LAS The largest Slovenian Daflj sn list slovenskih delavcev v AmerikL wad legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 2 I 5. — Stev. 215. Entered as Second Class Matter September 21t 1903, »t the Post Offiet at Hew York. K. Y„ nnder Act crfC^eis of March 3. 1879" NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 14, 1936—PONEDELJEK, 14. SEPTEMBRA, 1936 v TELEFON: CHelsea 3—1242 SPANSKI FASISTI SO ZAVZELI SAN SEBASTIAN PQ ZAVZETJU STRATEGIČNO VAŽNEGA MESTA, JE NA VRSTI PRESTOLICA ŠPANSKE, MADRID Br&nitelji so zbežali iz mesta. — Uporniki bodo u-darili na Madrid. — Governer je šel zadnji iz me-sta. — Branite!ji so se vstavili v Bilbao. — Fašistični aeroplani so bombardirali Madrid. SAN SEBASTIAN, Španska, 1 3. septembra. — Vladne čete so prepustile dolgo oblegano kopališče San Sebastian upornikom, ki so s tem postali gospodarji celega severovzhodnega obrežja, ki meji na Francijo. Fašistični oddelki generala Mola so popoldne pričeli prihajati v mesto In le tu in tam je še izza barikade ustrelil kak vladni vojak, ki ni pobegnil z branitelji. Governer Antonio Ortega, ki je rekel, da San Sebastian ne bo nikdar požgan, je do zadnjega o~ stal na svojem mestu. Odšel z drugimi vladnimi uradniki na jahti v Bolbao, ki se še vedno nahajaja v vladnih rokah. Vladni vojaki so se v tovornih avtomobilih naglo vozili v Bilbao, katero mesto hočejo braniti do zadnjega. Zavzetje San Sebastiana je za fašiste največje strategične važnosti. Mesto ni samo dobro pristanišče, skozi katero bodo uporniki mogli dobivati vojni materijal, temveč se jim ni več treba bati napada od zadej, ko bodo zopet pričeli prodirati proti Madridu. Ko se je pričela državljanska vojna, so se delavci v obrežnih mestih takoj oborožili ter se polastili Iru-na, San Sebastiana in Bilbao. Vsled tega je bila armada generala Mola v nevarnosti, da ji vladni vojaki padejo v hrbet, kadar fbi pričel prodirati proti Madridu. Vsled tega je z madridske fronte poklical več tisoč vojakov, katere je poslal proti Irunu in pozneje proti San Sebastianu. Skozi San Sebastian bo general Mola mogel dobivati nemško in italijansko orožje. Do sedaj je dobivala samo južna uporna armada italijansko pomoč, sedaj bodo mogli prijatelji španskih fašistov zalagati z vojnim materi jalom tudi severno armado. General Mola bo secjaj mogel vreči vso svojo silo na Madrid, do koder vodijo dobre železnice in ceste SEVILA, Španska, I 3. septembra. — Radio postaja v Sevilji naznanja, da so fašistični aeroplani bombardirali vojašnice v Madridu. Ubitih je bilo 250 vladnih vojakov. Proti fašističnim letalcem se • ni dvignil noben vladni aeroplan, da bi ž njimi pričel boj. Za predsednika Manuela Azano je pripravljen aeroplan, da pobegne, kadar bi bil Madrid v nevarnosti, da ga zavzamejo uporniki. MADRID, Španska, 1 3. septembra. — Vlada je; poslala nekega duhovnika v oblegano trdnjavo Alcazar v Toledu. Duhovnik je bil tri ure v trdnjavi in ko se je vrnil, je pripovedoval: "Žalosten je pogled na oblegance. Njihovega položaja ni mogoče popisati. Po tleh sem videl ležati suhe može, ki so padli vsled oslabelosti. Služil sem sv. mašo, katere so se udeležili skoro vsi moški in ženske. Mnogo mož sem izpovedal in vse žene. Krstil sem dva otroka, ki sta bila rojena tekom obleganja. "Pr&sil sem -polkovnika Moscadorja, da saj dovoli ženam in otrokom, da odidejo iz trdnjave, toda* odvrnil mi je, da rajšc gredo v smrt." Važna konferenca Male antante ZASLIŠANJE 0 POVIŠANJU CENE MLEKA Governer je zavrnil zahteve farmer jev. — Dokazati morajo večje stroške produkcije. ALBANY, N. Y., 13. sep. — Dva tisoč farmerjev je slišalo governerja Lehmana, kako je zavrnil njihovo zahtevo po $3 za 100 funtov mleka. Voditelji farmerjev so tako pozvali svoje pristaše, da so pripravljeni na povelje takoj vstaviti prodajo mleka. Governer Leiimaia je farnier-jem rekel, da jim bo dovolil povišati ceno mleka, ako mu dokažejo, da so se povišali stroške za produkcijo. Governer je rekel, da bo odločil do srede ali pa do konca prihodnjega tedna. Voditelj farmerjev Felix Pi-sek je že prejšnji teden naznanil, da bodo farmer ji zastavka-li v pande!jek, ako njihovi zahtevi ni vstreženo. Ko je prišel governer v dvo-rapo, da vodi zaslišanje, je bil sprejet z glasnimi klici. Ko pa je pričel govoriti proti povišanju, tedaj se je navdušenje zanj poleglo. Lehman je farmerje pozival, da odložijo stavko za en teden, da v tem času položaj preuči. Obljubil jim je, da jim bo dovolil nekaj povišapja, toda ne vsega, kar zahtevajo. "Za vlado je lahko povišati ceno," jo rekel governer, "Popolnoma drugače pa je pridobiti ljudi, da plačajo višjo ceno. Svarim vas pa, da boste pri stavki imeli sami škodo, kajti mleko bo prihajalo iz drugih držav." KONZUL IMENOVAN ZA POSLANIKA WASHINGTON, D. C., 13. septembra. — Špansko poslaništvo je naznanilo, da je bil za poslanika imenovan dosedanji konzul v Sa Fracisco Enrique Carlos de la Časa mesto odsto-pivšega poslanika Luis Calde-rona. GLAS. NARODA" JEKLARJEM NE BODO ZVIŠANE PLACE PITTSBURGH. Pa., 13. sep. — Upanj3 je izginilo, da bi bile 200,000.delavcem pri U. S. Stel Corporation zvišane plače za 10 odstotkov. Predsednik korporacije Benjamin F. Fairless je rekel, da bi povišanje plač v sedanjem času oviralo uspešno produkcijo. HRANA IZ LESA CAMBRIDGE, Mass., 11. septembra. — Dr. Friedrich Bergius, ki je pred leti dobil za kemijo Noblovo nagrado, je izjavil na konferenci Harvard univerze, da je mogoče spre- ITALIJA NE BO VEČ TRGOVALA S S0VJ. UNIJO 1 T —---- Mussolini se je pridružil Hitlerju proti sovjetom. Italijansko časopisje poživlja Žide k fašizmu. RIM, Italija, 13. septembra. — Mussoiini je nepadoma zaprl vrata sovjetski Rusiji, ko je prekinil pogajanja za obnovitev trgovskih odnošajev med obema državama. Pogajanja so bila prekinjena ob istem času, ko je imel Hitler v Nuerenbergu oster govor proti sovjetski Rusiji. S tem pa nastajata tudi v Evropi dva mogočna nasprotna si bloka: nazijsko-fašistični in komunistično-radikalpi blok. II duce pa je obenem z več ukazi pognal mogočni vojaški stroj s tem, da je odredil iz-va n redne izda tke za armado, mornarico m zračno brodovje ter municijsko industrijo. Pred fašističnim ministrskim svetom je Mussolini govoril o neizogibni vojni", katero je lafisko leto napovedal. "Ti izdatki nas bodo postavili v položaj, da bomo ojačili svoje vojaške sile in obvladali sedanji težavni mednarodni položaj." Mussolini je ukazal, da vse municijske tovarne naglo izdelujejo vojni materijal. Ob tej priliki je tudi povedal, da ima italijanska vlada nad 1000 tovarn za orožje in mnnieijo. Mussolini je evropskemu miru zadal ,nov udarec, ko je naznanil gospodarsko vojno proti vsem državam, ki nasprotujejo podjarmljenju Abesinije in ki jiajbolj zahtevale sankcije proti Italiji. S tem misli Mussolini Anglijo in Rusijo, ki ste najodločnejše zahtevale sankcije. Mussolini je tudi povišal plače vsem delavcem, ki so zaposleni v državnih tovaipaah. Fašistično časopisje je nepričakovano pričelo veliko kampanjo proti Židom in bolj-ševikom. Časopisje poživlja vse italijanske Žide, da so najprej fašisti in šele potem židje. ŠVICARSKA POLICIJA PROTI KOMUNISTOM CURIH, Švica, 11. septembra. — Švicarska policija je danes aretirala več inozemskih komunistov, ki bo prišli s ponarejenimi polnimi listi preko meje. Pri njih bo zaplenili policisti več važnih dokumentov, iz katerih je razvidno, da imajo komunisti v Šivici tajno radio postajo. meniti les v sladko*1, maščobo in iproteine. To so tri glavpa živila, ki jih potrebuje človeško telo. / * . ■ HITLER HREPENI PO RUSKIM BOGASTVU Nemčija bi bila bogata z ruskimi polji in rude -polnimi gorami. — Več sto aerop!anov je krožilo nad mestom. NUERENBERU, Nemčija, 13. septembra. — Ko je krožilo nad mestom 200 bombnih aeroplanov in več sto zasledovalnih aeroplanov, je rekel Adolf Hitler, da bi bila Nemčija neizmerno bogata, ako bi i-mela bogata žitna polja in rude polne gore sovjetske Rusije. Več tisoč mladim nazijem je rekel Hitler, da bi Nemčija premagala Rusijo, ako bi prišlo ž njo do vojne. "Ko bi imeli ural, ko bi i-meli Sibirijo, ko bi imeli Ukrajino, ki narodno socijalistična Nemčija plavala v izobilju.'9 Hitler v svojem govoru ni rekel, da se namerava polastiti ruske zemlje, toda beseda "ko bi imeli" so poslušalcem, ki so ravno prej slišali v kako žalostnem položaju se nahaja Nemčija zaradi surovin, izvabile glasne klice odobravanja. "Toda to pomamjkanje mora in tudi bo premagala nemška iznajdljivost in odločnost," je nadaljeval Hitler. "Pravijo, da nimamo bakra. V štirih letih bomo izdelovali svoj lastni material. Pravijo, da nimamo gumija. V štirih letih se bomo vozili ma svojih gumijevih obročih. Toda dvomljivci ugibljejo: "Kje pa bodo dobili bencinf" Povem vam, da bodo naše tovarne v štirin letih vrtale v zemljo in bodo dobivale bencin iz premoga." Tuji diplomati živahno razpravljajo o tem Hitlerjevem govoru in sovjetska vlada bo tnajbrže vložila pri nemški vladi protest. Tuji diplomatski uradi so bili zelo zaposleni, da so naglo sporočili svojim vladam Hitlerjev govor, kajti Hitler je ob tej priliki prvič omenil Ukrajino. Prej pa je Hitler govoril 50 tisoč nazljskim voditeljem, katerim je rekel: "Pustite jih, naj nosijo sovjetsko zvazdo, premagali jo 'bomo -z znamenjem svastike. Ako pride kdaj ura, ko bo naš dedni sovražnik padel na nas, tedaj boste stali ob moji strani, za menoin pred menoj in mi boste pomagali bojevati se." TROJE DRŽAV BO DOLOČILO BODOČO VNANJQ POLITIKO BRATISLAVA, Cehoslovaška, 13. septembra. — Poglavitni predmet konference Male antante bo ravnovesje sil evropskih držav. V zgodovini Male antante je to najvažnejša konferenca. Delegati sku-sajo najti ogovor na vprašanje: — "Ali naj ju-žnovzhodna Evropa sledi vojaški in gospodarski politiki Rusije, Francije, Nemčije ali Poljske?" i Odsotnost večletnega romunskega vnanjega ministra Nikolaja Titulescua pomeni zmago za Nemčijo. Titulescu je bil pri zadnji prenovitvi romunskega kabineta izpuščem in iz tega tuji opazovalci razlagajo, da se je Romunska približala Nemčiji. Francija bo skušala vplivati na to konferenco, ker nameravate Jugoslavija i n Romunska postaviti blok proti boljševikom* Konferenca 'bo razpravljala o romunski zahtevi, da je 15 iet stara mednarodna podonav->ka komisija razpuščena. Komisija je bila postavljena; leta 1921 in je bil njen namen urejevati trgovino po Donavi. Romunska je vedno trdila, da je ta komisija v nasprotju z njeno ne od vi sin ostjo. In ko je bilo v Montreuxu Turčiji dovoljeno utrditi Dardanele, jei Romunska mnejnja, da ima sedaj nov vzrok za opustitev to komisije. Romunska zahteva, da ji je dana popolna oblast nad dolenjim tokom un izlivom Donave. USTRELIL ŽENO IN RANIL SVAK1NJG HIGHLAND FALLS, N. Y., 13. septembra. — Tukaj so a-retirali in zaprli 271etnega šoferja Jamesa Wallace. Sinoči, je podil z revolverjem v roki po ulici svojo ločeno ženo Mildred in njeno sestro Claro Brown. Ker ju ni mogel dohiteti, je začel streljati. Ženo ;e usmrtil, svakinjo pa nevarno r april. Na policijski stražnici je priznal, da se je hotel tudi sam u-streliti, pa mu je zmanjkalo nabojev. ZNAČILNA NAJDBA V DRŽAVI MICHIGAN IRON MOUNTAIN, Mich., 13. septembra. — Po razstrel-bi -ogromne skale so WPA delavci naleteli na okostja, ki jih je preiskal Oscar H. Reinbolt, geolog in rudniški inženir. — Reinbolt pravi, da so okostja stara najmanj tisoč petsto milijonov let. BIVŠI SENATOR JOHNSON UMRL LICHTFIELD, Minn., 13. septembra. — Magnus Johnson, ki je dospel kot preprost priseljenec iz Švedske ter se naselil na severozaipadu, pozneje pa postal kongresnik ijn senator, je danes umrl, -star 65 let. Podlegel je pljučnici. KONJ SE JE VSTRASDL SLONA PANGUITCH, Utah, 13. sep. — Farmer Nelse Ipson je prihajal v mesto, da si ogleda cir-ikuč. Ko je njegov konj prvikrat zagledal slona, se ga je prestrašil in padel mrtev na tla. Ipson se je pri padcu ne-vjimo poškodoval. DAR VLADI ZDR. DRŽAV SAN D1EGO, Ca L, 13. sep. — Fred J. Jansen je ponudil vladi Združenih držav petdeset akrov veliko zemljišče, tU)VEDB€ ftmHSBBW COMPANY Frank Sakaer. President__L. Benedik. T*eas. Hm» of bnstneos of the corporation and addresses of abpre officer«: «i Wart 1Mb Street. tonh of Manhattan. New Fork CM*. N. I. -O L AS NARODA" .__(Vole© of Um Poople) lamed Brery Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja aa ta Za New York sa celo leto ...... f7.00 Za pol leta ....................S3 50 Zs pol leta .................... $3.00 8s fptrt leta $1.00 Za Inozemstvo sa oelo leto......|7.00 Ža pol leta ....................$3.50 TBE LARGEST SLWENB DAILY IN UJ93. odmev Španske revolucije v rusiji Subscription Yearly 10.00 Advertisement on Agreement "GU» Naroda" Izhaja vsaki dan tavzemši nedelj in prasnlkov "GLAS NARODA". 21« W. Mfch Street. New Y-rk. N. t Telephone: CHelsea 3—1242 NESREČNA ITALUA Delavci v neki tekstilni tovarni v Moskvi poslušajo mladega govornika, ki jih poziva, naj z denarnimi prispevki priskočijo na pomoč španski delavski vladi, ki se bori proti fašistom. ■HHS Peter Zgaga O POLJUBIH IN POLJUBLJANJU Kaj n«, draga eitateljica in prijateljica, da sem se danes lotil povsem {neobičajne stvari.; Ne vem, če jo bom zdelal, ker sem v tem pogledu precej neuk in nevešč. 491 Pijanost, ki se je lotila laških fašistov po zavzetju Abe emije, je začela izginjati, in ko t naravna posledica je sledil pjanosti maček. Italijani motre s -kritičnim pogledom močnik, ki ga jkn je skuhal Mussolini. Narod se je dal začasno slepiti s pomembnimi imen! kot je naprimer "riuiski imperij" ali "fašistični imperij", slednjič se je pa prepričal, da vse to nič ne pomeni. Naj se imenuje Italija "kraljestvo" ali "imperij", resnica je, da je zelo, zelo revna dežela, ki trpi vsled strašne gospodarske krize, da se krivi i/a šibi pod bremenom dolga, ki ga je bilo treba najeti za izvršitev afriškega pustolovstva. Z ozirom na ta dejstva ni mogoče resno govoriti o kolonizaciji A/besinije. S kakšnim kapitalom naj se izvrši ta kolonizacija? Mussolijni je izčrpal iz Italije vso kri, da se je mogel polastiti revne afriške kolonije. Fašizem je zapletel Italijo v ta'ke diplomatske zapletlja-je, da ji nikjer v inozemstvu ni mogoče dobiti posojila. Posojila, o katerih klatijo, pa niti najmanj vedo, Če jih bodo dobili ali ne, ne bodo rešila tako težavnega problema kot je kolonizacija Abesitnije. Mussolini se seveda širokousti, da se bo Italija s svojo lastpao močjo izkopala iz zadreg ter objavlja načrte, koliko bombaža se bo pridelalo v Abesdniji, koliko kave in koliko olja. iKaj so pa pravzaprav dosegla male italijanske družbe, ki so se združile za temi programi? Kje je njihov kapital v tako obubožani in zadolženi državi? Mussolini se je pričel ozirati na Ameriko. Katera ameriška bapčna skupina bo posodila denar za kolonizacijo dežele, kjer je še vedno vojno stanje ter se\v nji ni še niti pričelo s splošno organizacijo. Italijanski državjniki grade gradove v oblakih, dočim je v Italiji nepopisno siromaštvo. Prebivalstva strada. Ljudje, ki so upali, da jim bo Abesinija prinesla paradiž, so razočarani. Edina organizacija, ki v Italiji izborno fvmkcijonira, je tajna državna policija, ki kontrolira javno mnenje in privatno življenje vsakega posameznika. Hišni vratarji morajo vsak dan sproti poročati o vsem, kar se dogaja v hišah: kdaj odhajajo stanovalci zdoma in kdaj se vračajo domov, s kom se pajdaši jo in kaj počno. To ni posebno lahka naloga za vratarja, ki služi v veliki stanovanjski hiši. Poleg tega je v vsaki hiši še posebqn vladni zaupnik, ki ga noben stanovalec ne po zna. Take neverjetne razmere vladajo v deželi, ki pravi, da ja civilizirana. V deželi, kjer vlada fašizem, ne more hiti govora o civilizaciji. Dopisi. PRIMORSKE NOVICE Ponesrečen beg Vračajo se z Blizu Latisane ob Tjlmentu se je pripetil majhen incident, Girard, O. Jersen je tu, s pikniki smo že skoraj pri kraju, hočeš, nočeš, moraš nazaj v Domove dvorane. In ker so večeri že tako hladni, je Gospodinjski klub v Girard, O., sklenil prirediti krasen, zabaven in čisto domač večer 19. septembra v Slovenskem Domu. Seveda, vse za ko-1 poslali iz tržaških zaporov v meje 1U)JAK£ CIlOSiHO, NAJ NAM NAKKAT&O N A DOPISNICI SFOKOCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V GLlbertu je bil te dni aretiran Edvard Tonka na obtožbo, da je z avtom povozil dva Finca, ki sta nevarno pobita. * Divizijski mane™! v ohmej-'W£ ™ mi ozemlju.-ki so trajali Fra*k kl je vzbudil veliko pozornost raj dva meseca, so se kakor-po- ca' . vse? Furlaniji. Kakor po- ročnjo tržaški listi, te dni za- lanG}u * ►on i 'Oav^iA+tim-k -i« >-> .Ar; ]-!-:.. X: l: TT---ji • , , krnili ki po ^ roča "Oazzettino," je neki kaznjenec, čigar imena list ne navaja in ki je bil obsojan na 30 let robije, na nekem ovinku železniške proge nenadoma skočil iz vlaka, s katerim so ga v spremstvu dveh karabinerjev Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. viTAWO V JUGOSLAVIJO $ w--- < 5 M---Wo. * 7J»-------DJn. « »JM f 17.40 f G.N $245.00 100 200 Ur Lir Ur Lir mo ,.. Ur 2000 „ Lir 3000 III BE CENE BE DAJ BJTUO MENJAI& BO NAVEDENE CBNf PODVRŽEN* SPREMEMBI Alf DOLI ■--- 1 1-.i• i i - -' •1 • - "" ■ Zfc Itphffl* vetjih zneskov kot saval . . lirah dovoljujemo to boljto IZPLAČILA V AMK3IŠKIH DOLABJIH bodi* v čiaarJiha* J S.78 Portoferrnio, kjer je velika kaznilnica. Na rokah je imel sicer zapestno okovje, tako da je moral pasti poleg tirov prav nerodno na tla, vendar se mtu nič hudega pripetilo. Zjutraj si je celo odstranil okove z rok, in se pripravil na beg, ki mu pa ni uspel seveda že je Fnrlanija rist Slovenskega Doma. Prijatelji in zpanci iz vseh krajev, vsi brez izjeme pridite ta večer med nas, in vam ne bo žal. Iu še posebno vabilo gre vsem članicam Gospodinjskega kluba iz različnih meet in krajev. Le pridite vse, prav prijazno ste vabljene. Pripeljite seboj tudi svoje boljše polovice. Članice Gospodinjskega kluba iz -Girarda, bodo potem imele priliko se seznaniti s članicami iz drugih imest. In obenem boste videle, kako znajo Girardčani ob priliki vse povrniti. Pripravljenega bo vsega dosti—za jesti in piti — ničesar pe bode zmanjkalo. Cleveland-čani kakor tudi Barbertonča-ni zelo radi pridejo med nas, zato Vam še en'krat rečem, ni-i-r j. i v kar ne zamudite 19. septem- 1 ute njive, ista drevesa. Vrgel se je Tja posteljo in se za-strmel v strop. Tedai je rahlo potrkalo na vrata. KAPLJA KRVI Niti odgovoril ni. Počasi so se vrata odprla in v sobo je stopila domača hči. Dekle z dežele, kakor jih je bilo sto in 3to, preeej vsakdanjega obraza. Le malo na njej je izdajalo, da so njeni starši pred leti bivali v mestu. Rdeča ruta se je prav za prav le malo prilegala njenemu nekoliko bledemu obrazu. Že neštetokrat je ^el mimo nje, komaj jo je pogledal, komaj da ji je mimogrede rokcl kakšno besedo. Kaj prav za prav hoče? Vprašujoč jo je pogledal. V zadrego je prišla. Nekaj časa je strmela v tla, potem pa je tiho rekla: ; "Sobo bi vam rada pospravila. Ali boste danes kar v njej ostali tV- Ozrl se je okoli se4>e. Res, vse je bilo razmetano. Že takt* ni bil velik prijatelj reda, tu na deželi, kjer ni nihče vedel zanj in kjer ni nikogar pričakoval,, se je pa za red še manj »menil. '' Saj res,' * je dejal v zadregi. Vstal je in stopil k oknu. Spet se je zagledal v polja, ki so ležala po dolini kakor široke, temne preproge. Že davno so bila požeta, saj Se je že bližal konec avgusta. ■ "Kako mora biti zdaj v mestu?" je začel misliti. Kavarne so prazne, iz asfalta izpuhteva vročina Njegovi prijatelji se sončijo v kopališču. Njegova soba je prazna, neprezračena. Omami j i va sopara leži nad vsem. Iznenada si je zaželel, da !bi bil vzel s seboj nekaj knjig. Nalašč je pustil vse v mestu, da ne bi bil imel seboj ničesar, kar bi ga spominjalo mestne naveličanosti. Se časnikov navadno ni bral, čeprav so mu jih pošiljali. Da, če bi imel nekaj lepih knjig, ne bi umiral od dolgega časa. Toda kaj se hoče? Ni mislil, da 'se bo na deželi dolgočasil. Obrnil se je. Skoraj nehote, kakor bi bil hotel pretrgati tok svojih misli. Domača hči je pospravljala posteljo. Sklanjala se je čez njo in gladila rjuho. Potem je vzela prevleko in jo pregmila. Nato se je oprla oh VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do idaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni meaec, draj dan ln tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega 4eta ln stroffliov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravna tL Pogljlte naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte naiema zastopniku v, VaSein kraju ali pa kateremu izmed MstopUtov, kojlh imena so tiskana z defcelipl ker so upp-avi- Ceni obiskati tudi drage naselbine, kjer Je kaj nafflh rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftK Walaenburg, M. J. Barnk INDIANA: Indianapolis, Fr. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, j. Lukaafa* Cicero, J. Fabian (Chicago, Cteei IP Illinois) JoUet, Mary Bamblch La Sail«, J. Spajlcb Maacoutah, Frank Angus tin North Chicago, J«e Zetcoe KANSAS: Glrard in okolica, Joseph Moiqjfc MARYLAND: JWWWer, Fr. V MICHIGAN: j Detroit, MINNESOTA t i Chlsholm, Frank Ely. Joa. J. Eveletb. Louie Gilbert, Louis Vi Hlbbing, John Povle Vir**«*, Fro* Brvatteto MONXAJ&A: f Bounds M. M. Panfen Washoe, U Champ« foffloj w —:-----1--------- ^Mh^oh, feajak Trofcs Lopis Bakwt, John Kumge Aaten. mm* K t a. - * - Owatyj^ifehly, lffjiwitfifnnj. "Arflfi I pa v«c gapoBti, Sjmfc fmimm. ifc ltn;u ^ ^ Tiiaip Pro frltf***? 'Vm.-, I ^"SAJWwLk rob postelje in pogledala proti oknu. Za trenutek so se srečale njune oči. V zadregi je pogledala v tla in ga hotela nekaj vprašati, toda nič pametnega ji ni prišlo na misel. Kar nasmejati se je moral njeni zadregi. Kako ji je le ime? Saj je že večkrat slišal, da so je klicali, toda njenega imena si ni mogel zapomniti. Ali je bilo kmečko ali mestno? Prav za prav bi se ji kmečko bolj prilegalo, si je mislil. Spet je pogledala kvišku. Nerodno ji je bilo. Sami sebi se je zdela kakor otrok, ki ga nelpdo wtyci, m. s pogledom ga je hotela prosi'ti, naj ne strmi vanjo, naj kam gre. "Saj 4? prav lepo dejde," je rekel sam pri sebi. Prvič je to opazil. Tako je bil že vsega naveličan, zdaj pa je iznenada vstalo v njem nekaj novega. Iztrgati se je hotel iz večne živčne utrujenosti. Kako lepo, gladko polt ima. Kakor bi mu bila mrena padla z oči. Čudno, da doslej tega še ni opazil. In rdeča ruta se ji prav za prav dobro podaja. Kakor lep, priroden okvir. Čeprav je njen obraz nekoliko prebled. Naposled jo je res vprašal, kako ji je ime. *'Pavla/7 je tiho rekla. 4'Pavla," je ponovil za njo, kakor brez misli. In spet se je zastrmel skozi okno. Ali naj bi Sel ven! Čemu? Saj se bo zunaj prav tako dolgočasil kakor tu v sobi. Ali naj se spusti z dekletom v pogovor? Saj ne bo zvedel nič noyega, nič takega, česar že ni slišal stokrat in stokrat. Pa vendar si je rekel, da mora nekaj storiti. Zdaj -dekle pometa. Prah se dviguje s tal, ki so kakor nalašč za nabiranje prahu Stare deske, že vse črvive in mehke, da se ponekod kar vdajajo pod koraki. Kakor nalašč za prah, da. Lepo dekle je v moji sobi, pa mislim na prah Ln metlo, — si je dejal in se moral sam nasmejati svojemu domislefau. Toda kaj naj stori! Saj se mu govoriti ne ljubi. Prvič po tednu -dni je segel za časnikom, ki je ležal še nerazvit na mizi. Xn komaj je začel brati, pa ga je zmotila. 'Kako vam je pri nas všeč?1 mu je rekla. Pogledal je kvišku. Da, saj res, tri tedne je že tu, pa skoraj ni izpregovoril besede. Še nikomur ni rekel, ali je zadovoljen ali ne. "Prav lepo je! Prav zadovoljen sem," je dejal, čeprav je moral samemu sebi priznati, da laže. "Ali boste še dolgo ostali!" ga je <^ekle- vprašalo, f&ele tedaj se je zavedel, da ima dekle prav prijeten glas, dosti prijetnejši kakor ga je pričakoval iz teh ust. Čudno, res čudno, da se doslej sploh ni menil zaajo, da je hodil mimo nje, kakor bi bila tujka, kakor da sploh ne *bi bila ženska. Prejšnji dan je dobil iz mesta velik zaboj sadja, dobrega sadja. Niti pokusil ga ni. Komaj da .je odprl zaboj. Zdaj je stopil k zaboju in odkril pokrov. "Kakšnih štirinajst dni mislim še tu ostati," ji je rekel. "Saj sem se dobro založil z vsem. Poglejte, kaj vse so mi poslali." Kakor radoveden otrok je skočila k naboju. OJ&raz ji je zažarel. U|Pri nas takega sadja nima- (Nadaljevanje na 4. strani) STALINA JE STRAH ATENTATA Te dni je sporočil "Matin" opis, kako Stalin stanuje v Kremln. Kaj* armada georgijcev, ki so prisegli, da. hranijo Stalina zoper vse. naj pride karkoli, straži Stalina noč in dan. Vsakega, ki se približa Stalinovemu stanovanju, naznani straža z avtomatičnim strelom. Da bi se kdo prikradel v Kremi, je nemogoče. je isto ko sinrt, saj so vse povsod z elektriko prena-sičene žice. Vrata Stalinovih1 soban nimajo kljuk. Odpirajo j in zapirajo se same od sebe. Ta j sistem upravlja Stalinova pisarna. Sovjetski diktator živi v stanovanju šestih sob. Prej se je časih peljal z avtom po Moskvi. Množica ljudi, ki je pazila nanjo trikratna vrsta redarjev, je mogla videti, da so vrata avtomobila jeklena — in da jih ne more prodreti nobena krogla. Notranjost avtomobila je obdana z jeklenimi stenami. Ko je Stalin še hodil ven, je bilo na stotine tajnih policistov porazdeljenih med ljudi. Ti so ploskali v pozdrav Stalinu, a so zaeno neprestano opazovali liudi in imeli pripravljene samokrese. Zdaj Stalin skoraj nikoli več ne gre iz Kremi a. Če kaki nujni posli zahtevajo, da vendarle gre na cesto, tedaj se peljejo trije avtomobili redarjev pred ir.>m in trije za njim. Časih se je rad sprehajal po Moskvi, i zdaj ga ljudstvo nikoli več re vidi. Kremi je zanj ko mesto v minijaturi. Ondi ima svoje posebno gledališče in svoj nalet. Ondi so tudi njegovi najzvestejši prijatelji in njegova telesna straža. Celo njegovi najvdanejši sotrudniki morajo imeti posebno dovoljenje ravnatelja tajne policije, če hočejo iti k njemu. — Zdaj je Stalin .jako izmučenega obraza. Straža si pripoveduje, da je jako živčno razburjen. Prej je Ml Stalin izboren strelec. Zdaj pa pravijo, da se mu roka trese. Kadar gre spat, je dvanajst vojakov s ptuškami v rokah pred njegovo spalnico. Vsa jedila zanj morajo prej preiskati. Kadar se Stalin pelje z vlakom, so trije oddelki pred in za njim, popolnoma prazni. NA SVETI! NI NIČ NOVEGA V londonskem "Timesu" objevlja nekdo članek, v katerem pripoveduje, da je divjala bdš pred sto leti v Španiji enaka bratomorna vojna, kakor zdaj. Takrat, leta 1836, se je obračal v angleški spodnji zbornici neki poslanec v temperamentnem govoru na civilizirani svet in opozarjal na španske državljanske vojne z bese-dnmi: "Kakor tigri in hijene koljejo Španci Špance." Vidimo torej nov dokaz, da na svetu ni nič novega, kajti čez sto let se isti narod slavne preteklosti kolje ? krutostjo in brezobzirnostjo, ki ni prizanesla niti velikemu duhu in častiti je vi starosti Miguela de Unamuna. Zdaj je pa še hujše, nego leta 1836, ko je predlagal vojvoda Wellington v angleškem parlamentu, naj ustanovi angleška vlada urad za izmenjavo u jetnikov Zdaj bi -bil tak urad odv**č, kajti v španski državljanski vojni ujetnikov ne poznajo, ker jih na obeh straneh sproti pobijejo. Pa tudi geslo o politiki ne-vTiešavanja je bilo znano že pred sto leti, ko je nastopil Ro-ert Peel proti lordu Pal-merst&m, ki je zagovarjal angleško poseganje v špansko državljansko vojno. Pred sto leti je angleški državnik Peel izjavil, da ni dopustno, da bi se inozemstvo vmešavalo v notranjo politiko nesrečne &pani Sto let je minilo in ponav-L iati KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST I 8th STREET NEW YORK, N. Y. in . . . . učni AHNS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ____1.........1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in dru» narodne ustanove. Bogato ilustrirano. • ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Šesta vU dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2._ BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... .40 RONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lepem vedenju, govorjenin ln oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižico — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. .50 BREZPOSELNOSTI IN PR90LEMI SKRBSTVA ZA -BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 CERKNIŠKO JEZERO IN >KOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75- isirani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. ... 236 strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan Češki narodnogospodarski strokovnjak, je razSiril svo*° delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. 60 .75 .40 .90 .60 NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel mere strani. Trda vez. Cena .................. To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti s>venskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. BroS. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................1.50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. 10G strani. Cena OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .............+............. .25 Napisano v spomin možu, ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno 'ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MA.TAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljgih virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 197 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasin najlepših krajev. .50 .60 .80 DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1,20 PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 «tr... .75 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sa dno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Knelpp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 BroS. cena 1.25 Navodila slovitega Župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DOMAČI ŽTVINOZDRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50 broš............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opLs raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«« »trani. Cena Zanimiv potopis s slikami «stih krajev naše etare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ........................ jjfg GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj S slikami. 296 strani. Cena ....................j gg Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini ln veliki koristi, ki jo nudi Ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ............ Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zrvezana zgodovina slovenske prestolice. .65 .7» se sodobne 1.50 .70 .60 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu, IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc .50 Levstik. 220 strani. Cena ................ .90^ Levstik. 220 strani. Csna broš. ...90 vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk- Prvi ln drugI del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80....II. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valeptin Razinger, 64 strani. Cena trdovez ..>. r50 Broš. ..v. KRATILA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. .30 .30 .50 .75 .10 .50 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111. str. KUBIČNA RAČUNICA. Trdi. vez. 144 str. Cena Navodila za Izračunanje okroglega, rezanega ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. Gena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 stranL Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhonae. 126 Btr. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... .5© M1STERIJ 1»DŠE. Spisal dr. Franc OoestL — 275 strani. Cena ........................ Rasprava o blaznosti ln posledic h pijančevanja. MATERIJA la FNERGIJA. Spisal Or. Lavo Cer- melj. S «nir»m1- 190 strani. Cena..........L3S Nauk o atomih, molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o lzsiea*Ih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. S slikami. 168 strani. Cena ........................ Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI 8PISOVMK." 150 strani. Cena.... Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnlfe in ienitnih pisem. v , NASVETI ZA HI$0 IN DOM. 410 strani. Cen Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vpraSanjlh ln neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja ln gospodinje ln je tofej vest svetovalec t vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. S>1 strani. Oena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na sve-ege ln navade. Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji notrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena Nasveti in navodila, kako se je tr«ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! hoče seznaniti z glavnimi čt.ami filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ................. V knjigi so opisani predhodniki in idejni" utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena ........ .75 S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo Izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o me- \ rl ln teži. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .CalinSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "Črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knjgl ntTija nas znani potopisec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZ- " BOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš......................... j>0 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-SLOVAR. 148 strani. Cena .............. SLO VENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškeea lezlka. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellcita * Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 .90 .40 .50 .25 .60 V knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. .70|jSPOLNA NEVARNOST. Cena ................ Na ges^iiajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne boleznL UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer, 168 j strani. Cena trdo vez......80 BroS..... Vse podrobnosti o gojenju čebel, prehrani I in o čebelnakih: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 ! Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- i niča in slovar. 295 strani. Cena broS.......L25 Vezano......L50 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena broš......................... .50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 382 stran?. Cena .......................tM VOŠČJLNA KNJIŽICA. S3 strani. Oena ...... .50 . Zbirka voSčilnih listov In pesmic k godovom, novemu letu ln drugim prilikam VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena...... M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ......................... JI VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena ......................... JU V prvi knjigi so pesmi ln basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, gove^tilca, glasbenika in Časnikarja. VODNIKOVA PRATKA a leto 1927. 128 str. Gena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. I VODNIKI IN PREROKI. 128 stranL Cena .... Knjiga je Izšla v zalolbi Vodnikove druSbe ter vsebuje življenjepise raoi, ki so a tvojim delom privedli slovenski narod is ftnSenjstvm v svobodo. (Nadaljevanje na 4. atranl.1 .15 i i .M 1 * rlL2| WAXUBZ- New York, Monday, September 14, 1936 l ux zixamsT buovene dxily in m Hči druge žene n 46 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Bistre oei tete Kati so že davno opazile, da je njenega mladega istanovaicn GkmJa očarala. Kaj takega iskinšena žena opazi izmed sto nedolžnih malenkosti In dr. Leydena je cenila preveč, da so tega ne bi veselila. Toda ta opazovanja je pridržala za sebe, ni jih izdala z nobeno besedo, da ne bi motila, kar je lilo v cvetja Da pa je tud: Helga biia zelo naklonjena dr. Leydenu, je vkIo njenim očem. Helga je bila pač bolj navajena prikrivati svoje občutke. Tako tudi ni imela najmanjšega pojma o njenih ljn.bo.surunih občutkih, s katerimi je stala He^ga svoji sestri nasproti Tega večera rpzun tete Kati in Hannesa Leydena ni bilo drugih gostov r.a S.vntenu Fo večerji se je gospoda, kot vedno, umaknili v He.'rin mali salon, kjer je stal eleganten klavir. T*i so pili niokko hi Helga je včasih igrala, ako so njeni go?ti slučajno hoteli slišati kako godbo. Klavir je virtuozin obvladala, toda njeno igranje je bilo brez duše. To opazili vsi, /azua Gkinde, ki je njeno igranje občudovala in je gledala njene roko z velikimi očmi, ker so tako lahko in elegantni Irze1^ p-> tipkah. ilO. ho bi tudi laz to znala!" je vzkliknila nekega večera. "Al' ne znaš .'-rati klavirja, Gondaf" jo vpraša sestra. "Ne, ker na Djihomyju nismo imeli klavirja in kadar smo peli, mati, o.ve in j~z, tedaj sem apremljevala na citre, katere me je nave-la moj:« mati.'* "Ali imaš še citre?" jo vpraiša teta Kati. "Seveda, leta, na nje še vedno spremljam pesmi, ki jih pojem," odgovori Gonda. "Potem pa nam moraš enkrat kaj zaigrati.'7 Toda do tega se Gonda še ni mogla odločiti. Ni bila navajena ipra-ti in peti drugim ljudem. Njeni edini poslušalci so hili samo njeni stariši in Grega Strasser. Tudi ta večer je Helga raz veselila svo^e goste z nekaterimi koma li. Tgral;. je Chopina in Liszta z veliko spretnostjo, toda brez vsakega cbčutka Seveda so ji zelo ploskali in ni bila malo ponosna na svoje glazbene zmožnosti, zlasti še. ker je mislila, da je v tem ozii-j Gonda nikakor ne prekaša. In k-*r je bila t"ga pregotova, pravi, ko je skončala: "Sedaj pa nas moreš že tudi enkrat razveseliti s svojim glazbenim prispevkom, Gonda. Dopoldne sem videla citre v tvoji sobi in sem ss pii tem spomnila, da znaš igrati in peti. Takoj bom poslala po rje. Enkrat moraš tudi nekaj napra-> iti za zabavo našli: gestov " In ne zmenivš*. se za Gondino obotavljanje, je ukazala prinesti c:tre. Goivia potrta d.ha "O, Helga, zeh} se bom osramotila, kajti še nikdar nisem ;grala in pe'a pred drugimi ljudmi." "Toda zelo nas- bo veselilo, milostljiva gospica, ako nam dovolite vas poslušati," pravi Hannes Leyden. V zadregi ga posluša. "BojJm se. da .ni bo vsak glas ostal v grlu," vzdihuje. Pri tem pa je bila -ako krasna, da bi jo najrajše prijel in jo ravdušil. Teta Kati ji prigovarja, da naj se nikar ne boji, da bo šlo že dobro, iti njen oče pravi smeje in jo pogladi po laseh. "Broz skrbi dovoli, da te poslušamo, Gonda. Da nisi primadoTin, vemo v-i. In za domačo zabavo poješ zelo dobro. Mogoče ?em kot tvoj oče nekoliko pristranski, toda od tukaj ne bo nikdo bežal, o tem bodi prepričana. In če si korajžna, se prav gotovo ne boš osramotila. Najprej zapoj malajske narodne, pesmi, za katero si sama napisala spremljavo. S f< m boš prav gotovo : udila nekaj novega." Gonda se junaško nasmeje na očetove besede in pravi: "Sramoto boš mora! prenašati z menoj, oče, ako kaj ,pQ-lrazim." Oče n smej'] prikima. Sluga prinese citre in jih ponudi (Jondi. Gondn zb: re ves svoj pogum in s prsti, kot za poskušajo, preleti strpne. Nato pa nekolik zmedena pogleda •\ir. Leydena in pravi: "Toda prosim, ne posmehujte se!" Dr. Leyden mo»če zmaje z glavo. Kako krasna in oboževanja vredna je r ila v svoji zadregi. Nekaj časa igra Gonda kot v sanjah in izvablja iz citer mehke, polne glasova. Vsakdo je opazil, da so bile citre zelo dobre. Nato pa p ične zelo tiho in zatem vedno glasneje in pogumnejše peti. Najprej poje malajsko vspavanko, nenavadno n^rno, pomirjevalno pesem, ki je poslušalce takoj prevzela, četudi malaj-bega besedila niso razumeli. Ko skonča, .viti ne počaka, da li kdo kaj rekel, temveč zaigra prehod v dmgo malajsko pe«em. To je bila ljubavna pesem in je zvedela se sladkejše kot prva Njen mehki mozzo sopran se pričara v srca poslušalcev. Glas ni posebno glasen, toda nena-\adno sladek in njehak. Ko skonča, odmakne prste od ciler in'se šele sedaj upa dvigniti cči, najprej proti dr. Leydenu, eegar«pogleda pa se prestraši tako, da takoj povesi oči. Take Hannes Leyden ni še nikdar videl, tako razgrete in nežne. "O, kako krasno si pela, Gonda, kako krasne so te pesmi." zakliče teta K-,ti ter Gondo burno objame in poljubi. "Ali so ti v resnici ugajale, teta Kati?" "O, ti zlato moje, kmso moreš tako neumno vprašati! l jubeznivo je zvenelo. Škoda, da nismo razumeli besedila. .To nam moraš prestaviti." Gonda ?e nekoliko smeje in nekoliko v zadregi gleda k dr. Loydenu. Zdi se ji, kot nikakor ne bi smela vpričo njega IKraoviti besediia ljdbavne pesmi. Prestavi samo uspavan-ko ip pravi nato, da drage pesmi ni mogoče prestaviti, ker bi bila preveč navadna In ker jo je sram. da so bili tako navdušeni nad njenimi p iprostirči peamimi prične novo predigro. Dobila je malo več poguma in poje tudi nekaj danskih n arodnih pesmi, ki bile prisebno pr:ldadne za citre. Sladko in mejiko zopet zveni njen glas in zopet prevzame poslušalce. Helga je bila edina, ki se je pri teh krasaih glasovih zaprla v ljubosumni VELIKI LAMA NAPOVEDUJE VELIKO VOJSKO Vrhovni poglavar Tibeta je | katera bo najmanj za sto ali več Veliki Lama, to je vrhovni j let rešena vsega vmešavanja predstojnik budističnih meni-1 evropskih držav, hov, ki prebivajo v Tibetu, j Kakor je Elndersu povedal Svoje tovariše in verske pod-'general Denpen Hsia, ki je ne-ložnike pa imajo tudi v sosed-1 kak vojni minister v Tibetu, njih deželah. Veliki Lama, ki se imenuje Panhen Lama, je navadno zelo prebrisan mož. je Japonska z drugimi državami sklenila zve^o zoper Rusijo, če bi ta hotela napasti Ja- Sedanji tibetanski poglavarj ponsko. Zato japonska izziva ima svoje evropske in ameriš-, rija na. meji hočejo Ruse samo pripraviti do tega, da bi Rusi Japoncem napovedali vojno, don B. Enders, kateri je sedaj j Veliki Lama je svojim minLst-evropskim in ameriškim časni- rom že večkrat rekel, da bo v kom dal zanimivo izjavo, kako prihodnji vojni Tibet doletela ke svetovalce. Ameriški svetovalec Velikega Lama je Gor- tibetanski Veliki Lama presoja svetovni položaj z oz i rom na interese svoje tibetanske republike. Enders nekako takole poroča: Ze cela štiri leta se Veliki Lama pripravlja na veliko vojno med Riusijo in Japonsko. Trdno je prepričan, da se bo neizogibna rasko-japonska vojna vojskovala na širnih planotah Tibeta in Mongolije, torej po tistih krajih, koder prebivajo lamaistični nomadi, kateri imajo svojega vrhovnega poglavarja v Velikem Lami. Enders je pred več časa z Velikim Lamo obiskal tiste kraje, kjer se d?nes spopadajo ruske in japonske prednje straže. Veliki Lama je tedaj prebival v Pel-lingmiao, v "Svetišču sto čudežev". kakor se to mesto imenuje. To mesto so sedaj zasedli Japonci. Takrat sta Enders in Veliki Lama potovala v te kraje, da bi Veliki Lama tamkaj organiziral odpor zoper japonsko prodiranje. Povsod v Mongoliji je ukrenil vse potrebno da se lahko zavrne na pad od strani Mandžurije. Še pred 6 meseci so se pristaši Velikega. Lame posluževali le pasivnega odpora. Toda pod krinko, da jih vse skupaj nič ne briga, so se lamaisti temeljito pripravljali na pravi odpor. Veliki Lama, ki motri svet in dogodke na njem s svoje visoke tibetanske planote, je trdno prepričan, da se bo prav na teh visokih planotah vnel novi svetovni požar. Zato pa tudi sam nadzoruje in vodi vse priprave za obrambo svoje dežele. Po njegovem mnenju se je vojna med Rusijo in Japonsko prav za prav že začela. To bo za enkrat trajalo, dokler ne boda Japonci na 1500 kilometrov dolgi fronti započeli velike ofenzive. Ta fronta pa pojde povprek skozi Tibet in Mongolijo. Veliki Lama sodi, da bodo Japonci pri tej vojni šli natančno po sledovih velikega Džingis kana. Toda medtem ko je ta veliki osvajalec pred 700 leti svoje vojske vodil od Mandžurije do Budimpešte, se bo ta vojska nazadnje končala že v Turkes-tanu. Veliki l.ama napoveduje, da se bo japonska ofenziva v Tur-kestanu zgubila v puščavskem pesku. Tako nazadnje ne bo Nihče zmagal, niti Japonci, niti Rusi. Obe državi se bosta namreč docela izčrpali. Nazadnje pa bo na Japonskem izbruhnila še revolucija, ki bo japonske čete prisilila,, da se bodo naglo vrnile domov. Edino korist od te vojske bo imela Azija sama, ista usoda, kakršna je doletela leta 1914 Belgijo. Vsekakor morajo Tibetanci res biti pripravljeni na to, da bodo Japonci vdrli v tibetanski koridor severno od jezera Kokonor. Na ta način bodo Japonci ruske čete, katere so bodo zbirale v Altaj-skem gorovju, prijeli od strani. V tem slučaju se bodo prve odločilne bitke bile pri Lanhovfu, na zahodnem koncu velikega kitajskega zidu. Nato se bo vojskovanje razlilo skozi tibetanski koridor do lie ali Kulče v Turkestanu. Tako napoveduje Veliki Lama. Bog daj, da bi se mož motil Iz Slovenije. SMRTEN PADEC Z MARIJINE CERKVE 4. sept so bili v Celju priče strašne nesreče, ki je zahtevala človeško življenje. Okrog 8. sta se podala 32-letni kleparski pomočnik Franc Belci in 16 letni kleparski vajenec Metod Sulič na cerkveno streho nad glavnim vhodom in začela delati na pločevini pri žlebu. Stavbenik Gologranc, ki izvršuje notranja dela v cerkvi, ju je opozoril, naj se privežeta, Belci pa tega svarila ni upošteval. Nenadno je Belclu na pločevini spodrsnilo. Pričel se je v zraku loviti, oprijel se je Suli-ča in ga potegnil s seboj. Sulič se je v zadnjem hipu oprijel stebra na robu strehe in se rešil. Belci pa je strmoglavil 18 metrov globoko in priletel z glavo na rob hodnika za pešce Pri padcu je nesrečnežu počila lobanja, zlomil pa si je tudi tilnik, hrbtenico in obe roki ter obležal v krvi. Belclu je letos 14. junija umrla žena, ki mu je bila nekaj tedno prej rodila dvojčke. Sedaj sta uboga otroka ostala brez staršev. VALJČNI MLIN V ŠMARCI POGOREL Velik ognjeni svit je naznanjal hud požar. Gorel je znani mlin Alojza -Vavpetiča v Šmar-ri. Mlin stoji ob potoku Mlinščici, iz katerega je dobival pogonsko moč, le 6 metrov daleč pa je veliko Vavpetičevo poslopje, v katerem je krčma in parna pekarna ter trgovina. 30. avgusta je bilo v Šinarci žegnanje, ki ga domači in najožji znanci navadno praznujejo šele v ponedeljek. Zato je bilo v Vavpetičevi krčmi okrog pol 11. zvečer še polno gostov. Skozi okno pa naenkrat nekdo opazi, da se iz strehe mlina kadi, med dimom pa že švigajo ognjeni jeziki. Nastalo je veliko tekanje, zakaj večina gostov je imela kolesa spravljena v skladišču mlina. Hitro izpraznili skladišče, v katerem je bilo tudi pol vagona sladkorja. V silosu je bilo poldrugi vagon pšenice, katero so bili pripeljali šele v soboto, v skladišču poleg mlina pa do pol vagona moke in drugih mlevskih izdelkov. Žal pa je bilo že prepozno, da bi mogli še kaj i¥šit?. Ogenj je divjal že po vsej notranjosti mlina, uničeval stroje in leseno ogrodje, streha pa se je z ropotom rušila. Z EMLJEVIDI KAPLJA KRVI Nadaljevanje- s 3. strani. Pozor rojaki v PITTS-BURGHU in okolici. Dokler se našemu stalnemu zastopniku Mr. Josephu Poga-čarju ne izboljša zdravje, ima pravico pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila Mr. Ch. Pro-gar, 5611 Celadin St., Pittsburgh, Pa. Rojake prosimo, naj mu gredo v vseh ozirih na roke. Uprava "Glas Naroda". mo," je rekla. "Bog ve, kje rasejo vse te dobrote!" "Le nastavite predpasnik," je dejal. Obšla ga je nepremagljiva želja, da bi se izkazal dobrega človeka. Ubogala ga je. Sklonil se je in poiskal nekaj najlepših hrušk, potem pa še breskev, ki so bile debele kakor pest. In potem je odkril v kotu zaboja, da so mu poslali še čokolade in keksov. Vsega ji je po malem natresel v predpasnik. Ves zaboj je že preobrnil. "Saj je dovolj. Saj ni treba toliko," je v zadregi rekla, on pa se je samo smejal, ko je videl, !:ako nerodno ji je. "Zdaj pa nič več," je rekla naposled in se nasmejala "Vsega vam ne smem pobrati." Dvignila je glavo in se mu izzivalno nasmehnila. Globoko je zasopla Sam ni vedel, kaj ga je izne-nada prijelo, 'da je stopil k njej in jo objel. Samo rahel drget je čutil, nič odpora. Njene roke-so popustile, predpasnik je; zdrknil na tla in vse dobrote, ki jih je prej tako skrbno zbiral, so se zakotalile po tleh, pod mizo, pod omare, pod posteljo. Poljubil jo je. Kar zagrizel se je v njene ustnice, ki so bile odprte, kakor se ne bi bile mogle ganiti, kakor bi bile mrtve. Potem ga je iznenada streslo. Roki sta. mu omahnili. Strmel je vanjo, ves osramočen, kakor bi jo bil hotel prositi, naj mu odpusti, ker je bila to samo neumnost, nezmisel, blaznost trenutka. Negibno je stala pred njim. V>a bleda je bila, drhtela je. Nemo se je obrnil in stopil k oknu. Vse na svetu bi bil dal, ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE Nadaljevanje i 3. tiram. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. X Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaftke republike zapo roških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠCA. 62 strani. Cena ...... .40 V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniS in popra v iS svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 13? stranL Cena----UH) Znamenito delo naSega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V krjlgl je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........ 129 Higtjena doma ln v šoli. Opis bolezni pri mladini. . v ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI. spisal dr. Just Bačar. Cena ...................... LS5 fl ustav, delovanje ln nega človeškega telesa. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. ✓ KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET MEW YORK. N. Y. mm STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija---30 Dravska Banovina........... 30 CANADA ................ .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiaiia, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York. Virginia .............40 Karočllom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. SHIPPING NEWS Na pamikih, Id so debela tiskani, vrše v domovino izleti pod vedstve izkušenega spremljevalca. samo da se no bi bilo to zgodilo. Noga mu je zadela v debelo hruško, ki je ležala, pod oknom. Pritisnil jo je k zidu, da se je zdrobila, pohodil jo je, poteptal. Pavla je še zmeraj stala v kotu in se niti ganila ni. Nekaj kakor rahlo hropenje je slišal, potem je zakašljala. Obrnil se je. Samo to je še videl, da je držala pred usti robec in na robcu se je iskrila kaplja krvi, tako rdeče, tako žive, kakor je bila njena ruta. Potem je počasi stopila k vratom. Niti pogledala ga ni. Samo šumenje "jijenega krila je še slišal. • Vrgel se je na posteljo, ki jo je bila tako skrbno postlala, in se zagledal v strop. Po tleli je ležalo še sadje hi čokolada in keksi,"zunaj pa je solnce žgalo temna polja. 16. septembra: Normandie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra: Conte di Savoia v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vuleania v Trst I'd. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre 1. oktobra : Jterengaria v Cherbourg 3. oktobra: Ilex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre fl. oktobra : Bremen v Bremen 10. oktobra: He de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra: Saturnia v Trst 16. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vuleania v Trst Governer Olson Slika pokojnega governerja Olsona, ki je bila posneta, ko je govoril na konvenciji farmersko - delavske stranke v Minnesoti. Senator je po dolgem bolehanju podlegel raku. 4. novembra : Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 11. novembra : Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg 20. novembra: Bremen v Bremen 21. novembra: Lafayette v Havre Saturula v Trst 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg L'8. novembra: Conte di Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary y Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa v Bremen o. deecmbra: Vuleania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 1'2. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg -6. decembra: Normandie v Havre goooao a o n ocoocoot' Plfilte nam za cene voanlh If. stov, reservacljo kabin tn pojasnila n potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bum) 21« w. 18th BL, New Ink 02020231021500020202010031530202010002010201