KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjeni gospod Doropoljski! bosih nog in pleza po strmih, navpičnih stenah ~ .. . -i ir • x- navzgor. Spotoma ga sreča samec, ki je ravno St I JFiTZ hSeHnmame9 ^ d T^ Priletel iz gnezda.% pade simtno zadet od Stara sem 8 let In hodim v 2 razreti. Imatn fovčeve kro|le Lovec nabaše puško iznova 4 brate m 3 sestre Najstarejši brat je pri , ,eza Brej v višino Pri ^ d vojak.h. Ravno sedaj ,e bil sest tednov na J samicP ] hi v *>vojem «vjcm dopustu kerje bil ranjen v nogo. Sedaj se 'd braneč s5voj | d jJ, . ostrJjmi je pa ze vrnil proti Tirolom Drug, brat pa fc ^ „, za ,edja ob'deluje SJ k]- jn postane drugo leto učitelj. Dve sestn sta v , ^^ telebn^ti « n ^r ad ' Moževo Celovcu v urSuhnskem samostanu, stirje otroci «anje je Wlo strašno Krčevito se je moral smo pa doma. Doraa sem v Gorjah, pol ure dfžaJu ^eL, da ne omahne v globJočino in od Blejskega jezera, kamor se hod.tno drsat, odganjSti razjarjenega jastreba, ne da bi mogel kadar je zamrznjeno. Zadnjo nedeljo sem b la .», ^, rabitJj sJvoje puške. s svojinu sestncami na otoku, kjer smo zvo- K nile in prosile Marijo za skorajšni mir, ki ga že vsi težko pričakujemo. Drugič Vam pišem 'g""" "Ž^>^>-^ ^^^&^ kaj več o Blejskem jezeru. Prosim. bodite tako ^Ttii^^l^^^^ prijazni in denite to pisemce v svoj kotiček. ^j |f%& Sprejmite mnogo najlepših pozdravov od zveste -^*^*'\5^S bralke .Zvončkove* &**&\JS1 Anice Žirovnikove, , Vft fXT?tjJ&* nadučiteljeva hčerka v Gorjah pri Bledu, jffi^k-f^j Gorenjsko. '^^-^^ LiubaAnica! ";(^XeWrSciL (ri%&*\ Izpolni svojo obljubo in nam kaj več ¦•*\ f \f L VfS ^K J^ jJsMc *VW» povej o divnera Blejskem jezeru, ki ga po , ^ ($ wi Tj f\ r^SS&h 3C^^ pravici imenujemo biser vse slovenske zemlje! "^^j \\ Iil^-J V \ ^2$^™*/ — O, koliko skrbi imajo Tvoji Ijubi starši, ki -^ \ ^jiav^ ^^V se tako požrtvovalno in Ijubeče brigajo za vas, ~^f^ X^*^rfe svoje otroke! Oklepajte se jih z Ijubeznijo in ^>\X t»s*!/^ hvaležnostjo, nebeška Gospa pa naj usliši -^N \l vs, vašo prošnjo, sporočeno ji na Blejskem otoku! *=_Jpr^' | ,i \ Blagorodni g. Doropoljski! J i^, Jr\ Tu Vam pošiljam svojo povest, ki sem ^"ihuLl jo prevedel iz nemškega. Prosim, blagovolite jo priobčiti v .Zvončku", kakor tudi k povesti Njegova bistroumnost in hladnokrvnost pridejano sliko. ga je rešila gotovega pogina. S težavo na- ravna-z drugo roko, ker s prvo se je opiral Pogumni lovec. na pegino, puškino cev na ptiča, s palcem Slavnoznani lovec Josip Šercer iz Švice svoje bose noge napne in izproži petelina, in je nekega dne v visokih švicarskih Alpah iz- Jas'reb se zvrne mrtev P° pecmali. sledil jastrebovo gnezdo. Odpravi se proti v Za oba stara in dva mladiča je dobil dotičnemu mestu, kjer je slutil, da so mladiči, Šercer v mestu Sanis 11 K krvavo zasluženega 119 plačila, a globoki brazgotini na rami je nosil bil ljub Tvoj obisk. Bodi pridna in kmalu vse svoje življenje. zopet piši! Z odličnim spoštovanjem * Josip V a 1 c n č i č, Dragi gospod Doropoljski! dijak iz Ilirske Bistrice II. c realke Obiskujem tretji razred in imam vsak v Ljubljani. drugi dan šolo. Gospodična učiteljica me iina Odgovor: rac*a- Rac* scm mec' součenci. Večkrat pa Ljubi Josip! mislim na svojega najstarejšega brata, ki je ,. , _. . . . v , padel v vojni. Atek in mama pravita, da je Ustregam Ti in pnobčujem povest o po- t0 daieč na Rumunskem. Jako smo žalostni, gumnem lovcu s podobo vred, ki dobro pred- najboij pa mama in atek. Moi drugi brat ie stavlja boj srčnega moza z jastrebom. tudi pri vojakih. Jako se veselim, kadar pride , domov. Vdani Velecenjeni gospod Doropoljski! Danil° B e z j a k TT * , . . Pri sv- Toraažu. Upam, da ne zavržete mojega pisma, o. . čeprav ni lepo pisano. Hodim v II. razred. VJQgovor- . Jako rad čitam ^Zvonček". Moj ata je že L]UD1 uanll0! skoro tri leta pri vojakih. Zdaj je v Albaniji. Verjamem, da mora velika žalost vladati Vsi bi radi videli, da se kmalu vrne. Imamo pri vas, ker je kruta vojna ugrabila Tvojega pridno gdč. učiteljico Z. Okornovo, ki me najstarejšega brata. Druge tolažbe ni, nego namesto očeta pridnov pripravlja za gimnazijo. da se zamisliš v neizmerno gorje, ki objema Star sem devet let. Citam že nemške bajke. toliko in toliko rodovin, jokajočih nad grobovi Če Vam to ptsmo ni preslabo, mi, prosim, svojih dragih sinov in bratov. Splošna žalost odgovorite! je lastni žalosti tolažba. Naj se vsaj Tvoj Prav vljudno Vas pozdravlja drugi brat vrne zdrav domov! Milan Klemenčič, * učenec II. razr. II. odd. pri sv. Troiici ... . . , _, .. ,.. v Sl. goricah. Velecenjem gospod Doropoljski! n. Dolgo sem čakala na BZvonček". Pa sem uagovor: se jako razveseii|a) ko sem ga dobila. Všeč Ljubi jviilan. mi je_ zaj0 sem vsega prebrala. Jaz hodim v m V predzadnjem ,Zvončku" sem vprašal 3. razred, naša Mentika pa v 2. Gospodična ¦ Tvojo sestro Maro, ali nimaš Ti — njen bratec učiteljica naju doma poučuje. Prav rada dopi- ¦ — nič veselja do pisanja? Danes pa, glej, sujem; papanu, ki je na fronti, pišem vsak dan. H že priobčujem Tvoje pismo. To me veseli, a Prav lepo Vas pozdravljam! ¦ šebolj b. me veselilo, ako mi čimprej spo- Marjana Kančeva, ¦ rocis novico, da se je Tvoj oce zdrav m ... ¦ srečen vrnil domov. — S tem svojim odgo- gra ze" H vorom Ti obenem sporočam, da Tvoje pismo Odgovor-. ¦ ni preslabo — zato hajdi z njim v kotiček! Ljuba Marjana ! K, Lepo je, da tako pridno dopisuješ svojemu H očetu, ki je na fronti kot zdravnik, če se ne ™ Gospod Doropoljski! motim. Lečiti mora tam hude in težke rane, ~ ... , „ ,. , . , ,, gledati toliko gorja in bolečin, da ie gotovo Oprost.te, gospod Doropoljsk., da Vam dostikrat tudi sam to]ažbe jn razVedrila po- pišem na dopisnia. Gospodična nam je po- treben. In g|ej _ oboje mu daješ Ti, ko mu vedala v soli. da so dopisn.ce s plačanim vsak dan poš|ješ ljub drobno isemce _ »odgovorom tudi v prometu. Prece] setn si iskren pozdrav z doma od dragih svojcev! mislila: prvo posljem Vam! Sedaj se pricno počitnice. Ako bi imela denarja in vedela, kje ^SHf^ stanujete, bi Vas prišla obiskat. _&^^^& Srčno Vas pozdravlja Jg si Ana Kantetova, T^fcj^^ učen. V. r. C. in M. šole pri sv. Jakobu v Trstu. Vsem kotičkarjem: Kolikor dobivam po- „ . rabnih risb, pridejo vse polagoma na vrsto. Uagovor: ' Nekateri ^umetniki" pa mi pošiljajo take umet- Ljuba Ana. njn6; da ne morem z njjmi nikamor drugam Veseli me, da se me otroci tudi v Trstu nego v svoj — koš! Še ta časih malo debelo spominjajo. Torej Ti bi me rada prišla obiskat, pogleda. Pa brez zamere! pa nimaš denarja? Ne žalosti se, saj so mi Tvoja pisma ravno tako ljuba, kakor bi mi °=33r° 120