stregle številnim gostom, ki so si želeli okrepčila, pridne roke in ljubezn. in vedno prijazne gospe Kr a n j č e v e, Elizabete F r o m o v e, Hortenzije D r o č e v e, Al. Rudlove J. Frasove in Marice L lita e k o v e ter drugih, ki so vneto in pridno pomagale, da so bili vsi zadovoljni ter hitro postreženi. V času, ko je bil ofioielni del že davno zaključen, so prihajale še vedno nove množice sokolskih gostov, med njimi člani športnega, motociklističnega kl-ba Po h o r j e in P e r u n a, pevci Jadraflaši iz Maribora, ki so ob svoji vrnitvi iz G. Radgone posetili tudi sokolsko prireditev v Pesnici. Občinstvo jim je priredilo prisrčen sprejem, ki mu je sledilo nekaj vne to odpetih narodnih popevk, nagrajenih z aplavzom in priznanjem. Na včerajšnjem sokolskem slavju pa smo opazili tudi številne odličnike iz Maribora poleg že omenjenih in poleg naših vrlih Jadranašev s predsednikom M. K r a 1 j e m na čelu nadalje številnim mari borski trgovci, šentiljski šolski upav. 2. Sardoč in drugi. Prireditev je bila tako glede izvedbe telovadnega sporeda, kakor tudi glede vsega ostalega na višku in je množica valovala na prireditvenem prostoru, dokler ni sokolski vlak odbrzel z gosti proti Mariboru. Pesniški Sokol je s svojim letošnjim nastopom izpričal, da stoji krep ko na straži ter da je ni sile, ki bi to sokolsko trdnjavo podrla. K včerajšnjemu prodornemu uspehu gre aranžerjem ter nastopajočim vse priznanje, saj je bil vče rajšnji dan za našo obmejno Pesnico dan sokolske zmage in sokolskega zmagoslavja. Po tej poti krepko, samozavestno naprej! Zavedajte se ogromne važnosti nabiralne akcije za sr a cin j o doma obmejnega matičnega Sokota\ sebnim poudarkom: Dragi bratje in sestre! Kot starosta sokolskega društva Pesnica - Jarenina imam čast Vas iz tega mesta pozdraviti. Posebno pa pozdravljam zastopnika naše junaške vojske g. podpolkovnika M a- i s 1 a č a, župnega starosto br. dr. Milana Goriška, narodnega poslanca dr. • Jančiča ter predsednika naše občine,1 župana g. Frasa. Moj pozdrav velja vsemu občinstva, ki je prišlo na našo pri, reditev, ter vsem bratskim društvom in ! četam, ki so se odzvale našemu vabilu. Bratje in sestre! Pred tisoč tristo leti so TaborstraBe, Hirschenhaus, pri nekem | urarju. Pri njem sem imel tudi obede. Njegova žena z dvoje, pozneje pa s troje dece, se je zaljubila v mladega filologa,, ki pa — bodimo iskreni! — se je rad odzval. Ni hotel pobegniti pred Putifarko kakor čisti Jožef v svetem pismu. Toda realna sedanjost ni bila nasproti idealni bodočnosti. S tem hočem reči, da sem uživajoč v sedanjosti istočasno si (ideal-! no) dopisoval s svojo drago Sidiko, mojo poznejšo ženo, koje deviška milina me je že tedaj navduševala kot cilj mojega bo-' dočega življenja . . . S praškega vsesokolskega zleta ..v.- , jfaMlgšš - — -■■ ■■ * * V 1 Čsl. minister za zdravstvo in telesno vzgojo Ježek med naraščaj;,, in naraščajniki ljubljanskega Sokola mi smrn 9K?3m2$B5SB2aCSZ5BBB Dunajska vremenska napoved predvi- j deva za jutri v torek. 19. t. m. sledeče j vreme: Pretežno jasno, nagnjenost k nevihtam, nekoliko topleje, slabotni vetrovi. Ponesrečeni Gabrovec je podlegel poškodbam. Dne 13. 't. m. se je težko pone- Pred ustanovitvijo mariborske sekcije Društva .a ceste Razstava cest tudi v tlariboru V petek 15. t. m. je bil v Mariboru sestanek merodajnih faktorjev in interesentov, na katerem so razpravljali in sklepali o poživljeni akciji za preureditev in modernizacijo naših cest, zlasti pa na ozemlju bivše mariborske oblasti. Sestan ka so se udeležili predstavniki Tujsko-prometne zveze, Mariborskega tedna, Automobilskega kluba, Touringkluba, -Zgodovinskega in Muzejskega društva, cestnih odborov v Mariboru in Ptuju, sreskih načelstev levi in desni breg, tehničnega razdelka, mestne občine maribor ske in Društva za ceste v Ljubljani. — Društvo za ceste sta zastopala predsednik g. dr. Vrhunec in tajnik g. naidsvetnik inž. Pirc. Na sestanku so se obravnavala vsa NAŠIM NAROCNIKGAl. Te dni smo razposlali cenjenim naročnikom opomine za dolžuo naročnino. — Vljudno prosimo, da nam po priloženih položnicah nakažejo dolgujoče zneske. Onim, ki bi tega ne vpoštevali, sporočamo, da bomo nadaljnjo dostavo lista ukinili- Uprava »VEČERNIKA«. neizsledeni tatun izmaknli iz torbice de- z Ljubljano, Zagrebom, Kotoribo in Prek smo že poročali. S svojini dvokolesom je murjem. Ugotovilo se je, da so te ceste prišel pod neki avtomobil in so ga mo-najbolj zastarele in zanemarjene, dasi rali tuk. reševalci z razbito lobanjo pre-morajo po svojem obmejnem položaju kot peljati v tuk. bolnišnico, kjer je sinoči i liarn^° v easu, k° si je na trgu nakupo- prometne žile Jugoslavije s srednjo Ev-1 podlegel smrtnonosnim poškodbam. J vala razne potrebščine. Za storilcem je ropo vzdrževati največji promet. Nekate- j Smrtna kosa. V tukajšnji splošni bol- j '^sinila vsaka sled. ri predeli teh cest 'so v takem stanju, da nišnici je preminil v starosti 44 let upoko-! Motoklub »Perun«, Maribor, priredi se jih avtomobilisti s strahom izogiblje-'jeni poštni zvaničnik Simon Polajner. avgusta tridnevni, izlet v Italijo nici. jo, napravljajo velike ovinke okoli naše žalujočim preostalim naše toplo sočutje, države ali pa svoja vozila puščajo v Ma-j gg letnico rojstva obhaja te dni mestni liboru in nadaljujejo potovanje po želez- svetnik upokojeni orožniški podpolkovnik g. Henrik S a b o t h y. Slavljenec je v ma riborskih krogih znan, priljubljen in spoštovan j-adi svoje družabne iskrenosti, humorne šegavosti in ustrežljive ljubeznivosti. Henrik Sabothy si je stekel številne zasluge na torišču komunalne poli- Radi tega je bilo na sestanku v petek soglasno sklenjeno, da se priredi ob priliki letošnjega VII. Mariborskega tedna v Mariboru razstava cest, ki bo obsegala ves važnejši elaborat zadnje ljubljanske zvezi s cestami v severnem in severno vprašanja, ki so v zvezi z našimi cesta^ mi, pred vsem pa vprašanje preureditve j vzhodnem delu naše banovine, in modernizacije cestnih zvez Maribora! razstave in še vse ono, kar je v posebni i tike, saj pripada mestnemu svetu mari- 'uro'? 1 C POPrnnii vr J *-» r-mm » ■ . . ^ . . . . Proslava 20-3etnice Jugoslavije v Mariboru Vse udeležence, ki bodo potovali z vla kom, opozarjamo, da bodo poleg rednih vlakov vozili tudi dopolnilni vlaki, katere bo mogoče pripraviti na podlagi prijav. Zato prosi odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da prijavijo udeleženci narodnega tabora 14. avgusta ude ležbo pri domačem krajevnem občinskem odboru, da vemo, koliko udeležencev vstopi na posameznih postajah. Zbiranje teh prijav je sedaj najvažnejše! Dopolnilni vlaki bodo vozili tako, da bo mogoče odpeljati se zjutraj iz Murske Sobote, iz Velenja preko Celja in preko Dravograda, iz Brežic, iz Ljubljane in — m ako bo dovolj prijav — tudi iz Kranja Kamnika, ter da se zvečer udeleženci zopet lahko povrnejo iz Maribora domov. Posebno prosimo organizacije, ki pošlje jo svoje članstvo na tabor, da gledajo, da prejme odbor prijave točno in pravočasno. Za narodni tabor v Mariboru dne 14. avgusta je dovoljena četrtinska vožnja po železnicah in to na podlagi vabil, katere prejmejo občinski pripravljalni odbori v spominski knjižici prihodnji teden. Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru. Parlament mariborskih nogometašev Včeraj dopoldne je bil pri Zamorcu redni občni zbor mariborskega Okrožnega odbora LNP. Za zborovanje je bilo v vseh nogometnih krogih živahno zanimanje, dasi so imeli na občni zbor dostop le delegati posameznih klubov. Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni predsednik OOLNP v Mariboru g. mag. Ciril Maver, ki je uvodoma pozdravil zastopnika LNP podpredsednika g. Martelanca ter zastopnike sodniškega odbora. Po uvodnih formalnostih je g. Maver orisal delovanje OOLNP v pretekli poslovni dobi. Izčrpno poročilo je podal agilni tajnik g. Viljem Mihelak. Na področju OOLNP je bilo v pretekli poslovni dobi 196 nogometnih tekem. Iz blagajniškega poročila g. Amona je razvidno, da izkazuje blagajna 72 dinarjev primanjkljaja. Kapetan OOLNP g. Josip Konič je poročal o medmestnih tekmah, ki sta bili lani samo dve. Po končanih poročilih funkcionarjev je zastopnik SK. železničarja g. Fišer kritiziral postopanje in poslovanje OOLNP v nekaterih primerih, ki se tičejo SK. železničarja. Med drugim je obsodil dejstvo, da zavzemajo fukcijonarji SK. Rapida važne funkcije v OOLNP, tako da zastcp- borskemu že 11 let. V funkcijski dobi prejšnjega mestnega sveta je odlično vršil funkcijo mestnega finančnega referenta in je v omenjeni dobi razvil vse svoje odlične organizatorične sposobnosti pri gradnji, ustvarjanju in uspešni organizaciji Mestnih podjetij, ki jih je vodil do imenovanja nove mestne uprave. Slavljencu želimo še mnogo, mnogo let mladostne gibčnosti, zadovoljnega ter dobro počutnega življenja. Rože in tovariši izpuščeni. Iz preiskovalnega zapora tukajšnjega okrožnega sodišča so izpustili bivšega ravnatelja tuk. Privredne in zdravstvene zadruge J. Rožeta. Obenem so izpustili tudi vse ostale, ki so bili aretirani ter zaslišani v zvezi z afero omenjene zadruge, med dru gim celjski poverjenik Josip Leskovšek, potem Mirko Frank, ki je na občnem zbo ru podal poročilo nadzorstva, ptujski poverjenik Jakob Gregorec, ter Segl Egi-dič, Ivan Gumilar in Jakob Klin. Izpustitev je v zvezi z likvidacijo omenjene zadruge, ki je, kakor znano, poverjena sreskemu podnačelniku za Maribor levi breg g. Modrijanu. Vest je zbudila v Maribora precejšnje zanimanje . Nezgoda pri gradnji novega bogoslov- niki narodne manjšine lahko diktirajo slovenskemu klubu. G. Fišerju je odgovoril podpredsednik LNP g. Martelanc, ki je pojasnil, da glede nekaterih očitkov g. Fišerja ne zadene OOLNP nobena krivda, marveč LNP. G. Martelanc je dejal, da bo^3, ® sfrto lobanjo je obležal pod lesenim poslovanje LNP v doglednem času bolj stavbnim hlodom 30 letni delavec Ivan ekspeditivno. Na predlog g. Koniča se je Toplak iz Vetrinjskega dvora. Ko so de-naposled sprejela razrešnica dosedanjemu 'avc! razdirali pri gradnji novega bogo-odboru, in sicer s 7 proti dvema glaso-; slo v ja pod Kalvarijo leseno stavbno ogro voma. Spregovoril je nato še g. Bergant,' P° Ilesrečnem naklučju treščil hlod ki je pozival navzoče delegate k složne-,na J oplaka ter^ ga podrl na tla. Pone-mu delu na eksponirani severni meji. Pri.S1 ei“eni ie obležal s strto lobanjo neza-volitvah je bil izvoljen za predsednika I vesten ter ves v krvi in so ga morali ma-mag. g. Ciril Maver, dočim so posamezni;1 reševalci odpremiti v tukajšnjo klubi delegirali v odbor naslednje dele- sPlosno bolnišnico. Ponesrečenčevo sta-gate: SK. Rapid g. Frankla, SK. Gradjan-!^e j® resT1°- ski g. V. Miheljaka, SK. Ptuj g. Amona, Pobegli kaznjenec Črepinko piše drž. ČSK. g. Koniča, SK. Lendava g. Grbca, tožilcu. Kakor smo že poročali, je pred SK. Mura g. Skraberja, SK. železničar, tedni Pobegnil robijaš Črepinko, ki je g. Lovreca, SK. Drava g. Jenka, dočim odsedeval v tukajšnji kaznilnici večlet-bo pobreška Slavija imenovala svojega n? zaporno kazen. Pobegnil je ob prili-zastopnika pozneje. Odbor se je konsti-, '{i>. k° je bil z drugimi tovariši zaposlen tuiral na svoji prvi seji. j Pfi vinogradnih delih na Meljskem hri- Pri slučajnostih se je soglasno sklenilo, 1 bu. Kljub jntenzivnemu zasledovanju pa da se odpošlje predsediku vlade dr. Mi- j danes Črepinka niso mogli izslediti iti lanu Stojadinoviču brzojavna zahvala za |e bil med drugim tudi osumljen, da se ukinjenje davka na športne prireditve. Ustanovitev odseka Sokola Maribor matica v Kamnici Včeraj, dne 17. t. m. se je vršil v prostorih Kosičeve restavracije ustanovni sestanek kamniškega odseka Sokola Maribor matica. Sestanka se je udeležilo nad 50 bratov in sester, ki so vsi prijavili svoj pristop v novo sokolsko edinico. Ustanovnega sestanka so se udeležili delegatje mariborskega matičnega Sokola, ki so po pozdravnem nagovoru br. staroste podali potrebna pojasnila in navodila. Nato je bila izbrana odsekovna uprava in izvršene potrebne formalnosti. Nova sokolska edinica, ki bo začasno tvorila odsek Sokola Maribor matice, je združila že danes nad 60 članov in se s tem včlenila v veliko sokolsko družino. Navdušenje, ki je prevevalo navzoče b-ate in sestre, dokazuje, da bo ta postojanka tvorila novo krepko trdnjavo Sokolstva v okolici Maribora in na naši meji, '2 katere se bo širila sokolska misel in brambna odločnost sokolskih načel ter lacionalne misli na tej prelepi točki naše severne meje. Lepo uspeli zbor je bil zaključen z navdušenim pozdravom prvemu starešini Ju-goslovenskega Sokolstva Nj. Vel. kralju Petru II. Iz meščanskošolske službe. V 5. pol. skupino sta napredovala Ivan Lavrenčič na I. moški in Emi Kosi na II. ženski mešč. šoli v Mariboru. F. Ferjančič podlegel poškodbam. Včeraj zjutraj je v tuk. splošni bolnišnici po poldrugomesečnem trpljenju podlegel za dobljenim poškodbam delavec F. Ferjančič, ki je postal žrtev nezgode v Ma-sarykovi ulici. Dne 30. maja se je v tej ulici kakor smo poročali, zrušilo lesno skladišče tvrdke Miroslav France in pokopalo pod seboj poslovodjo Piščanca ter delavca F. Ferjančiča, ki so ga takrat s strto hrbtenico in težkimi notranjimi poškodbami izkopali iz skladiščnih ruševin. Prepeljali so ga v tuk. bolnišnico, kjer je pa sedaj podlegel. Tragično usodo vestnega in marljivega delavca pomilujejo vsi, ki so ga poznali. je družil s Pintaričevo roparsko tolpo. Sedaj pa se je Črepinko sam zglasil, in je pisal pismo državnemu tožilcu dr. F. Hojniku. V pismu Črepinko navaja, da pri roparskih pohodih M. Pintariča in J. Kodra ni bil zraven in da njegove roke še niso omadeževane od krvi. Ob koncu svojega pisma pa je Črepinko dejal, »če mene hočete dobiti, potem morate še v druge šole iti...« Omenjeno pismo je bilo v soboto 16. t. m. oddano v Mariboru. Smrtna žrtev bele kuge. V soboto 16. t. m.^ so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico 28 letno Hermino Kajdičevo. Zdravniki so ugotovili, da ima zastrup-ljenje in je Kajdičeva v noči na nedeljo umrla. Ker obstoja sum, da je vzrok smrti umetni kriminalni splav, je bilo o zadevi obveščeno tuk. državno tožilstvo ki je odredilo obdukcijo trupla, ki bo danes v ponedeljek v mrtvašnici mestnega pokopališča na Pobrežju. V zvezi s tragično smrtjo Hermine Kajdičeve vrši mariborska policija poizvedbe, da se izsledi osebo, ki je Kajdičevi povzročila umetni splav. Žeparska sodrga. Šivilji Angeli Klein (Trst, Benetke, Gorica). Kolektivni potni list in ‘skupni triptik dovoljen. Natančnejša pojasnila se dobijo pri g. Gustinčiču, trgovcu v Mariboru, Tattenbachova ulica, do 20. t. m. Prekrasen Putnjkov izlet z najmodernejšim avtokarom v nedeljo dne 24. j u 1 i j a v Celovec (Vrbsko jezero). Vožnja in vizum le Din 120.— za osebo! Pohitite s prijavami, zasigurajte si mesta. Društvo Jug. državnih in samouprav, upokojencev (K) v Mariboru. Izredni občni zbor, ki bo v nedeljo 31. julija 1938 ob 9. dopoldne v Narodnem domu (mala dvorana) z dnevnim redom: Razprava in sklepanje o združitvi našega društva z ljubljanskim društvom na podlagi pogojev, ki so bili objavljeni v junijski štev. »Upokojenca«. Na ta občni zbor se na zahtevo članov vabi tudi zastopnik ljubljanskega društva upokojencev. V Mariboru, 16. julija 1938. Matej Vrbnjak, I. r. t. č. podpredsednik. Ce pustiš aktovko na kolesu... Dijakinja Nada Lenardova je prislonila svoje kolo pred neko trgovino v Gosposki ul. in šla nakupovat. Drzni zmikavc, ki se je sukal v tem času okrog trgovine, je opazil na kolesu prislonjeno aktovko, ki ga je mikala in vabila. Izrabil je ugodno priliko, snel aktovko s kolesa ter jo br-zih nog odkuril. V aktovki je bila denarnica s 400 dinarji gotovine ter s kopalnimi potrebščinami. Za storilcem poizveduje policija. Iz suknjiča je padla denanica. V času, ko se je vračal inž. Mušič Marjan iz Sv. Lenarta proti Mariboru, je imel na kolesu prislonjen jopič, iz katerega je med-potoma padla denarnica, v kateri je lastnik imel shranjenih 900 din gotovine ter razne dokumente. Brez vzroka. Nočni napad je vprizoril brez vzroka neznani moški, ki je v noči na nedeljo srečal na vogalu Kopališke in Tattenbachove ulice car. uradnika Ivana Medaniča. Pritekel je za njim ter ga udaril s pestjo po glavi, da se je napadeni v trenutku zgrudil. Radi napada je osumljen neki čevlj. pomočnik, ki je v tem času razoglav ter brez jopiča ves razburjen pridrzel iz neke bližnje kavarne. Razen odrgin po roki ni napadeni utrpel nobenih poškodb. Vse kradejo. V veži stanovanja zava-rov. uradnika Vladimirja Munda na Vojašniškem trgu so se v noči na nedeljo pojavili »ljubitelji« knjig ter odnesli večje število raznih knjig v skupni vrednosti 400 din. Policija je storilcem že na sledu. SftodHo fidauje Praznik teniškega športa v Majšperku Na krasnih teniških igriščih v Majšperku je gostovala včeraj teniška ekipa ISSK Maribora, ki je proti članom TK Majšper ka odigrala 13 iger. Člani ISSK Maribora so bili prav prisrčno sprejeti, tako da bo včerajšnja nedelja vsem udeležencem ostala v prav prijetnem spominu. Ekipi ISSK Maribora, se je posrečilo, da je zrna gala v razmerju 13:0 in so bili posamezni rezultati naslednji: Ga. Voglarjeva: ga. Kubrichtova 6:1, 6:3, gdč. Posek:ga. Peklar 4:6, 6:2, 5:7, Albaneže:Vigele 6:0. 6:2, Škapin:Nerat 6:2, 6:2, Tončič:Gril 6:4, 6:4, Voglar:Schwarz 6:0, 6:0, Der-novšek:inž. Schuster 6:4, 6:3, Kirbiš: Šauperl 6:0, 6:0, Albaneže-Škapin:Nerat-Vigele 6:1, 6:2, Dernovšek-Tončič: Schwarz-Gril 6:1, 6:4, Im korakom, z zelo malo navdušenim obrazom! Uničen je, pozabi pozdraviti, postavi se v napačno vrsto, dokler ga ne postavijo, kjer mu je bilo mesto. Orof prihaja, morebiti da ie povelje. Ustavil se je pri načelniku, govori z njim, gledata proti cesti, ki vodi Iz Mita. Grozen trenutek! Poslal je posebnega sla, da poizve vse potrebno. Ne gre, ne vrača se; morda bo grof nepotrpežljiv In izda po- velje za pohod. O, da bi Bog dal in prišel sel in prinesel dobro novico! Roubinek vzdihuje, obrača oči po rodbini — v tem — sel, upehan, brez sape — že pripoveduje nekaj grofu in ta vprašuje. Vse oči so vprte v to skupino — Roubinek ni niti dihal — in zdaj — grof se obrača h gardi in naznanja, da je prejel gotovo, zanesljivo poročilo: V Pragi je izbruhnila revolucija, grozna zmešnjava je tam — Roubinek je izgubil vsako na-do. Pojdejo — pojdejo. Toda ljudstvo je obrnilo orožje proti cesarski vojski in proti tej se on ne bo boril, ter se naj torej gardisti razidejo po svojih uradih in opravkih. To je bilo tako nepričakovano, da niti Roubinek ni zmogel tolike radosti. Toliko nenavadnih dogodkov in prehodov, da ni mogel dati duška svojemu veselju. Iztrgal se je Iz prve vrste, pozabil na resno h^o, hitel na vso moč k ženi in hčeri, že na stopnicah je strgal kapo z glave In odpenjal sabljo. Utrujen se je zgrudil v svoj naslanjač, govoril le malo in ni kazal tako očitno veselja kakor žena In hči. XII. V noči dne 14. junija je posadka tnjno zapustila Prago in zasedla Hradčane. Drugi dan je knez \Vindlschgratz pro-j glasil nad Prago obsedno stanje. Ljud- '»dpia konzorcij »Jutra« v Ljubljani..Odgovorni urednik IVUKSO KOREN Za mseratnt del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d, oreastavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru