AmERIKaNSKI
Slo venec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. J edino te.	
28. ŠTEVILKA.	J0L1ET, ILLINOIS, 14. JUNIJA 1912.	LETNIK XXI.
KATERI BO ZMAGAL, TAFT ALI ROOSEVELT?
Prihodnji torek se odloči boj med njima za nominacijo v Chicagi.
ROOSEVELTOVCI SILNO JEZNI.
Oporekani sedeži delegatov odločeni skoro vsi v prid Taftu.
Chicago, 111., 13. jun. — Nadaljnjih 40 glasov je bilo dodanih včeraj prej-kone zmagoviti Taftovi koloniji od pravilno izvoljenih delegatov. Ni čuda potem, da govore Rooseveltovci od ure do ure odkriteje o bližnjem razkolu v stranki. Sicer še vedno zatrjujejo, da ima "colonel” večino praviloma izvoljenih delegatov na svoji strani, in če se vsi oporekani sedeži odločijo, ali po rooseveltsko rečeno, ukradejo v prid predsedniku Taftu.
Vkljub vsem stavam Rooseveltovih privržencev so bile včeraj zaznamovati spet samo Taftove zmage. Še lahko Rooseveltovci pripisujejo krivdo na svojem vedno ponavljajočem se porazu Taftovcem. Prišlo ni še do nobenega 'glasovanja v deželnem odboru, pri katerem bi namišljeni prijatelji Rooseveltovi trdno skup držali.
Odločeni so bili sledeči prepiri o delegatih v prid predsedniku Taftu:
Arizona, delegatov at large....6
California, 4 kongresni-okraji.. .2 Louisiana, delegatov at large... 14 Michigan, delegatov at large.. 6 Mississippi, delegatov at large.. 4 Mississippi, 1. kongresni okraj.. 2
Skupaj 20
Med posvetovanjem glede prepira o delegatih iz države Mississippi bi bilo skoraj prišlo do spopada med črnci in belci. Pa ostalo je pri grožnjah, niti britve niti samokresi se niso rabili.
Vest iz vzhoda, da se je bivši predsednik Roosevelt javno izrekel kot zagovornik ženskih pravic in je naročil bivšeriiu sodniku Ben B. Lindsayu iz Denverja, da to naznani svetu, ni prav nič presenetila v tukajšnjih političnih krogih. “Škoda,” pravijo konserva-tivni republikanci, “da ta najnapred-nejša vseh Rooseveltovih izjav še ne more priti v prihodnjo platformo republikanske stranke.”
Da so voditelji Rooseveltovcev jez ni do skrajnosti, pač ni treba posebej povdarjati. Kar penijo se jeze.
“Deželni odbor lahko konvent veže na rokah in nogah in mu maši usta, da, ljudskim zastopnikom lahko grla odreže, ampak vsega ljudstva ne more nikdar usužnjiti,” je rekel “Billy” Flinn iz Pennsylvanije, glavni agitator za Roosevelta.
Vsi oporekani sedeži, razun enega, so bili doslej odločeni v prid predsedniku Taftu.
Rooseveltovi delegati sedaj v Chicagi pretijo, da če bo Roosevelt oropan zmage, podeljene mu po ljudstvu bodo prezirali izid in nominacijo republikanske konvencije.
Dillinghamova predloga.
Washington, D. C., 5. jun. — V današnji seji priselitvenega odbora se je poizkušalo, Dillinghamov nasvet pri selitvenega zakona predložiti poslanski zbornici. Pa “Dillingham bill” se je odtegnil odboru in nadomestil : Burnettovo izkušnjo analfabetov (ne pismenih ljudi). Dasi mi tudi ta predloga ni všeč, vendar je najugodnejša, ki je zdaj pred odborom v presojo.— A. J. Sabath.
Gozdni požar.
Carson, Nev., 10. jun. — Pri Elizabetinem rudniku je nastal včeraj gozd ni požar, 5 milj zapadno od Carsona Razširjal se je z besno naglico in kmalu pokrival tisoče akrov gozdovja plamenečimi žarinami. Prizadevanje poklicanih požarnih bramb, omejiti požar, je ostalo doslej popolnoma brezuspešno.
Ker ogenj uničuje gozdove, iz katerih dobiva mesto svojo vodo, se je silno bati, da vodna preskrba popolnoma odreče.
Osem oseb umoril.
Villisca, Iowa, 10. jun. — Jos. Moore, eden najuglednejših trgovcev mestu, njegova soproga, četveri o-troci zakonske dvojice in dve prijateljici nesrečne rodbine so bili davi v Moorovem domovanju najdeni mrtvi.
Obrazi umorjenih so bili pohabljeni, tako da jih ni bilo poznati. Sekira, vsa okrvavljena in pokrita z lasmi, je bila najdena v hiši. Policija misli, da so bile žrtve z najdeno sekiro zaklane.
Vse žrtve so bile umorjene v svojih posteljah. Dragocenosti se ne pogrešajo, in izključen je vsak drug nagib krvavega dejanja, kakor poželjivost po maščevanju na nesrečni družini.
Villisca, la., 11. jun. — Dvajset ur neprestanega iskanja kakega sledu po osemkratnem morivcu je ostalo brez uspeha. Vsa okna in vrata v nesrečni hiši so bila zaprta, kar opravičuje domnevo, da je moral zločinec imeti ključ. Iz mesta Beatrice, Nebraska, poslani krvni psi so pač našli sled do reke, a ne nadaljevanja onkraj iste. Strašni zločin je čimdalje skrivnost-nejši.
Villisca, la., 12. jun. — K pogrebu osmerih žrtev morivca iz Iowe se pričakuje 8,000 do $10,000 oseb iz bližnje in daljne okolice. O morivcu še ni sledu. ____________________
Nov ognjenik v Alaski.
Seattle, Wash., 11. jun. — Pepel, ki pada v Fairbanksu, Atanka, in v Daw-sonu v Yukon teritoriju, je toliko oddaljen od brežine, da mora po mislih veščakov izhajati samo iz novega ognjenika v sredini Alaske. Poroča se o grmečem šumenju okrog Mount Hayesa.
Kodiak, Alaska, 10. jun. — Kodiak in Woody Island sta pokopana pod črevelj globoko plastjo pepela, vsled izbruha ognjenika Kalmi, ki se je pričel v četrtek zadnjega tedna in je trajal 48 ur. Bližnje naselbine so zelo trpele.
Seward, Alaska, 11. jun. — Prva poročila o popolnem razdejanju Ko-diaka po izbruhu ognjenika je donesel parnik “Printer”, ki je imel na krovu Erskina, trgovca iz Kodiaka. Ta je izdal presunljiv oklic za pomoč Ko-diaku in njegovemu nesrečnemu pre-bivavstvu. Živeža je samo še za IS dni. Poljščina je uničena, in žareči pepel je usmrtil na milijone rib. Mrtve ribe okužajo vodo, in vodnjake je pepel zamašil.
BOJI NA KUBI
IN V MEHIKI.
Na Kubi zadevajo čete predsednika Gomeza v raznih krajih ob upornike.
POMILOSTITEV ZAGOTOVLJENA
V Mehiki vladne čete pripravljene na veliko bitko z uporniki.
Santiago, 12. jun. — V soseščini mesta Daiquiri, 15 milj od tukaj so vladne čete udarile skup z oddelkom upornikov, obstoječim iz 200 mož, in prišlo je do prave bitke. Dva uporniška voditelja sta bila usmrčena in Go-mezovi vojaki so uplenili 20 konj, 18 pušk in nekaj zelo važnih listin.
Caimanera, 12. jun. -— Vladne čete so trčile skup z uporniki deset milj od mesta Imias na severni brežini pokrajine Oriente, blizu mesta Baracoa. Nastala je bitka, katere izid je še neznan.
Poznejša brzojavka pravi, da je odšel oddelek ameriških mornarjev v Desco, mesto blizu Caimanere, da zaščiti tam amerikansko lastnino.
Santiago, 12. jun. — General Mon-teagudo, vodja vladnih čet, je danes razglasil, da hoče dodati deset dni za sprejem upornikov, ki se žele vdati, pod zagotovilom, da ne bodo kaznovani.
Havana, 11. jun.—Poročila iz Wash-ingtona, da izostanejo nadaljnje odpo-slatve vojnih ladij na Kubo, so tukaj zelo zadovoljila in odstranila bojazen na takojšnje vmešanje. Vlada zatrjuje nadalje, da ima trdno zaupanje, u-por v kratkem času zatreti.
Caimanera, Cuba, 11. jun. — Topni-čarka “Eagle” Združenih Držav s pomorskimi četami na krovu je danes odplula v Nipe Bay.
Celo mesto poplavljeno.
Sheridan, Wyo., 12. jun. — Velik oblak se je utrgal nad mestom Buf-falo, ki je bilo vsled svoje lege med visokimi skalami strašno zbirališče vodovja. Napravljena škoda znaša na stotisoče dolarjev, in neki 301etni mož je moral storiti smrt, ko je poizkušal rešiti svojo sestro. Več družin ob dolenjem Creeku je bilo v zadnjem hipu skozi telefon posvarjenih, sicer bi bile gotovo postale žrtve povodnji. Njihove hiše je pa divje vodovje odneslo.
Buffalo ima 3000 prebivavcev, je premožno mesto in leži na obeh straneh Clean Creek-globeli, samo nekaj blokov široko, a več nego miljo dolgo.
Zrakoplovca ponesrečila.
College Park, Mo., 11. jun. — Lajt-nant Leighton W. Hazlehurst od 17. pešpolka v Maconu, Georgia, in zra-koplovec A. C. Welch iz Washingtona. D. C., sta bila tukaj nocoj ob 6. uri 13 minut usmrčena, ko sta se z novim vojaškim aeroplanom prevrnila. Nesreča se je pripetila v vojaški letalni šoli.
Poznejša brzojavka pravi, da sta nesrečna zrakoplovca baš pričela svoj polet in dosegla višino kacih 200 črev-ljev, ko se je stroj nenadoma preko picnil in je treščil ob zemljo.
Drzen rop.
New York, 7. jun. — Ga. May Beril' heimer je bila danes popoludne v svO' jem elegantnem stanovanju v gornjem mestu po roparjih, preoblečenih kakor ženske, napadena, pobita do nezavesti in okradena dragocenosti v znesku $10,000.
Ga. Bernheimer je pripovedovala policiji, da jo je njena služkinja, ko se je vrnila od nakupovanja iz mesta, ob durih sprejela in s krompirjevim tol-kačem udarila po glavi; po drugem udarcu se je potem onesvestila. Ko se je vzbudila, je ležala zvezana in zamašenih ust na postelji služkinje, do-čim so se bili ta in dva kot ženski preoblečena moška, katera je srečala v veži, po francosko poslovili z njenimi dragocenostmi vred.
Taki so.
Ker sta se mu na eni roki dva prsta zrastla, je bil šestletni H. Febel te dni po priselitvenem oblastvu pridržan in z njim njegov oče, njegova mati in 131et na sestra. Oče je zdrav orjak, po poklicu kovač. Radi dveh zrastlih prstov'šest letnega otroka pa se priselitveno obla stvo boji, da utegne cela družina, ki razpolaga z $80 v gotovini in voznimi listki do Clevelanda, delati občini nadlego. _____________________
Strašna eksplozija.
Dunaj, 7. jun. — V smodnikarnici pri Woellersdorfu blizu Dunajskega Novega mesta se je pripetila davi iz neznanega vzroka strašna eksplozija, ki je zahtevala mnogp človeških žrtev. Vojaki’ in delavci, zaposleni smodnikarnici, so žrtve grozne nesre če. Po zadnjih brzojavkah je bilo 12 ljudi usmrčenih in 24 boljalimanj hudo poškodovanih. Kakih 400,000 funtov smodnika je eksplodiralo. Okenske šipe vseh hiš v Dunajskem Novem me stu je zračni puh strl, in zemeljski stres je bil občutiti 15 milj naokrog.
Položaj v Mehiki.
Chihuahua, 11. jun. — V taboru ge nerala Orozco sedaj priznavajo, da se bo vršila prihodnja bitka z vladnimi četami prejkone bližje Chihuahue nego Bachimbe.
El Paso, 11. jun. — Četrta ameriška konjiška škadrona je prestavljena iz svoje mejne postaje v Fort Huachuca, Arizona. Prebivavstvo v El Pasu se boji krize splošnega položaja, če bodo uporniki prisiljeni, zapustiti Chihua-huo. Domneva se, da bo potem ameriška meja prizorišče večjih homatij.
Juarez, Tex., 11. jun. — Devet ranjenih upornikov, ki so dospeli danes semkaj, potrjuje poročila o bojih pri Pearsonu. Pravijo nadalje, da so vladne čete razpostavljene ob celi železniški progi severozapadno od Chihuahue. ____________________
Kitajske grozovitosti.
Hongkong, 10. jun. — Kitajski kon greš v Cantonu je ostro ožigosal ravnanje guvernerja cantonskega, ki je razglasil naglo sodstvo.
Po semkaj dospelih poročilih so bile v raznih mestih izvršene krutosti u prav nečloveške. V mestu Wushau se usmrčajo ljudje vsak dan za najmanjši prestopek. Vladne čete streljajo na nesrečneže v razdalji samo petih jardov, in pohabljena trupla mrtvecev leže po cestah, dokler jih psi ali prašiči ne požro.
Meščani prirejajo tajna zborovanja, v katerih se kujejo maščevalni naklepi proti uradnikom, ki izvršujejo ta stra šna usmrčanja. Nad 1000 vojakov šteje mestna posadka, ampak roparstva v veliki meri so na dnevnem redu.
SLOVENSKE NOVICE.
Zahvala.
Tem potom se kar najprisrčneje zahvalim vsem, ki so pripomogli, da se je izvršila slovesnost moje prve sv. maše na tako lep in impozanten način. Vsa prireditev je daleč presegala moje pričakovanje. Truda, požrtvovalnosti in gmotnih stroškov mi ne bo nikdar mogoče povrniti, nehala pa ne bo nikdar hvaležnost in prošnja, da bi Bog blagoslovil slovensko naselbino v Leadvillu.
Najtoplejšo zahvalo sem dolžan izreči župniku, č. g. J. Peršetu, pod katerega vodstvom se je vršila slovesnost, ki je vodil priprave za njo in je naredil s pomočjo faranov dan 9. junija dogodek, ki bo vsem vedno v spominu. Nadalje č. g. Cirilu Zupanu, O. S. B. iz Puebla, Colo. za njegov govor pri službi božji, poln lepih misli, ki je naredil na vse globok vtis.
Zahvaljujem se naposled naslednjim: Članom pevskega zbora, ki so peli pod vodstvom g. A. Korošca nenavadno lepo in dali službi božji neizbrisljiv sijaj. Članom pripravljalnega odbora, v katerem so bili naslednji: Č. g. J. Perše, predsednik; M. Novak, S. Fran-kovič, J. Francis, A. Gunther, F. Mi-nor, F. Štibernik in M. Damjanovič.
Naslednjim, ki so stregli pri banketu: Gospa F. Rehak, predsednica; gospa A. Sever in A. Popodak; gospodične: C. Shoenfeld, A. Popodak, M. Ševorn, J. Zalar, M. Zalar, R. Štibernik, P. Božič, R. Štibernik, M. Zaitz, M. Bensko, K. Gornik, J. Ševorn, M. Majerle in A. Sadar; gospe: M. Poljanec, F. Štibernik, A. Korošec, J. Perme, F. Sadar, M. Miklič, J. Aučnik, J. Hrabčak, J. Godec, J. Kočevar in M. Anžiček.
Članom odbora za okrepčitev, v katerem so bili naslednji: M. Novak, predsednik, J. Miklič, jr., J. Drobnič, J. Ševorn, jr., J. Zaitz, jr., J. Štublar, J. Zalar, jr., M. Frič, jr., A. Kuss, jr. in J. Hrabčak, jr.
Ker lahko rečem, da je bila slovesnost delo vseh Slovencev v Leadvillu, se še enkrat vsem zahvaljujem in želim, da bi jim Bog povrnil stotero.
REV. J. JUDNIČ. Leadville, Colo., 10. junija 1912.
Odgovor dopisniku ljubljanskega
«
Slovenca”.
Prijet.
Chicago, 111., 12. jun. —- Louis N. Seaman, bivši blagajniški pomočnik Elgin National-banke v Elginu, 111., je bil včeraj zaradi poneverbe pri omenjeni banki prijet v Los Angelesu, Cal Seaman je baje osleparil banko za $100,000.
Salunar Dragaš hudo kaznovan.
Chicago, 111., 12. jun. — Ker je storil veliko zločinstvo, da je ob nedeljah žejne duše poživljal s krepilno pijačo, bo gostilničar J. Dragaš, 9001 Green Bay avenue, rojen Avstrijec, izgubil svojo ameriško državljansko pravico. Neki zavezni zakon pravi, da nima postati državljan te dežele noben ino-zemec, ki ima ob nedeljah krčmo odprto.
Dragaš je dobil svoje državljanske papirje v oktobru 1911 v Hammondu, Ind., kjer je imel poprej krčmo vsled krivih podatkov, kakor je rečeno v tož-benici, ki jo je podal včeraj v zavez-nem sodišču okrožni pravdnik Wilker-son proti njemu. Dotičnemu sodniku, ki mu je izdal papirje, se je baje prikrilo dejstvo, da ima Dragaš gostilno in je ob nedeljah ne zapira. Zavezni tajni agenti so potem dognali, da ima Dragaš, zapustivši Hammond, tudi v Chicagi gostilno in ob nedeljah odprto. Včeraj po zaveznem pravdniku Wilkersonu podana tožba je bila potem posledica.
Rojak Ribarič obešen.
Washington, Pa., 11. jun. — Še malo ur življenja pred seboj, vendar je k smrti na vešalih obsojeni John Ribarič poizkušal postaviti še enega človeka na imenik svojih žrtev. Ko se je Antonija Ribarič, ki je bila nastopila kot priča proti njemu, in sicer zelo obte-žilno zanj, hotela danes v njegovi celici za vedno posloviti od njega, se je zagnal zločinec nadnjo in jo je poizkušal zadaviti.
Samo združenim močem stražnikov, ki so ga z železnim drogom pobili do nezavesti, se je posrečilo, odstraniti ga od njegove hčere. Umrl je nekaj ur pozneje nespokorjen na vešalih.
Kakor znano, je Ribarič tekom ne kega prepira ubil Novaka, njegovo ženo in njunega prijednika Štovanja. —
(Tako zadnja brzojavka o koncu ža-loigre, ki se je pričela v Cannonsbur-gu, Pa., dne 18. decembra pr. 1. Takrat je John Ribarič, doma baje od Trnovega na Notranjskem in bivajoč v Ameriki že kakih 10 let, ustrelil Matevža Novaka in njegovo ženo Marjano, doma iz Vrhnike, in nekega Stova-njo, ki je stanoval pri Novakovih. Ustrelil jih je zato, ker mu niso hoteli izročiti njegove 201etne hčere; ta se je bila zatekla k njim iz strahu pred svojim očetom, ki jo je bil nekaj časa poprej poklical k sebi iz stare domovine in ji je potem vsiljeval pregrešno razmerje. Tudi na svojo hčer je takrat streljal, pa mu je srečno ušla. Nato se je sam nevarno obstrelil, pa je okreval. In sedaj je storil žalostno smrt na vešalih. Pravijo, da je bil nekoliko zmešan.)
S satansko zavistjo se je nekdo zagnal v 119. št. zgoraj imenovanega lista v “Am. Slov.” in njega urednika. Ker odseva iz istega dopisa zgolj osebna mržnja, kar je razvidno že iz tega, da se je dopisnik sramoval svojega podpisa, zato ga bomo tudi mi na tem mestu ožigosali ter mu dali zasluženo brco. Čudno, zares čudno, da ni našel dopisnik zavetja v Ameriki, ampak je moral iskati pomoči pri Slovencu ’ v Ljubljani, da izbruha v njem svojo zlobnost in črno zavist. Da, primeren je podpis tega zlobneža: “Stat nominis umbra.” Na boljši način bi ne mogel opisati oziroma definirati svojega značaja. Kamor predro solnčni žarki, tam zgine senca, ali pa tema. Očividno se torej dopisnik boji solnčne svitlobe, boji se — resnice, zato pa je ostala za njegovim dopisom le senca. Kdo naj se torej prepira za oslovo senco?!
Ko bi imel dopisnik v resnici plemenite namene, bi prišel na dan z dobrimi nasveti; pa ne samo z nasveti in z jezikom, ampak tudi v dejanju.—“Zakaj se ne oglasijo, zakaj ne delajo!” tako piše Slovenčev poročevalec. Če on tega ne zna, mi tudi ne! Radi bi pa vseeno znali, zakaj ne podpira sam našega lista s svojo duhovitostjo in ne pripomore do boljše duševne hrane svojim rojakom, zakaj le zabavlja po Slovenčevih predalih?
Nismo zbrani veleumi okrog “Am. Slov. ’, a toliko taktike, razsodnosti in: “Last, but not least”: toliko krščanske ljubezni imamo, da bi nikdar ne priobčili tako sramotilnega dopisa brez podpisa v našem listu.
Naš list je edini, ki se bori za katoliško vero v Ameriki. Zato nam pa tembolj srce krvavi, ko vidimo, da se moramo boriti z notranjimi sovražniki, zoper “Slovenca”, ki nam očita, da ne zastopamo katoliških načel in da “Am. Slov.” ni v dobrih rokah. In ravno v našem listu priobčujemo v vsaki št. apologetične članke pod obliko nedeljskega evangelija, česar ni ljubljanski “Slovenec” še nikdar storil. Slovenčev urednik naj popraša mil. škofa Ivana N. Stariha v Ljubljani kaj misli o našem listu in njegovi razsodbi se bomo najponižnejše uklonili.
Sezidati je pač težko; treba je mojstrov in mehanikov, da stavbo dovršijo, a poruši jo lahko vsak frkolin. In takemu je podoben Slovenčev poročevalec.
“Nositelji katoliške misli so zaspani”, piše nadalje isti poročevalec. Kdo?! Povejte nam no, za božjo vo-
Ijo! Gotovo je najbolj zaspan poročevalec sam, ker drugega ne zna kot zabavljati kot najzadnja ljubljanska pocestna bdraba. Ta človek mora biti pač skrajno domišljav, ker, kakor je soditi iz njegovega dopisa, je storil več za slovenski narod v Ameriki kot vsi drugi slovenski duhovniki, kateri so seveda “zaspani”. In če so res zaspani, ali je to naša krivda? Predali našega lista so vsakemu duhovniku na razpolago in z največjem veseljem bomo sprejeli vse članke, ki so za po-vzdigo katoliškega življa za naše ameriške Slovence. Krivda ni torej pri uredništvu in logično mora biti torej pri poročevalcu in njegovih sodrugih, ki rajše rušijo, kot pa zidajo. Vse to pa zato, ker mora, in pred vsem igra pri teh ljudeh najpoprej oseba, in zatem še le princip.
Na dan torej s svojim polnim imenom, če ste resnično navdušeni za dobro in sveto stvar, ker mi bi radi poznali tega duševnega Goljata — rešitelja slovenskega naroda v Ameriki. In ko se zasveti ta svitla zvezda na ameriškem obzorju, pozdravili jo bomo vsi tukajšnji Slovenci ter ji zaklicali: “Welcome!” Čemu se skrivate v brlogu kot jazbec? Ali ste v resnici le senca, kakor ste se sami podpisali? No, to pot ste jo dobro zadeli; povedali ste resnico! Za Vašim dopisom ni ostalo druzega, kot — senca.
“Na to naj nam odgovore oni, ki bi hoteli biti voditelji brez — dela,” se dalje odreže poročevalec. Tu se je zopet prav pošteno vrezal; vsak duhovnik dobro ve, da ga bo njegov škof odslovil, če ne opravlja svoje službe točno in vestno. Mi bi torej radi poznali istega duhovnika, ki nič ne dela!
H koncu želimo še pripomniti: Urednik “Am. Slov.” nima nikake plače za svoj trud in odgovornost, dasi-ravno je vsak delavec vreden svojega plačila. Kajne, on naj bo torej vsega kriv; on naj se edini bori za vero, on naj napolni vse predale, medtem ko bo Slovenčev dopisnikar križem roke držal in le robato zabavljal.
Za danes je to naša zadnja beseda. Dokler se ne bo oglasil Slovenčev poročevalec s polnim imenom, mu ne bomo več odgovarjali, ker mi se nočemo prepirati za oslovsko senco.
JOHN KRANJEC, župnik cerkve sv, Jožefa, nadškofijski svetovavec in urednik Amerikanskega Slovenca.
Pripomba. Opozarjamo cenj. čitatelje na tozadevni stvarni komentar našega sopomočnika Rev. Jos. Pollaka na 4. str.
HRVATSKI BAN ČUVAJ NAPADEN.
Neki dijak streljal nanj, pa zgrešil cilj in smrtno zadel samo spremljevalca.
GROF TISZA UTEKEL SMRTI.
Črnogorski kralj Nikica prav prisrčno sprejet na Dunaju.
Slovenka izginila v Chicagi.
Dne 1. junija je “Chicago ■ Daily World” prinesel kratko vest, da pogrešajo Katarino Žlogar, 22 let staro slovensko priseljenko, njeni sorodniki. Dne 27. maja je poslala dekle svoji teti gej. Neži Pirc, 1516 So. 41 C., brzojavko, v kateri ji naznanja, da naj pride ponjo na železniško postajo. Gospa Pirčeva je bila na delu, ko je došla brzojavka, in je to dobila šele na povratku okoli 5. ure pop., nakar se je podala na kolodvor. Ko je prišla tja», že ni bilo več dekleta, ki je baje čakalo do 5. ure in potem odšlo s kolodvora v spremstvu dveh drugih deklet in nekega moškega s črnimi brki. Moški je lomil angleščino. Železniški uradniki mislijo, da so bili vsi Slovenci, ker so se živahno razgovarjali v tujem jeziku. Gospa Pirčeva baje do danes zaman išče svoje nečakinje.
Pogrešana Katarina Žlogar je majhne postave, temnih las in okroglolična. Doma je iz Rošinje vasi pri Me tliki na Dolenjskem. V Ameriki ima dva brata, Josipa in Johna, in neke sorodnike v St. Louisu. Bati se je, da je prišla v pest kakem brezvestnemu trgovcu z dekleti. Kdor kaj ve o nji, naj naznani gospej Pirčevi pod gorenjim naslovom.
Budimpešta, 10. jun. — V Zagrebu je zavladala, kakor se poroča odondod, velikanska trajna razburjenost nad atentatom na hrvatskega bana, Edvarda pl. Čuvaja, ki je stal banskega svetnika Hervoiča življenje, dočim sta g. pl. Čuvaj in njegova soproga utekla v njun avtomobil sproženim strelom nepoškodovana. Napadalec, bosanski dijak Luka Jukič, igra sedaj “divjega moža”; dela se blaznega, da odvali od sebe odgovornost za zločin. Da je imel sokrivce, pač taji. Vendar je bilo več oseb prijetih.
Zavratni napad na grofa Tiszo.
Budimpešta, 7. jun. — Grof Jisza, predsednik poslanske zbornice, je komaj ušel danes usodi, da bi bil umorjen. Poslanec Julius Kovacz, čegar nagibi doslej še niso dognani, je sprožil tri strele na grofa in ustrelil samega sebe, predno so mu mogli to zabraniti.
Kovacz, samomorec, ki je poizkušal grofa Tiszo ustreliti, je pripadal do nedavna poslanski zbornici in je bil radi nepristojnega obnašanja izključen od udeležbe na sejah za daljšo dobo. Vendar se je davi vtihotapil v časnikarsko sobo poslanske zbornice in potem v galerijo, odločeno za časniške poročevavce.
Kmalu po pričetku obravnav se je pririnil do galerijskega ospredja in je z vzklikom: “Še vedno so člani opozicije v zbornici!” trikrat ustrelil proti zborničnemu predsedniku.
Ko je videl, da je svoj cilj zgrešil, je nastavil z besedami obžalovanja orožje na svoje sence in je sprožil dvakrat
naglo zaporedoma. Bil je na mestu mrtev.
Zavratni napad na grofa je posledica hujskanja od strani naprednega in so-ciališkega življa proti njemu izza njegove izvolitve za predsednika dne 22. maja. V zadnjih dneh meseca maja je prišlo do pouličnih demonstracij, tekom katerih so vojaki ustrelili in ranili mnogo oseb. Delavsko gibanje je zadobilo revolucionaren značaj, dokler ni vlada posredovala, da so tovarnarji privolili štrajkarjehi več zahtev. Tem huje se je potem boj nadaljeval v poslanski zbornici s psovanjem in pretepi, dokler ni predsednik izključil za daljšo dobo več poslancev, med njimi Kovacza.
Nikica na Dunaju.
Dunaj, 10. jun. — V čast navzočnosti črnogorskega kralja Nikolaja je bila danes na dvoru velika slavnostna pojedina, katere se je cesar Franc Jožef z veliko čilostjo do konca udeležil. Cesar in njegov gost sta si najprisrčneje nazdravila. Posebno pozornost je vzbudilo, da je sedela pri pojedini soproga nadvojvode-prestolonasledni-ka, vojvodinja Zofija Hohenberg, med nadvojvodama Petrom Ferdinandom in Friderikom. Iz te razvrstitve je sklepati, da je prizadevanje nadvojvode Franca Ferdinanda, pridobiti svoji soprogi njegovemu dostojanstvu primerno vpoštevanje, bilo v sporazumu s cesarjem uspešno.
“John, the Austrian”.
“John Avstrijan”, kakor je bil v Winnipegu šamo znan, je skočil te dni z vznožja McDermott avenue v Red River in je hitro izginil v valovih. Bil je dosluženec avstrijske armade in je v Winnipegu črevljaril. Kot edini vzrok dejanja je njegovim prijateljem znano, da je postal vsled prihoda svoje žene in svojega otroka iz stare domovine otožen. Hotel je, da bi prišla za njim šele, ko bi bil prištedil dovoli denarja. Pred izvršitvijo dejanja je daroval svojemu sodelavcu svoje o-rodje, z besedami, da ga ne bo mogel več rabiti.
Joliet, 111., 12. jun. — Če Bog da lepo vreme, bo v nedeljo v Theilerjevem parku najlepša domača vrtna veselica v pravem pomenu besede. Naše najmočnejše društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. priredi namreč v korist svoji blagajni prav imeniten piknik z godbo in petjem. Ker nismo imeli že dolgo caga (menda sedem let) sličnega piknika, je zanimanje splošno in pričakovati je jlajobilnejše udeležbe. Tiketi po $1 se prav pridno razpečavajo. Pripravljalni odbor je oskrbel vse potrebno. Tudi prigrizka in pijače ne bo manjkalo, pa vse to bo zastonj, ker se v parku ne sme “salunariti”. Na svidenje torej!
—	Pogreb nenadoma umrlega gosp. Matt Nemanicha se je vršil zadnji petek dopoludne. V polnem številu svojih članov se ga je udeležilo društvo Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. in po svojem zastopništvu tudi društvo sv. Martina Z. K. U.; obema je pripadal pokojnik kot mnogoleten član in večkraten odbornik; zadnje društvo ga je za njegove zasluge svoj čas odlikovalo z zlato kolajno. V dolgi vrsti vozov so spremili rajnika do groba njegovi sorodniki in ožji znanci. Naj počiva v miru!
—	G. John Grahek ml. je dovršil svoje uke v jolietski “High school” in sicer z izvrstnim uspehom, tako da je šolski ravnatelj Brown izjavil, da si želi še več tako pridnih in vzornih slovenskih dijakov. Mladi Grahek pojde jeseni na Illinois University. Čestitamo njemu in staršem!
—	Ga. Marija Pasdertz in gdčna. Rose Brunskole sta se podali včeraj (11. junija) v Lyons, Iowa, na daljši obisk rodbine Blaž J. Chulikove.
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik tvrdke Slovenian Liquor Co., se je podal v petek na večtedensko potovanje po Minnesoti in Michiganu.
—	G. John Mahkovec, 208 Jackson st., ki poseduje v Jolietu več hiš, je odpotoval včeraj s svojo go. soprogo Marijo roj. Krhlikar v staro domovino na obisk in počitnice. Pred dvaindvajsetimi leti je prišel v Ameriko in pred šestnajstimi prvikrat obiskal svoj rojstni kraj. V soboto se vkrca v New Yorku na krov novega parnika “Kaiser Franz Josef I.” proge Austro-Americana. V Trstu obišče svojega brata, c. kr. višjega policijskega svetnika dr. Antona Mahkovec. V Ljubljani poišče več prijateljev in svoje znance iz Amerike. Pri Litiji pa se ustavita naša someščana dalje časa, j tam sta oba rojena, v vasi Reka gojzd, I oziroma v vasi Slivna pri Vačah. VI Trbovljah pa se snideta s trgovcem g. | Josipom Mahkovcem. In tako dalje. Pa srečno pot!
—	Novoporočenca g. Josip Korošec in ga. Marija rojena Cunta iz Forest City, Pa., sta se mudila koncem zadnjega tedna na svojem ženitovanskem potovanju v Jolietu, kjer sta obiskala svoje znance in prijatelje, med njimi g. Jos. Zalarja, gl. tajnika K. S. K. J., in njegovo rodbino. Prav zelo jima je ugajala naša naselbina in njena gostoljubnost.
—	“Slovenski Dramatični Klub” v Jolietu je bil ustanovljen, kakor smo že zadnjič poročali, dne 31. maja 1912. Klubov odbor je sledeči: Predsednik, g. Josip Zalar; podpredsednik, g. John Longflos; podpredsednica, gdčna. Ro-sie Brunskole; tajnik, g. Frank Završnik; tajnica, gdčna. Mary Klepec; blagajnik, g. Frank Drašler; režiserja, gg. F. Gorup in Frank Skole; inscenator, g. Steve Vertin ml. Nekaj dodatnih odbornikov se ima še voliti na prihodnji seji. Dramatičnemu klubu kličemo: Cveti, rasti — in delaj sebi v čast in narodu v korist!
—	“Revček Andrejček”, ali “Krivo-prisežnik” — katera predstava je bila boljša? V prvi igri so nastopili že izkušeni diletanti, v drugi pa . novinci. Potemtakem sodba ni težka, čeprav je nekaternike naša dotična pohvala malo preveč napihnila, da še vedno sanjajo o svojem prvenstvu. Blagor jim!
Eveleth, Minn., 10. jun. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmi nekaj vrstic iz tukajšnje slovenske naselbine. Narava se vzbuja iz zimskega spanja, prve rožice vže vzdigujejo svoje glavice proti božjemu solnem S spomladjo so se tudi tukaj zboljšale delavske razmere, vsaj nekoliko, čeravno je še veliko brezposelnih delavcev dobiti. V rudnikih se dela ponoči in podnevi s polno paro. Veliko upanja smo imeli s pocestno železnico, ki se gradi zdaj, da bo veliko delavcev dobilo delo iz tukajšnje naselbine, pa zelo smo se varali, ker kontraktor noče poštenega, pridnega delavca, da bi mu delal, pač pa tako imenovane postopače, ki jih dobiva iz druzih krajev za malo plačo, $1.75 za celih 10 ur dela. Tudi po mestu dela zmiraj nekoliko delavcev, tako da si vsaki priden delavec lahko privošči par kupic ječmenovca brez skrbi. Avgust Gregorič, box 710.
Kansas City, Kans., 11. jun. — O ti prešmentani papir, kako si pač vendar ti neizgruntano potrpežljiv! Veste, g. urednik, tako nekako si jaz mislim v svojej ne ravno učenej glavici vsikdar, kedar prebiram dopise iz raznih slo- J
venskih naselbin! Pa prosim g. urednik in čislani bravci brez zamere, to so samo misli moje najzadnje malen kosti med grešnimi kostmi tega “fer-derbanega” sveta. Ako bi mi pa ho teli zameriti, evo Vam, veselilo me bo, da imate dovolj suknja, da lahko me rite; a meni ne morete zameriti, ako Vam je znan stari slovenski pregovor, ki tako podučljivo in opravičevalno za vse take velike ničle kakor sem jaz v stvarstvu vesoljnega sveta pravi, da so misli vsaj pred kunštnim svetom proste tiste nesrečne colnine, katero moramo tako presneto visoko plačati, ako hočemo to ali ono stvar kot dragoceno reč iz tiste mile zemljice stare, kjer smo nekdaj kot mali paglavci vri ščali v priprostej revnej, lesenej zibelki v nepozabljivej nam očetovej in ma ternej hišici, dobiti sem. Torej prost sem v svojih mislih in ne bom plačeval visoke colnine za svoje modrovanje, katero ravno radi tega pogumno nadaljujem. Prešmentani papir, sem rekel, sem djal, kako strašno je potrpežljiv, kako rad pusti naložiti na se vse kar je res in kar ni res. Da, celo v jednem in istem listu prenaša čestokrat popolno si nasprotujoča poročila. Kaj pa pravite, g. urednik, k temu, ako berem v jednem in istem časniku, da se mili mi sorojaki, ki jih tudi jaz vse skupaj, naj se nahajajo kje tam v velikih mestih, kjer biva največje bogastvo in ob jednem tudi največje siromaštvo, ali pa kje v otožnih rudokopni-kih prav v dnu srca prav cifrasto ljubim, vedno povzdigujejo in ob jednem morda celo v isti številki čitam, da nazadujejo. Pač presneto potrpežljiv si papir in velik čudak še le g. urednik, ki da vse to pod mogočno vladajoči tiskarni stroj. Pa ne biti hud, g. urednik, saj vem, da je za vse urednike težavno temu opomoči. Biti morate lepo zadovoljni, da je tvarine dovolj za liste. Je pač križ, jelite, kaj si hočemo, vsaj vemo, da je v Ameriki več ali manj “biznis” mogočni vladar. Kaj ne, zdaj mi pa ne zamerite več mojih kvant, akopram so bolj pikre.
Pa k stvari! Razno se poroča o raznih naselbinah v novem svetu, razno tudi o naselbini Slovencev v Kansas City, Kansas, katero sem nedavno mimogrede natančneje ogledal in pre-gruntal. V jednem dopisu se bere, da naselbina in prebivalci napredujejo, v drugem zopet, da nazadujejo. In kaj naj moj grešni jeziček reče k temu?! Spominjam se, da me je nekdaj kot majhnega, nagajivega paglavčka učil resno misleči učitelj nekega izreka, kateri mi ravno zdajle pride vrlo prav, namreč izreka, ki pravi, da je baš srednja pot najboljša pot. Torej bom imel že prav, ako trdim, da naselbina tukaj ne nazaduje, ampak počasi sicer pa vstrajno napreduje, kakor pravi geslo: počasi, pa gvišno. Tukajšnji pristni Slovenci so z malimi izjemami mirne dušice, ki nočejo vsako malenkost hitro na veliki zvon dopisov obesiti, ampak si mislijo, da le imamo, kaj treba drugim znati. Evo Vam dokaz! Imajo tu Slovenci zdaj pet podpornih društev, lu vrlo dobro napredujejo ter vestno skrbijo za telesno podporo svojih članov in članic! Poleg tega pa udje vseh teh društev ne pozabijo in niso pozabili svojih neumrjočih duš, kakor se sliši od g. dušnega pastirja naselbine. Vsa društva so polnoštevilno skupno s svojimi znaki na prsih jako vspodbudno prejela velikonočno sv. obhajilo v domači slovenski cerkvici in so o tej priliki radovoljno da rovala lepe svotice za pokritje potrebščin tukajšnje cerkve. Ni li to lepo? Pa tudi o drugih prilikah še društva rada spominjajo naše cerkve, ki je sploh več ali manj sad njihove dobrotljivosti, vsaj v svojej opravi, kakor se mi pravi. Posebno vrlo še napredujejo tukajšnje ženske v svojem društvu, katero se tudi baje o v^aki priliki spominja cerkve. A še več! Dobre tukajšnje gospe so si po prizadevanju g. župnika ustanovile materinsko društvo katerega namen je, skrbeti za olepšavo cerkve. Društvo prav dobro napreduje in je v svojem kratkem obstanku že mnogo lepih reči j nabavilo za cerkev. V predadventnem ‘času je priredilo društvo lepo igro in si na ta način pripomoglo k večji blagajni. Ker pa je vedno treba novih rečij, je sklenilo društvo prirediti zopet dne 16. junija popoldan po večernicah skupno raznovrstno zabavo. Že navedena skrb imenovanega društva sili vsakega sloven-skoverno čutečega Slovenca, da se ja gotovo udeleži te domače zabave, katere čisti dobiček je izrečno namenjen za kinč slovenske cerkve.
Torej v nedeljo na noge, fantje in dekleta, ki v prvi vrsti ljubite zabave, na noge tudi možje in žene, pritecite polnoštevilno na domačo zabavo, na katerej bo sviral tudi baje gramofon mile, ljubke slovenske pesmice.
Slišimo tudi, da se bo najbrž udeležil te zabave tudi zadnjič enkrat obrekovani “Slavček” in bo zakrožil nekaj mičnih domačih pesmic ter bo pokazal, da ne spi, kakor se je poročalo, ampak se tiho pripravlja na veselico v poznejšem času. Torej duša moja, kaj še hočeš več? Zato pa v s i Slovenci, združite se v slogi in nedolžnem veselju prihodnjo nedeljo v prijateljskem krogu v šolski dvorani in na vrtu pred njo, s tem boste najlepše zavrnili morebitna obrekovanja naselbine v njenem napredku.
Pa, oh, Bog se usmili, že zopet sem
pozabil končati, niti kisli obraz urednikov me ni prestrašil. Je pač hudo, ako ima človek preveč zgovoren jeziček, pa kaj to, saj si ga nisem sam naredil in drugi še imajo morda hujšega, to me tolaži in daja pogum v bitki, ki jo bova morda imela z g. urednikom. Premagan pa nočem biti, saj nisem bil zastonj vojak, zato Vam pa kar naravnost povem, g. urednik, da se me ne boste tako kmalu znebili, pridem kmalu zopet, če Vam prav ali ne.
Sicer pa ne zameriti, g. urednik, ker suknja je malo, a tvarine za Vaš list pa na starokranjske cente.
Opazovatelj.
Milwaukee, Wis., 4. jun. — Tukaj nas Slovence pogosto obiskuje smrt, pa še gostejše so slovenske poroke. Naj srečno živijo vsi zakonski pari, pa mnogo bogastva na duši in telesu si naj pridobijo v tuji domovini! Mrtvim pa bodi prav lahka tuja zemljica in v miru naj počivajo!
Omenjena bodi smrt rojakinje ge. Šinec, ki je izdihnila dušo v bolnišnici 25. maja zvečer v najlepši starosti 25 let. Zapušča 2 otročiča pa žalujočega soproga. Doma je bila iz Štajerskega. Bodi ji lahka tuja zemljica! Otrokom in soprogu pa izrekamo sožalje.
V nemški cerkvi na Grimpush st. se je delil dne 2. junija zakrament sv. birme. Velike množice ljudstva so se zbrale k tej slavnosti. Tudi več slovenskih otročičev je prejelo zakrament sv. birme. Poleti enkrat se bo delil zakrament sv. birme tudi v slovenski cerkvi na West Allisu. Tedaj, pa bomo imeli še večjo radost in veselje.
Naj še omenim nesrečo svojega najmlajšega popolibrata v stari domovini. Dne 27. aprila sta šla moja brata Franček in Florijan v gozd po nastil.. Ne da bi mati vedela, je vzel Florijan samostrel s seboj, da bi kaj ustrelil v gozdu, a žalibog pri tem se mu je pripetila nesreča. Ko pomeri, ni hotelo počiti, potem pa je mislil, da ne bo počilo in je nekako 'zasukal strel. Med zasukanjem je pa počilo, pa mu ves naboj pognalo v trebuh, ki ga je grozno razmesarilo, da se je koj zgrudil. Drugi brat začne klicati na pomoč, in koj prihite in pokličejo dušnega tolaž-nika in telesnega zdravnika. Šest dni je še bil pri življenju, kakor mi je pisala mati, za nadalje pa ne vem.
Florijan Cvikel,
Moonrun, Pa., 5. jun. — Prosim, g. urednik, malo prostora v cenj. listu A. S., ker se je nabralo spet par novic. Z delom gre po navadi. Aprila so nam par centov primaknili, pa moramo biti zadovoljni spet dva leti. Živila so vsaki dan dražja, delavcem pa samo na vsaki dve leti primaknejo en par centov, vseeno kakor da daš psu prazno kost, ki že dva dni ni nič jedel. Tako se nam godi v tej obljubljeni deželi. Zdaj pa k drugi stvari.
Pred enim tednom je bila dovršena nova dvorana, ki jo je postavilo društvo sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa. Dne 30. maja je bila veselica. Čisti dobiček je bil namenjen novi “hali”. Veselica se je prav dobro obnesla. Opaziti je bilo vse vrste naroda, kakor Litvine, Polake, Slovake in Angleže. Vsa čast in hvala gre vsem sosednim društvom, ki so nas prišla obiskat; posebno -hvalo so pa vredni člani društva iz Imperial in Willock, ki le takrat nas poznajo, kadar je njim sila, kadar je pa nam, jih pa ni od nikoder.
Zdaj pa sklenem .ta moj skromni dopis. Kadar se bo kaj novic nabralo, se pa spet oglasim. Tebi, list, pa želim veliko novih naročnikov.
John Luštrik.
Waukegan, 111., 4. jun. — Minul je majnik, eden' izmed najkrasnejših mesecev v celem letu. Posebno krasno je meseca majnika pri nas v Wauke-ganu ob Michiganskem jezeru. Stopili smo bližje vroči letni dobi; stopili smo bližje oni dobi, ki pravi stari pregovor o nji: junij, julij, avgust — pivo in ženske pri miru pust’. Zadnje pustimo na strani, prvo pa človek težko čisto opusti, posebno v teh treh mesecih. Prvega junija smo videli v našem mestu jako razjarjene ljudi, kajti kakih 8 razvaževalcev pive v steklenicah je podražilo in sicer 20c pri dolarju. Bati se je, da se ljudje privadijo vode, in tako lahko pride pri prihodnjih volitvah za “local option”, da nas vodopivci spravijo čisto pod svojo komando. Vsakdo trdi, da ne bode več pive pil (?), sedaj naj še sa-loonerji ustavijo svoj ‘pelček-bizmus”, pa smo tam, kjer ni muh in'še delj, v Zion City. Čez teden drago plačuj, v nedeljo je pa vse zabito kakor na kuran na binkoštno nedeljo in ponde-ljek. V nedeljo pijemo večinoma limonado, hruškovo vodo, tako da si človek čisto želodec pokvari čez nedelj0) potem si pa celi teden zdravi sv_°je telo s kislimi parklji in z dobro mislijo, da kmalu drugače postane. Za take ljudi je jako slabo kot sem jaz sedaj ob tej krizi. Kamor pridem, vsaki me grdo gleda, kakor da samo jaz pijem pivo po stari ceni. Jaz sem prvi pripravljen zaštrajkati, da bi se nič ne pilo, pa koj preč me spravijo na oni svet, kakor so že marsikaterega začetnika. Bolje je, da pustimo stvar usodi in pijemo kakor se komu ljubi. Še nekaj novega bi vam lahko povedal, g. urednik A. S. Ko sem videl v vašem listu, da nameravate list podražiti za en dolar, sem se precej podal na agitacijo in prav slabo sem omočil. Da se ni ravno pivo podražilo, bi morebiti še Šlo, tako so bili ljudje tako razjarjeni, da sem hodil samo odzad po alejih, da sem prišel do par
vaših dobrih prijateljev in sem tudi NAZNANILO SLAVNIM NAROČ-dobro omočil. Upam, da bode več ta- NIKOM AMER. SLOVENCA, cih!	M. O.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Vpliv nove železnice na narodno gospodarstvo v Beli Krajini.
“Dolenjske Novice” z dne 25. maja donašajo pod gorenjim naslovom v resen prevdarek zavednim- Belokranjcem krasen članek, ki je vreden, da ga vsaj deloma ponatisnemo. Evo ga:
Po dolgih pogajanjih je končno Bela Krajina dobila to, po čemur je že dolgo hrepenela in kar je bil za njo prepotreben življenski pogoj: železnico.
Kako se z novo železnico predrugači vse življenje in zboljša, o tem se da napisati debelo knjigo. Jaz pa hočem premotriti samo najvažnejše točke. Nova železnica zmanjša indirektno cene proizvodov, osigura varnost osebnega prometa, postavi delavske moči za produktivno delo hitro na razpolago in s tem se pridobi na času in tako na materijalnih sredstvih. Železnica zmanjša vozarino in poceni s tem pridelke same v prid prebivalstvu.
Ljudstvu odpre pogled v svet in na novo oživi dušno in nravstveno življenje. Seveda leži ravno v tej demokratizaciji tudi nevarnost, ki je pa v primeri z velikanskimi drugimi dobrotami majhna in se da odvrniti, če požrtvovalni rodoljubi pravočasno domačine organizujejo.
Oglejmo si nekoliko belokranjske gospodarske razmere. Gospodarska doktrina moderne dobe je ostala tu skoraj brez sledu. Poljedelska orodja so skrajno primitivna in zastarela in v sedanjem času skoraj nerabna. Pokrajina je bila namreč od višjih činiteljev zelo zanemarjena. Manjkalo je denarnih sredstev. Še le amerikanski dolar, težko prislužen onstran morja, je odpomogel najprimitivnejšim potrebam. S temi sredstvi si je Bela Krajina popravila hiše in gospodarska poslopja po novodobnih zahtevah. Z amerikanskimi prislužki si je odkupila oziroma ohranila domovja svojih dedov. Ta sredstva so bila kras, da se je mogel Belokranjec poprijeti novodobnega obdelovanja slovenskih goric in polja. Deželica je imela vseh pridelkov toliko, da se je moglo preživiti njeno prebivalstvo. Od nekdaj pa je vinoreja — izvzemši slabe letine •— marljivemu viničarju nudila izvoz z lepimi denarji. Ker je podnebje u-godno, bo tudi poljedelstvo po zboljšanem orodju, živinoreja, sadjarstvo... bolj plodonosno, če se priden kmet poprime novih ukov in skušenj. Imel bo preživka zase, pa še kaj za izvoz.;— Prej ali slej se bodo vzdignile tudi zemeljske plasti premoga in raznih rud. Ako si je Belokranjec v ptujih krajih znal služiti v rovih svoj kruh, našel ga bo tudi v svojem ozemlju. Vrnivši se Amerikanci imejte to pred očmi!
Lega te pokrajine je kakor ustvarjena za trgovino. Sedaj nahajamo tam šele male pričetke obrti in trgovine. A tem mladim, slabim kalem bo dala železnica moč, da bodo procvele in se krepko razvile.
Iz ekonomskega vprašanja prehajam na narodnostno. Ali bo Bela Krajina, potem ko bo stekla železnica preko nje na Hrvatsko, ko bo z njo prišel k nam tuji kapital, še ostala tako čisto slovenska kakor sedaj? Tu prideta v poštev dva važna činitelja, od katerih je slednji odvisen od prvega: gospodarstvo in narodnost. Oboje združeno v narodno gospodarstvo je predpogoj vsakega naroda. Narod, v če-gar ozemlju imajo tujci trgovino in industrijo, nima življenske sile in je izgubljen. To je tisti važni faktor, za katerega se bojim, da nimajo Beli Kranjci' in Dolenjci dovolj izobrazbe in socijalne samostojnosti in sile. To se je žalibog že pokazalo drugod na Slovenskem (na pr. po raznih gorenjskih industrijskih krajih), kjer je stekla železnica. Tujec je takoj porabil dobro priliko, odkupil domačinom navidezno za dober denar posestva, sezidal hotele, tovarne in industrijska podjetja, se v početku hlinil domačinom,
Kakor je starejšim in najzvestejšim naročnikom našega lista še dobro znano, je bila prvotna naročnina našega lista $2.00 na leto. Ker so se gmotne razmere pri nas v Ameriki tako spremenile, smo primorani od prvega septembra t. 1. zopet naročnino povišati na $2.00. Zanašamo se, da so naši naročniki razsodni in da nam tega ne bodo zamerili, ako pomislijo:
1.	Cene papirja in drugih tiskovnih potrebščin so v teku zadnjih let skočile za 30 odst.
2.	Naš list je delavski list, zato brani delavca, plačujemo pa tudi sami svojim delavcem v tiskarni unijsko plačo, katera se je tekom zadnjih petih let, kakor je slehernemu znano, tudi znatno povišala.
3.	Ker so se živila podražila in privoščimo vsacemu, kar mu gre po zaslugi in pravici, smo tudi glavnemu osobju pri uredništvu in upravništvu že z novim letom drage volje povišali plačo.
4.	Naročnina vsih naših slovenskih tednikov znaša po $2.00. Ni naš namen delati konkurenco in nekolegialno v nič devati druge, toda samozavestno pa moramo pribiti, da ima naš “linotype” tako goste črke, da je vsled tega v našem listu več berila na eni strani, kakor v kateremkoli drugem slovenskem listu na dvqh straneh.
Kdor bo imel list plačan za delj časa po 1. sept. 1912, akotudi za več let, bo list prejemal brez doplačila, dokler mu stara naročnina ne poide. Oni pa, ki bodo list naročili po 1. sept. 1912, bodo plačali $2.00 na leto, zato je svetovati onim, ki se žele poslužiti te prilike, da zdaj plačajo list vnaprej za delj časa.
Ker smo pa bili iz gmotnih razlogov primorani zvišati naročnino, bomo skušali tudi v prihodnje, da bo list v vsakem oziru napredoval in svoje naročnike popolnoma zadovoljil. Tudi nadalje bo skušal prinašati vse novice amerikanske in novice iz stare domovine. Kakor doslej, se bomo tudi nadalje trudili braniti najdražjo našo svetinjo sv. vero in ponujati zlasti onim, ki ne slišijo božje besede v svojem jeziku, vsak teden tečne dušne hrane in tudi zabavni del našega lista bo vedno tak, da bodo bravci z njim zadovoljni. Prosimo spoštovane svoje naročnike, ostanite nam torej tudi v prihodnje zvesti.
Uredništvo in upravništvo Am. Sl.
potem pa ko je pridobil kapitala, to se pravi: izžel iz krvavih žuljev našega ljudstva, je postal pravcati tiran. Vsaki dan lahko čitamo, kako zaukazuje zagrizena Nemčad, ki ima kapital v rokah, našemu ljudstvu, ki tiči materi-jelno v njenih sponah, koga naj voli za koga se naj zapiše pri ljudskem štetju itd. Gorje onemu, ki se brezpogojno ne podvrže njenemu povelju! Gotovo bo vsak trezno, nestrankarsko misleči človek priznal, da je ubogi slovenski delavec, ki ima 7 ali 10 otrok, moralično prisiljen storiti to, kar veleva oni, v čegar . neusmiljenih rokah je.
Sedaj je čas, zavedni Belokranjci!
Ko bo stopil pred vas tujec, s klobukom v roki, s prijaznim dobrikajočim se nasmehljajem in hotel kupiti s svojimi blestečimi srebrniki vaš dom, vašo rodno grudo, ki je napojena z znojem in trudom vaših slovenskih pradedov, tedaj pokažite, vrli Belokranjci, svojo narodno zavednost, bac-nite dobrikajočega se tujca čez prag. in ne dajte se zapeljati od njegovih svetlih srebrnikov, temveč vstrajajte na svoji grudi, bodite podjetni, in videli boste, da bo vaše vstrajanje in trud obilo poplačan in Bela Krajina bo po novi železnici vstala nova in močna, prerojena sama iz sebe, kajti ona ima tudi še može podjetnega duha, ki bodo svoj kapital porabili v prid Slovenstva in na teh stebrih bo ostala bela-modra-rudeča.
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. & CO.
•
2 Washington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed. državah in Kanadi.
Mi Vam zaupamo
in radi tega, smo se odločili v sakemu poštenemu delavcu prodati na upanj e to je na jako lahko plačevanje v mesečnih obrokih prekrasno 14 karat. Gold filled uro-veri-žico in privesek.Pišite tako j danes in pošli-te marko za lep ilustro vani katalog in pojasnila kar dobite zastonj MOROZOW & CO.
3210 3. AVE. New York. Ni Y.
$25—Zastonj—$25
2 / 9 / 6 10 / 5 / 8
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas na lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo' na vse strani soštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dep. 11, New York.
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse» lej postregli z najnižjimi tržnimi ee~ nami. Mi imamo v zalogi vsakovrtt» ’tega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i« W”dS les, late, cederne stebre, desk ha šir» gl ne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplainet «HcS Miz« novega kanala.
Predn» kupiš LUMBER, oglasi so pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi ta bomo zadovoljili in ti prihranili dmme,
W. J. LYOINS
Naš Office in Lumber Yard na vogla ©ES PLAINES IN CLINTON STS.
Nekaj vprašanj za Vas.
morate imeti pri vsakem važnem opravilu. Razdražljivost, živčni glavoboli in nespečnost značijo živčno oslabelost. Zanesljivo mirilo in uspešna tonika za oslabele živce je
Ali ste utrujeni, onemogli ali upehani? Leni ali slabotni? Bledi? Vaš jezik nečist? Čreva zabasana? Imate pogostne glavobole? Vaša prebava slaba? Obraz rumen? Malo-dušni? Kaj je dobro za to?
Severov Nervoton
Severov
Življenski Balzam
(Severa’s Nervoton)
$1.00 steklenica,
(Severa’s Balsam of Life)
Ako potrebujete kaka zdravila rabite Severova. Te prodajejo lekarniki povsod. Ako jih nima vaš lekarnar, pišite nam. Zdravniški svet zastonj, ako pišete na
upliva na razne organe in na kri tako uspešno, da v kratkem prežene veliko število neprilik in povrne zdravje in moč.
75 centov steklenica.

IZ STARE DOMOVINE.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo due 14. maja 70 Slovencev, 75 Hrvatov in 50 Makedoncev; dne 16. maja 10 Slovencev, 20 Hrvatov in 80 Makedoncev; dne 19. maja 18 Hrvatov in 43 Makedoncev; dne 20. maja 15 Slovencev, 120 Hrvatov in 67 Makedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 16. maja 40 Hrvatov, dne 19. maja 100 Ogrov in dne 20. maja 60 Hrvatov.
—	Kregarjeva zadeva. Po tridnevni razpravi je bila dne 25. maja zvečer razprava proti gospodu Kregarju, njegovi soprogi, gospej Štefe in zasebnemu uradniku Erženu pred celjsko poroto končana. Gospod Kregar, njegova gospa in gospa Štefe so bili od porotnikov enoglasno spoznani za nekrive, da bi bili sodelovali pri falzifika-ciji volilnega imenika za trgovsko ali obrtno komoro, in oproščeni. Tudi Eržen, ki je bil obdolžen tudi goljufije ali vsaj poneverbe, je bil oproščen. S tem je končana zadeva, ki je že čez leto dni dvigala zlasti v ljubljanskih političnih krogih mnogo prahu. Liberalci so doživeli s tem izidom strahovit poraz.
—	Za izseljence je govoril v državnem zboru poslanec Jaklič. Zahteval je pomnožitev konzulatov, pri katerih naj bi bili nastavljeni posebni uradniki v varstvo izseljencev, in naglašal je, da se ta zadeva prej ne bode dobro uredila, dokler se ne napravi poseben zakon, ki bo varoval izseljence izkoriščanja in kleparstva. Nad 20 milijonov kron plačajo avstrijski izseljenci prevoznih stroškov tujim parnikom na leto.
—	“Ubogi izseljenci”. "Slovenski Narod” piše: Ubogi izseljenci. Slovenski klerikalci imajo svoje posebno društvo, da molzejo izseljence. Društvo sv. Rafaela se imenuje to podjetje, ki prodaja izseljencem vozne listke in skrbi tudi sicer, da imajo vsaj duhovniki od izseljevanja kaj profita, če že trpi cela dežela, da beže iz nje najkrepkejši ljudje, ker doma ne morejo več izhajati. Minoli teden se je v državnem zboru nekoliko razpravljalo o izseljevanju. Klerikalci so naročili Jakliču, naj se pri ti stvari oglasi. In Jaklič je prav krepko in odločno namignil, da se da z izseljenci samo na verski podlagi kaj izdatnega napraviti in prav glasno je priporočal vladi, naj da društvu sv. Rafaela kaj subvencije. Prepričani smo lahko, da bodo gospodje klerikalci imeli kmalu priložnost razdeliti kako večjo svoto med svoje pristaše. Mi pa le pravimo: Ubogi izseljenci!” — Človek, ki je te vrste napisal, je pokazal, da je strašno neveden in da pozna društvo sv. Rafaela samo po imenu. Edino društvo na Slovenskem v varstvo izseljencev, ki skrbi zato, da se izseljenci ne izže-majo, je ravno društvo sv. Rafaela, katero so ustanovili katoliški duhovniki in laiki. Ravno ti so z velikimi žrtvami in požrtvovalnostjo oskrbeli dru štvu lastno informacijsko pisarno, kjer dobe izseljenci potrebna navodila za pot v Ameriko zastonj. S prodajo voznih listkov se sploh ne peča in če je kak duhovnik kaj pri društvu prizadet je samo v toliko, da društvu kaj daruje ali pa da sedi v odboru in pomaga društvo voditi. To je delo, ki ga opravlja društvo namesto države, ki bi morala sama imeti pisarne; zato je čisto upravičeno, naj država vsaj pomaga društvo in pisarno vzdrževati. To nudimo izseljencem mi. liberalci pa za izseljence ne store ničesar, pač pa pošilja amerikanski Sakser denar izseljencev v liberalne denarne zavode, ki pa niso še dali niti beliča za varstvo izseljencev. Namesto, da zabavljate čez društvo sv. Rafaela, skrbite rajši, da dobe izseljenci svoj denar nazaj iz “Glavne posojilnice”, ali pa delajte nato, da bo “Mestna posojilnica” izseljence podpirala, bo stokrat bolj pametno!—(“Slovenec” z dne 21. maja.)
—	Petdesetletnica “Društva zdravnikov na Kranjskem”. Dne 23. majni-ka dop. ob 11. uri se je vršilo povodom 501etnice “Društva zdravnikov na Kranjskem” slavnostno zborovanje v deželnozborski dvorani, ki so se ga udeležili zastopniki oblasti, kulturnih in stanovskih društev; tudi Hrvati in Srbi so bili zastopani.
—	Nedeljski počitek v zagorskih kamnolomih. Letošnje leto je prišlo popolnoma v navado, da se v teh kamnolomih noben počitek ne priznava. Tu se strelja in proži kamenje v petek in v svetek, v nedeljo in v praznik, to je za lastnike teh podjetij čisto vseeno. Prva je seveda premogokopna družba in tej sledijo vsi drugi podjetniki razim enega, ki privošči svojim delavcem nedeljski počitek.
—	Čehi za kranjski Kamnik. Znano, je, da Čehi hodijo radi v slov. letovišča. Na Jezerskem, v Kranjski gori itd. jih je od leta do leta več. Jako jim je všeč tudi Kamnik, zato dela “Češki Dennik” tole laskavo reklamo zanj: “Svojim bralcem lahko povemo, in to napravimo z veseljem, da je ta čarobni, dosihdob malo znani planinski kotiček (Kamnik) v Slovencih, ki nas bodo vselej po bratsko sprejeli.”
—	Blejski grad tujcem odprt. Družba, ki je kupila blejski grad, je letos
zopet odprla občinstvu vsa gozdna pota, ki so bila sedaj za javnost zaprta. Na udobnih krajih se bodo postavile klopi. Na gradu pa se je otvorila restavracija.
—	Novo odkritje votline v Postojnski jami so izredno krasne ter polne kapnikov vseh barv in lesketajočih kristalov. Nove votline bodo občinstvu odprte v začetku leta 1914., istočasno z otvoritvijo prvega mednarodnega paleološkega instituta.
—	Na Jesenicah so škofa ob birmi prav lepo sprejeli. Navzoč je bil na kolodvoru ob prihodu Presvetlega ves občinski odbor in razna društva.
—	Izlet škofjeloškega okrožja “Orlov” k Sv. Joštu. Tako lepega izleta, kakor je bil v nedeljo 19. maja škofjeloško okrožje “Orlov” še ni imelo, zakaj toliko “Orlov” skupaj Sv. Jošt še kmalu ni videl na svojem prijaznem gričku. Nad 90 jih je bilo, 70 v kroju, med temi 13 celo iz Smlednika.
—	Vodne sile. “Slovenec” z dne 23. maja poroča: C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani je razsodilo glede konkurenčnih projektov družbe Ley-kam-Josephsthal in deželnega odbora kranjskega, da se prizna projektu deželnega odbora večja narodno-gospo-darska važnost. Ker pa hoče zdaj družba Leykam zgraditi vodno stopnjo z višino starega jezu v Verju, se vrši nova obravnava pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani 31. t. m., pri kateri bo deželni odbor tudi proti tej gradbi ugovarjal in zahteval, da postane tu vsa Sava prosta za deželo.— Dne 28. t. m. se vrši komisija o projektu kranjskega deželnega odbora za izkoriščanje vodne sile od Kresnic do Ponoviča. Sava bi se po predoru izpeljala v dolino nad Ponovičem. koder bi stala elektrarna pod tirom južne železnice ob strugi.
—Grobove, stare veliko sto let, je izkopal Anton Hribar na Dobravi pri Ihanu pri kopanju barve. V takem grobu je navadno več prstenih in steklenih posodic razne oblike in velikosti, svetilka in navadno kakšen denar. Vse to je lepo složeno v duplino iz opeke precej globoko v zemlji.
—	Stoletnica. V Kranju je dne 24. maja pel veliki zvon, ker je ta dan obhajal stoletnico, odkar je bil vlit. Zvon ima veličasten glas, da je malo takih. Vlil ga je ljubljanski zvonar Vincencij Samassa. Prejšnje zvonove je uničil požar 1. 1811. — Na ljubljanskem gradu so pa stoletnico obhajali štirje topovi, ki naznanjajo požar. Vliti so bili v Paviji.
—	“Agro Mercur” izgubil veliko pravdo. “Agro Mercur” je izgubil pravdo z budimpeštanskim mlinom “Elisabethmuehle”. V pravdi je šlo za 20,000 kron.
—	Medveda ustrelil je dne 19. maja orožniški stražmojster iz Koprivnika v gozdih kneza Turjaškega na Kočevskem. Medved je dolg 170 cm, tehta 300 kg. Medvedovo kožo so poslali knezu Turjaškemu, meso pa prodali v Kočevju. Orožnik je medveda u-smrtil z dvema streloma.
—	Tekmovavno streljanje gorskih polkov v Ljubljani. V navzočnosti domobranskega ministra, zastopnikov vlade, dežele, mesta in šole je pokazalo dne 18. maja deset ljubljanskih srednješolcev, najboljših strelcev, kako znajo streljati. Odlikovani so bili dijaki: Levec, Rode in Schauta, ki so bili zmagovavci, z lepimi darili. Nagovoril je dijake minister s patriotičnimi besedami. Razdeljevanje nagrad moštvu c. kr. gorskih polkov je bilo dne
21.	maja. Najboljši strelci so bili: Albin Jordan, Alojzij Cenar in Jožef Terčič.
—	Slavnostni koncert. Dne 23. maja zvečer je priredila v veliki dvorani “Uniona” “Glasbena Matica” na čast častnikom povodom tekmovalnega streljanja c. kr. gorskih polkov slavnostni koncert pod vodstvom koncertnega vodje M. Hubada s sodelovanjem “Slovenske Filharmonije”.
—	Nadvojvoda Friderik se je odpeljal iz Ljubljane dne 24. maja zvečer. Visoki gost se je udeležil razdelitve nagrad častnikom v slavnostni dvorani deželne vlade. Prisotni so bili deželni glavar dr. Šušteršič, deželni predsednik baron Schwarz, župan dr. Tavčar, v Ljubljani navzoči generali in veliko drugih dostojanstvenikov s svojimi damami. Ob razdelitvi daril je nagovoril nadvojvoda navzoče takole: “Z velikim veseljem sem se udeležil letošnjega tekmovalnega streljanja gorskih čet. Kranjska dežela, mesto Ljubljana in njeno prebivalstvo je v vojaško patriotičnem duhu naravnost tekmovalo, naklonilo vojakom dragocena častna darila, bogato okinčalo hiše z zastavami in z drugimi prireditvami olepšalo vojaško slavnostno streljanje. Zdi se mi potrebno, da se na tem mestu deželi, mestu in lojalnemu prebivalstvu za to patriotično delovanje najtoplejše zahvalim. Zelo obžalujem, ker sem bil vsled žalostnega slučaja (dvorno žalovanje radi smrti danskega kralja) zadržan, se udeležiti lepili patriotičnih slavnosti ljubljanskega prebivalstva. Z velikim zadoščenjem sem se zopet prepričal o velikem veselju za streljanje in o izobraz-
bi gorskih čet. Moštvo kakor tudi gospodje častniki so pri streljanju dosegli odlične uspehe. V imenu Najvišje službe se zahvaljujem vsem prizadetim častnikom in vojakom za njih požrtvovalnost v tej velevažni stroki vojaške izobrazbe. Predno razdelim zaslužene nagrade, se spominjajmo v vsej zvestobi in navdušenju Najvišjega darovalca potujočega tekmovalnega darila, našega Najvišjega vojnega gospoda in dobrega vladarja. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef
I.	naj živi!” Navzoči so se navdušeno odzvali in klicali vladarju navdušeno: “Živio!” Slavnosti je zaključil ples v kazini.
—	Odlikovanje. Polkovnik v p, g. Bezeljak je dobil signum laudis in bo postal plemenit.
—• Srebrno poroko sta praznovala dne 22. maja v rodbinskem krogu ljubljanski župan g. dr. Ivan Tavčar in njegova soproga gospa Franja Tavčarjeva.
—	Trgovino zaprl je trgovec z železnino g. Golob na Mestnem trgu v Ljubljani.
—Lov na modrase. Iz Radeljce pri Bučki: Po razglasitvi okrožnice dež. odbora v Ljubljani se je pričel tudi pri nas takoj živahen lov na strupene kače. Dosedaj se je pobilo ter na županstvo prineslo 91 glav, in sicer samih modrasov. Najstarejši lovilec je bil Janez Kralj iz Sel. On sam je nalovil v bližini 62 modrasov. Toda pri tem lovu jo je hudo skupil. Dne 14. maja ga neka mrcina ugrizne za prst desne roke. Takoj je začutil silne bolečine. Nemudoma mu navzroči sinko trdno preveže prst nad rano. Revež se poda takoj na Studenec k nekemu zagovarjalcu. Zagovarjalec je zagovarjal na vse mogoče načine, toda kljub tej neumnosti je roka vedno bolj otekala. S precejšnjim trudom in bolečinami je prišel domov in začel nato piti alkoholne pijače; to ga je rešilo in pričelo mu je iti na bolje, tako da je upanje, da bo sčasoma ozdravel.
—	Smrtna kosa. V Dravljah je u-mrla v 25. letu starosti dolgoletna cerkvena pevka na šentvidskem koru gdčna. Francka Florjančič. — V Vel. Laščah je umrl dne 24. maja za kapjo posestnik in gostilničar Janez Gruden. — V Ljubljani je umrl bivši železniški delavec Matevž Skubic, star 81 let. — V Krškem je umrl g. Ivan Metnitz, oficiant pri okrajnem glavarstvu, v starosti 50 let. — V Ljubljani je umrla gdčna. Marija Jager, učenka
III.	razreda uršulinske meščanske šole.
—	V Blejskem jezeru utonil. V Blejsko jezero je ponoči zašel 491etni mizarski mojster Nikolaj Tušek in u-tonl. Mož je obhajal tisti dan 25. letnico svoje poroke. Njegova svakinja iz Celovca, ko je izvedela, o njegovi nenadni smrti, se je tako prestrašila, da jo je zadela kap in je umrla.
—	Obesil se je dne 19. maja v Bistri Jožef Sinko, hlapec pri graščaku Gal-letu. Čez dva dni so ga dobili visečega v gozdu. Doma je bil iz Štajerskega.
—	Uboj na Jesenicah. Franc Pipan rojen leta 1886., iz Smlednika, sedaj tovarniški delavec na Jesenicah, je v noči od 18. na 19. maja zabodel železniškega kurjača Josipa Juriča ali Gu-riča pred gostilno gosp. Mesarja na Jesenicah. Ker je Pipan Guriča z nožem naravnost v srce zabodel, je bil Gurič v treh minutah mrtev.
—	Dekličo odpeljal. 291etni ključavničar Fran Podbevšek je prišel lansko leto iz Avstralije, kjer je delal na neki sladkorni plantaži in se nastanil v Ljubljani pri svoji materi. Med časom bivanja v Ljubljani je imel znanje z raznimi ženskami, a je vse kmalu prekinil. Pred kratkim se je seznanil v parku na Slovenskem trgu z nekim lSletnim dekletom, katerega je znal toliko pregovoriti, da ga je spravil s pomočjo 231etnega Leopolda Drameta iz Zibike na Štajerskem in 29Ietnega mizarskega pomočnika Avgusta Habiča iz Ljubljane, baje v Avstralijo. Podbevšek se je naprej odpeljal do Nabrežine, kamor mu je deklico pripeljal Drame, Habič je imel pa nalog da se je načrt izvedel. Podbevšek je šel potem z deklico v Milan in Genuo odkoder sta se z zapeljenko baje odpeljala v Avstralijo. Po ovadbi je policija nazaj došlega Habiča in Drameta aretovala in izročila sodišču, za deklico in Podbevškom je pa poslala v razne kraje brzojavke.
—Nemci na delu. Mariborska “Straža” z dne 20. maja piše: V naših narodnih bojih nimamo trenutka pavze. Komaj odbijemo napad od ene strani, že je zbral nasprotnik Svoje čete na drugi fronti in sili v naše ozemlje. Sedaj so si vzeli naši Nemci in nemškutarji na piko vajence in pomočnike. Vse slovenske fante, ki pridejo iz dežele v naša mesta in trge učit se kake obrti, hočejo raznaroditi in iz njih napraviti janičarje, ki naj bi branili omajane nemške trdnjave. Na vnebohod se je vršilo v Mariboru ustanovno zborovanje nemškega mojstrskega društva za Spodnji Štajer, na katerem se je brez ovinkov priznalo, da se društvo ustanovi na poziv Volksrata. Pod krinko stanovske organizacije se torej hoče vzgajati narodne poturice. Da veliki nemški “Edelvolk” ni sram, jemati naraščaj iz zaničevanih “bindi-šarskih vrst”!? Kumovala sta Marckhl in WaStian, slednji tudi kot predšed-
nik Suedmarke, kar dovolj pove. Slovensko obrtništvo čakajo težki dnevi.
—	Roparski umor. V noči od 23. na 24. majnika je vlomila v vasi Ob-šine pri Mariboru močno oborožena tolpa vlomilcev pri posestniku Raču. Hišo so popolnoma oropali. Šest domačih ljudi se je krepko branilo pred roparji, vendar pa so nasprotni premoči podlegli. Enega sina so roparji ubili, drugih pet pa je zadobilo smrt-nonevarne poškodbe. Roparje zasledujejo.
—	Sam zažgal. Iz Konjic: 20. maja popoldne je pogorela posestniku Jožefu Bezenšeku v Prelogih pri Konjicah hiša z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Požar je napravil okrog 5000 K škode, ki pa je pokrita z zavarovalnino. Skraja niso vedeli nič gotovega o nastanku požara. Pozneje pa je nastal sum, da je posestnik sam zažgal. Še isti dan so ga nato orožniki aretirali in ga izročili okrajni sodniji v Konjicah. V zaporu je požig deloma že priznal in izjavil, da je poslopja imel zavarovana pri dveh zavarovalnicah.
—	Iz Celja. Porotno sodišče je obsodilo pomožnega delavca Karla Lubeja iz Zavodne zaradi različnih tatvin na tri leta težke ječe. — Štefan Krenn, pekovski mojster v Spodnji Hudinji pri Celju, je bil obtožen, da je nape-ljaval k požigu svojega hlapca Založnika in pekovskega učenca Verdeva ter jima obljubil, v slučaju, da poslopje zgori, za to 50 kron. Poslopje je nato res dne 3. marca pogorelo. Porotniki so stavljena vprašanja glede Krenna in hlapca Založnika zanikali, nakar sta bila oproščena, potrdili pa so vprašanje glede lahkomišljenega zažiga pri Krennovem učenca Verdevu, nakar je bil isti obsojen na pet mesecev ječe. — Po paragrafu 125. kaz. zak, se je imel pred celjskimi porotniki zagovarjati neki Janez Uršič. Porotniki so ga spoznali krivim, nakar je bil obsojen na osem mesecev težke, poostrene ječe.
—	Smrtna kosa. V Šmarju pri Jelšah je umrl dne 25. maja odvetnik dr. Alojzij Brenčič. —- Umrl je na Humu pri Ormožu tamošnji posestnik in občan Anton Zadravec, star 90 let. — Pri Sv. Florijanu ob Boču je umrl po kratki, mučni bolezni šolski načelnik in bivši župan g. Juraj Dolšak. — Na Lopati pri Celju je umrl posestnik BI. Kranjc. — V Gradcu je umrl deželni poslanec Rudolf vitez Mayr pl. Melln-hof, star 52 let.
—	Kap je zadela ženo gostilničarja g. Zagodeta na Ostrožnem pri Celju. Umrla je zapustila šest malih otrok.
—	Vsled zastrupljenja krvi je umrl v konjiški okolici mladenič Jernej Brglez, star šele 18 let.
—	Utonil je v Savi krojaški vajenec Al. Gregl iz Dizelskega.
—	Samoumora. Ustrelil se je Štefan Napast iz slivniških Banč, ker je preveč ljubil “Štajerca” in šnops. — V Globušakovem gozdu pri Trbovljah se je ustrelil 21Ietni rudar Peter Ljubše iz Prevorja pri Celju. Kakor pripovedujejo sosedje se je prejšnjega dne sporekel z bratom zaradi nekega dekleta in je odšel iz stanovanja v gozd, kjer je ostal vso noč. Drugo dopoldne je nabasal pištolo ter se počil v srce.
—■ Slovenska krajevna imena na Koroškem, ki so bita že davno prej udomačena, kakor nemška imena, so Nemcem trn v peti. Nemški ljudski svet za Koroško hujska župane, da naj se pritožijo na trgovsko ministrstvo, ker so slovenska krajevna imena navedena v poštnem krajevnem imeniku za Koroško.
—	Samoumori v Celovcu in okolici. “Mir” piše: Menda ni dežele v Avstriji, v kateri bi bilo v primeri s številom prebivalstva zaznamovati toliko samo-umorov, kakor v hvalisani “nemško-liberalni” Koroški. Samoumori so skoraj že na dnevnem redu. Dne 9. maja je šel mestni magistratih delavec Andrej Korijan, rojen v Vovbrah, pod vlak, ker je bil odpuščen iz službe. V Zgornji Goričici pri Celovcu se je u-strelil 211 e t n i monter Aleksander Mes-zaros vsled nesrečne ljubezni.
—	Pomiloščen morilec. Hlapec Iv. Schuster, ki je bil pred celovškim porotnim sodiščem obsojen na smrt na vislicah, ker je umoril SOletno Marijo Piček, je pomiloščen in se je izpreme-nila smrtna kazen v 151etno težko ječo.'
—	Požar v Beljaku. Ondan je izbruhnil ogenj v kozolcu pivovarne Lin der v Št. Rupertu. Ogenj se je silno hitro razširil in uničil tudi poleg kozolca ležeče posestvo, v katerem je bila tudi gostilna. Pogorelo je vse poljsko orodje, pridelki in 80 prašičev. Škoda je zelo velika in le deloma krita z zavarovalnino.
— Prva slovenska porotna razprava v-Trstu. Trst, 23. maja: Danes se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem razprava proti Josipu Gabrovcu iz Vitoželj pri Nabrežini, ki je bil že dne 5. decembra 1911 pred poroto obtožen uboja na gostilničarju Franu Blažini iz Vižovelj in tudi tedaj obsojen na šest let težke ječe. Obtožen-
cev branitelj dr. Mandič je vložil ničnostno pritožbo, ki je bila rešena u-godno, in se je torej ponovila razprava danes. Gabrove je bil danes obsojen v tri in pol leta poostrene ječe. Današnja porotna razprava se vrši v slovenskem jeziku, prvikrat, odkar obstoji porotno sodišče v Trstu!
—	Slovensko porotno sodišče — nevarnost za laški Trst. “II Piccolo” predlaga za slovanske porotne obravnave posebno porotno sodišče izven Trsta. Seveda.
—	Špijonaža in “špijoni”. Tržaška “Edinost” piše o tem: Na Goriškem kar mrgoli vojaštva; kosarne, pretepi in “špijoni” rastejo kakor gobe. Vojaki so se tako navdušili za posel izsle-dovanja vohunov, da lovijo, kar jim prihaja pod roko. Goriški sodnik je
n.	pr. šel na izprehod proti Krminu. Medpotoma je srečal vojake, jih opazoval, povprašal kje so nastanjeni in —fertig! Gnali so ga vklenjenega v Biljano in od tod v Krmin kakor nevarnega špijona, kjer so ga tudi gledali kakor kako nevarno žival, dokler se niso prepričali, da je oni gospod res sodnik iz Gorice. — Neki agent Steiner iz Gradca je vprašal vojake, kako težka so njih dvokolesa, kako se zlagajo, in sedaj je kakor vohun že par tednov v preiskovalnem zaporu. — G. Pauluzza, bivši videmski mestni odbornik, je šel na izprehod proti mostu pri Barki, gledal divno okolico, se vrnil na postajo; v Krminu so ga ustavili in c. kr. komisar ga je začel povpraševati z vso natančnostjo, kje je bil, kaj je delal itd. Radi te sekature je moral prenočiti v Krminu, ker je zamudil vlak. — Prav je, ako love špi-jone okoli trdnjav in drugod, ali sum bodi opravičen. Naše mnenje je, da je smešno iskati špijonov na Goriškem, ko so v Rimu itak že bolje informirani o vojaških stvareh, nego marsikateri naš podčastnik, ki lovi go-riške sodnike in štajerske agente. Tudi prekasno je že in nam se dozdeva, da pri nas nimajo špijoni nič več iskati, ker sosednji prijatelji in zavezniki so menda itak že — vse našli.
—	Na Hrvaškem se popije na leto za 11 milijonov kron piva, za 32 milijonov kron vina in za 24 milijonov kron žganja. Pijančevanje je največja nesreča za slovanske narode.
—	Vseučiliški profesor Matko No-dilo umrl. V Zagrebu je dne 21. maja umrl profesor zagrebškega vseučilišča Matko Nodilo v 78. letu svoje starosti. Nodilo je bil član Jugoslovanske akademije. Rojen je bil v Splitu in je bil več let urednik “Narodnega Lista”.
—	Tujci na slovanskem jugu. Združene francoske in angleške železniške in parobrodne družbe prirede letošnje leto dve veliki skupni potovanji v Dalmacijo, Črno goro, Albanijo, Herce-govino-Bosno in Hrvaško, kjer med drugim obiščejo Zagreb in Plitvička jezera.
—	Ponesrečen letalec. Ondan se je dvignil na Reki letalec Prodan in je hotel leteti v Opatijo. Ne visoko nad morjem se je pokvaril cilinder pri motorju in letalec je padel s strojem v morje. Prodan se je vzdržal nad vodo toliko časa, da ga je rešila neka torpedovka. Poškodovan je bil samo lahko na obrazu. Letalni stroj pa se je potopil.
John Grahek
___... Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalfc fornijsko vino, dobro žganje in trite najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILS.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčat s čaflo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,»?
Postrežba izborna— prav po domače.
...JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje postepeni.
Fino pivo, najboljša vina in smodke.
| Wm. Metzger
s Ruby and Broadway JOLIBT
liiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuininuDiiunHimiHnniiii
POZOR, ROJAKII
Moderno gostilno
National Buffet
r katerej bodem točil najboljie per* terjevo pivo, izvrstno žganje, domala ritao in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDIČU, [ 203 Ruby St - .isMO N. W. Phone 825	' '' Joliet, lit
Anton Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
JOLJET, ILL
Gostilničar
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,	Joliet lb
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer m-lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drug-pijače.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovine, hitre točno in po dnevnem kurzu. Predaja fina vina, likerje in smodke,
ROJAKI DOBRODOŠLU JM! E. 95th St So Chicago, »
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMf VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 4% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 M-ILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo maa| varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dot*, mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
», aejrečji in edini slovenski-hatališlci list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, II!.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEHSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.......Anton Nemanich
Tajnik.............William Grahek
Blagajnik.............John Grahek
Telefoni: Chncago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Snpis* in denarne poiiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pii spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Napise in novice priobčujemo brezplačne; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Ceaik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
irst, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in Ante-ctca. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Wavenic-American Bldg., Joliet, 111.
Adrertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska umiska tiskarna.
CERKVENI KOI-EDAR.
16.	jun.	Nedelja	Frane Regij, sp.
17.	a	Pondeljek Adolf škor.	
18,	((	Torek	Marka in Marcel.
19.	“	Sreda	Gervazij in Prota.
20.	te	Četrtek	Silverij, p. Flor.
21.		Petek	Alojzij, sozn.
22.	et	Sobota	Pavlin, škof.
ODGOVOR “SLOVENCU” Z OZIROM NA DOPIS V ŠT. 119. T. L.
“Ne, quaeso, sit jurgium inter me et te, fratres enim sumus” — “Prosim, naj ne bo krega med menoj in teboj, zakaj brata sva”; tako je govoril nekoč Abraham Lotu, tako pišemo mi ljubljanskemu “Slovencu” kot odgovor na članek “Ameriška bolezen”. Brata sva po imenu, brata po krvi, brata po načelih. Zabolelo nas je, ko smo brali oni članek. Navajeni smo napadov našim katoliškim načelom nasprotnih listov, toda, da se bo zaletel v nas tudi “Slovenec”, tega nismo pričakovali in prišle so nam na misel besede: "Et tu Brute!" in svetopisemske: "Ko bi me preklinjal moj sovražnik, bi bil seveda prenašal — ti pa človek z menoj ene misli! to je krivica, katere prenesti ne morem.” Zdrave kritike se nikdar ne bojimo, kajti nič ni popolnega na svetu in zavedamo se besed sv. Pavla, ki pravi “oznanjuj besedo, bodi si priložilo ali ne priložilo”, toda ako se zakriva pod krinko gorečnosti hinavščina, tedaj obžalujemo, da se kaj tacega priobči v bratskem listu, kajti o povzročitelju onega članka veljajo besede nemškega pesnika Schillerja, ki pravi: “Anklagen ist mein Amt und meine Sendung.” {Pice.) to je “Tožiti je služba moja in moj poklic.” — V svesti smo si sicer, da uredništvo ni sprejelo iz zle volje oni dopis, jako veliko vprašanje pa je, ako je dopisnik pisal to iz dobre volje. Njemu bi lahko zaklicali prav na kratko Destouchesove besede: “La critique est aisee, et 1’ art est difficile,” ali pa “kritizirati je lahko, teško pa bolje storiti.” Kakor ne pojde oni v nebeško kraljestvo, ki pravi “Gospod! gospod!" marveč oni, ki stori voljo nebeškega očeta, tako tudi oni ne bo “ohranil ljudstvu še ono malo katoliškega prepričanja, kar ga ima” kdor bo le kritiziral in javkal, da nazadujemo, marveč oni, ki se bo boril s peresom in uma svitlim mečem za naše najdražje svetinje, “pro aris et focis.”
Ker nas pa dela strast slepe — in strastno je pisan dopis •— zato par besed v pomislek g. dopisniku, nam pa v obrambo!
Gospodine! Vi pišete: “delavec ne manjka, toda žalibog ti ne delajo, ker ne smejo in tudi nimajo kje delati”, malo prej pa pišete, da “so nositelji katoliške misli zaspani”, zdaj zopet “da ne delajo” in slednjič vprašate “kje so?” — Sicer pa; kdaj se je naš list protivil snrejeti katerikoli članek, ki bi bil v prid “katoliškemu prepričanju?”
Ali se niso opetovano vabili in prosili ‘nositelji katoliške misli” — kakor povabljenci na evangeljsko ženitnino' — predala so bila na stežaj odprta, vsako sodelovanje bi bilo hvaležno sprejeto, “sed noluerunt venire” — “niso hoteli priti”, ali pa, da govorim s francozom: ‘Brillaient par leur absence.” Pisatelj kritizira naše članke in dopise. Ne bomo se bahali, toda mirno lahko rečemo, da tudi tega očitanja ne zaslužimo. Po našem mnenju naj bi bil vsak list podoben bogato obloženi mizi. Ni vse za vsacega, enemu prija to, drugemu kaj druzega. Ako našemu kritiku marsikaj ni všeč in bi segel po drugem rad, smo prepričani, da so še drugi ljudje njegovega okusa. Ako spada on med one, ki so “voljni delati”, zakaj nam ne pomaga, zakaj ne sodeluje, zakaj ne svetuje in ne stopi z nami v direktno zvezo? Sicer pa dobivamo teden za tednom mnogo laskavih priznanj od naših naročnikov, ki nam pričajo, da smo zadeli pravo. Mi se nikdar nismo proglasili za vsegavedne, nezmotljive in popolne, vsak blagohoten nasvet drage volje sprejmemo, še rajše pa dejansko pomoč. V koliko je resnično, da nazadujemo, pribijemo le še dejstvo, da po številu naročnikov napredujemo.
Naš list je in ostane katoliški in ako hočete “eminentno katoliški”. Tega nam naš kritik ne odreka sicer, toda očita nam, da se bojimo “kranjskega prepira” in da se “sučemo okoli tega 1 strahu.” Kdor se koga boji, ta se “krog njega ne suče!” Dopisnik piše: | “da prinašamo stvari, ki niti za nas v ! Ameriki živeče rojake nimajo nikake 1 posebne vrednosti, kaj še za rojake onkraj morja!” Mi smo “onkraj, mor ja” glede na “kranjski prepir” in gotovo bi, ako bi o tem več pisali ne za nimali svojih čitateljev. Razmere tukaj so drugačne. Tukaj v Ameriki še nismo nikdar imeli katoliško-politične stranke in je imeti ne moremo. Vse kaj druzega pa je v Avstriji. Zato pa občudujemo zavedno zastopanje slovenske ljudske stranke in veselimo se njenih vspehov. Ako pa kak dopisnik piše, da se on na Kranjskem ni brigal za “klerikalce in liberalce” je to njegova osebna stvar, saj je podpisan ob koncu svojega dopisa in odgovarja naj sam za svojo “duhovitost”.
Očita se nam, da delamo za žep. Stopite, gospod, v našo vrsto, na razpolago so Vam, ako hočete tudi delnice. Ako je naš “business” tako sijajen, kako potem to, da smo potem tako “rari nantes in gurgite vasto?”
Slednjič le še to! Vi cikate očivid-no le na enega, kakor bi bil on sam kriv nesloge in tega “da ne pridemo nikamor.” Čudno velik vpliv mu pripisujete. On, ki “sedi doma brez dela” Vam mora napraviti v znak zahvale globok poklon. Toda bodimo resni! Zakaj pa se ne združite preko in mimo njega? Ako pa pripisujete le “nazadovanje” pri Amerik. Slovencu njemu, si zopet oporekate,'ko pravite, da “sedi doma brez dela” torej vsaj nič pozitivnega storil ni, da “nazadujemo.” —■ Slovenskih duhovnikov je v Ameriki približno kakih devetdeset (vštevši one, ki delajo med drugimi narodi). Jaz stavim predlog in prepričan sem, da bo tudi oni, ki “sedi brez dela” z njim zadovoljen. Ako se nam, ali pa meni osebno javi vsaj 20 slovenskih duhovnikov s podpisom, da njega ne marajo, tedaj sem prepričan, da bo dobri stvari na ljubo tudi on, kakor nekdaj prerok Jonas govoril: “Vem namreč, da je zavoljo mene ta veliki vihar prišel nad vas” in odstopil bo kavalirsko.
Zapomnite si torej g. dopisnik: ne samo nasvetov, ne samo brezimne kritike, kajti “Grau, teurer Freund, ist alle Theorie”, marveč sodelovanja prosimo in ako se vam kaj odbije, potem se pritožujte, “da ne smete in tudi nimate kje delati.” K sklepu: “Brutus,, thou sleep’st: awake and see thyself!" Shakespeare.
REV. JOS. POLLAK.
NAUK ZA TRETJO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Večkrat se čuje ogovor, da cerkev in duhovniki vernike preveč plaše z božjo pravičnostjo in s peklom in da premalo oznanjujejo neskončno božje usmiljenje. Bog nas varuj, da bi ne stavili vsega svojega zaupanja v nezmerno usmiljenje božje, vendar pa naše zaupanje ne sme biti predrzno in spominjati se moramo tudi opominja apostolovega, ki pravi: “Se strahom in trepetom delajte za svoje zveličanje.” Današnji evangelij govori o neskončnem usmiljenju, katero skazuje Bog grešnikom. Ta resnica nas pa ne sme zapeljati v predrznost, vsled katere bi napačno trdili: Bog je preveč usmiljen, da bi me pozabil. ,
Izmed lastnosti božjih je ena poglavitnih usmiljenje božje. V Bogu pa ni razlike med njegovimi lastnostmi in njegovim bitjem. Zato pravimo Bog je dobrota, usmiljenje, pravičnost. Ker je pa vse to v Bogu neskončno, ni le neskončno njegovo usmiljenje, marveč prav tako neskončna je njegova pravičnost. Prav tako kakor Bog odpušča skesanemu grešniku vsled svojega neskončnega usmiljenja, prav tako kaznuje trdovratnega grešnika, ki se noče spokoriti, vsled svoje neskončne pravičnosti. Bog je neskončno usmiljenje. Ako se spreobrneš in ga prosiš skesano odpuščanja, te ljubeznivo sprejme, kakor je oče sprejel svojega zgubljenega sina. Prav zato pa ker je Bog neskončno usmiljen, jc tudi neskončno pravičen in vsled te svoje pravičnosti, ne more pustiti, da bi ti z nogami teptal njegovo sveto postavo, marveč vsled svoje neskončne pravičnosti te mora, ako se ne spo-
koriš in ne zatečeš k njegovemu usmiljenju, kaznovati v večnosti, v peklu.
Zopet drugi trdi: Kar imenuje cerkev smrten greh, je le človeška slabost, katero Bog tudi nenaprošen odpusti, ker ni trinog, marveč oče. — Ako je vse to, kar ima cerkev za greh, le slabost, katero Bog tudi nenaprošen rad odpusti, zakaj je pa vse to on prepovedal? Zakaj pa je on sam rekel, da ne tatje, ne roparji, ne lakomniki, ne nečistniki, ne pijanci, ne bodo posedli nebeškega kraljestva? Ako je vse to le slabost, tedaj je to božje žu-ganje le prazno strašilo. Bog je večna resnica, On ne goljufa. Ako je On v svoji modrosti dal zapovedi, jih je dal zato, da si z njih spolnjevanjem zaslužimo večno življenje. Res je, da je rekel Jezus: “Moj jarem je sladak in moje breme je lahko,” res je pa tudi da je rekel, da nebeško kraljestvo silo trpi. On pozna našo slabost in preteških reči od nas ne zahteva in ako je kaj težavnega, je vedno pripravljen podpirati nas se svojo milostjo. Ako bi pa nihče ne bil pogubljen, ako bi dosegli vsi oni, ki si nobene sile ne delajo, prav isto nebeško veselje, kakor oni, ki so se trudili in premagovali samega sebe, kje bi potem ostala pravičnost božja?
Zopet drugi verujejo v pravičnost božjo, toda oni menijo, da bodo imeli gotovo priliko spokoriti se v zadnji uri. Kdo pa jim daje to zagotovilo? Ali so nenadne smrti mar kaj posebno redkega? Ali smo mi gotovi, da ne bomo umrli nagle in neprevidene smrti? Nespokornim grešnikom, ki zaničujejo božjo postavo, je gospod Jezus Kristus to celo naravnost napovedal rekoč: “V svojih grehih bote umrli.” Pa vzemimo tudi, da ne umrješ nenadoma, so vendar lahko okoliščine take, da ne moreš sprejeti sv. zakramentov. Zloglasni prekucuh, francoski neverec Baras je obolel na smrt leta 1829. Pred smrtjo je izrazil željo videti katoliškega duhovnika; zato je rekel svojemu prijatelju, da bi rad govoril z nadškofom pariškim. Pa kaj se je zgodilo? Njegovi neverni prijatelji niso pustili, da bi kot veren katoličan umrl neverni Baras, oni niso poklicali duhovnika in bolnik je brez» zakramentov umrl. Res je morda tvoja hiša verna in ne branili bi ti klicati duhovnika, toda ali se ne zgodi večkrat, da sorodniki pač pokličejo zdravnika, duhovnika pa ne, ker menijo, da še ni tako hudo.
Zopet drugi pravi: “Bog je usmiljen oče, On ne bo pripustil, da bi nespo-korjen umrl.” — Kdo bi se drznil Bogu predpisavati, kaj naj stori in kaj ne. “Bog" — tako je vskliknila angleška kraljica Elizabeta — “pusti me vladati štirideset let in rada se odpovem nebesom.” Vladala je štirideset let in umrla je v nespokornosti. Grešnik, ki se noče spokoriti prej nego v zadnji uri on govori — ne sicer z besedo, pač pa z dejanjem — nekako takole: “Moj Bog, jaz ljubim greh, tatvino, laž, krivopripanje, kletev in nečistost. Ohrani me pri življenju, da morem nasititi svoje strasti, v zadnji uri mi pa vse to odpusti.” Ali bi mogel Bog vsled svoje neskončne svetosti uslišati tako prošnjo?
Ali se ni tudi desni razbojnik spreobrnil v zadnji uri? Kaj da gledaš samo na desnega, ali pa ni ostal ne-spokorjen levi razbojnik kljub temu, da je bil Jezusu tako blizo? Desni razbojnik se je spreobrnil, ker se je takoj odzval milosti, ki ga je klicala. Kolikrat pa si bil ti že gluh napram klicu milosti! On je živel na razcest-jih, na skrivnih krajih in ni slišal Jezusovih naukov; kakor hitro pa je slišal Jezusa, se je spreobrnil, je veroval, molil in se je zveličal. Ali si zapustil ti greh takoj na prvi klic božje milosti in ali si prosil takoj odpuščen ja? Povej sam komu si bolj podoben desnemu ali levemu razbojniku?
Desnega razbojnika srečna smrt ti kaže, kako neskončno usmiljen je Bog, levega razbojnika nespokorjena smrt ti pa kaže, kako neskončno pravičen je Bog. Svojo čast in slavo pa doseže Bog vedno. Ako se spokoriš, boš Spokorjen in zveličan proslavljal njegovo usmiljenje, ako pa se ne spokoriš, boš pogubljen nehote moral proslavljati njegovo neskončno pravičnost. Večinoma pa je resničen pregovor: “Ka-koršno življenje taka smrt.” Jezus Kristus sam je rekel: “Iskali me boste, pa me ne boste našli! Gorje njemu, ki Jezusa ne išče v življenju, on ga potem tudi v smrti ne najde.
REV. JOS. POLLAK.
MEŠČANI IN SELJANI.
Pet izmed naših glede površine največjih šesterih držav — Texas, California, New Mexico, Montana, Arizona in Nevada — ima seljanstva ali prebivavstva na deželi SO odstotkov in več. Izjemo tvori California, kjer se nahaja 50 do 75 odstotkov prebivavstva v mestih. Nobena druga država zapadno od Mississippija, izvzemši državi Washington in Colorado, nima več nego polovico mestnega prebivavstva nasproti selskemu. Velike države, ki so z ozirom na njihov raztežaj pičlo obljudene, nudijo torej možnost za rešitev vprašanja o preljudnatosti ali prenaseljenosti.
Po ljudskem štetju leta 1910. stanuje 49,348,883 ljudi na deželi in 42,623,383 v mestih. Pomnožitev prebivavstva znaša 34,8 odstotka v mestih in 11,2 odstotka na deželi. To je kajpada malo izpodbudno za gibanje pod geslom “Nazaj na farmo”. Tolažilno je v tem oziru samo,- da je šest milijonov več izostalo iz mest, nego'bilo privabljenih noter. Povzročil je to ugodni razvoj zapadnih držav.
Najgostejše mestno prebivavstvo s 75 odstotki in več se nahaja ob atlant-
ski brežini, v državah New York, New Jersey, Delaware, Massachusetts, Connecticut in Rhode Island. Potem se vrste z mestnim prebivavstvom od 50 do 75 odstotkov Washington, California, Colorado, Illinois, Ohio, Pennsylvania in Maryland. Od 25 do 50 odstotkov mestnega prebivavstva imajo Montana, Wyoming, Utah, Nebraska, Arizona, Kansas, Minnesota, Iowa, Missouri, Louisiana, Florida, Wisconsin, Michigan, Indiana, Vermont in Oregon. Na 15 do 25 odstotkov upadajo: Idaho, Nevada, Texas, Oklahoma, Kansas, Tennessee, Alaska, Georgia, Virginia in Zapadna Virginia. Končno imajo 15 odstotkov v mestu in 85 odstotkov na deželi: Severna in Južna Dakota, Severna in Južna Carolina, Arkansas, New Mexico, Mississippi.
Izvzemši šestere najgosteje obljudene države se razdeljuje prebivavstvo nesistematično ali po negotovem sestavu ter kaže posebnosti, ki sč nikakor ne dajo razjasniti.
seznam njihov številk in ne eksistira duplikat.
Angleška je izvozila leta 1911. nad
23,000	avtomobilov.
Rusinsko vseučilišče v Lvovu je zagotovljeno. In slovensko?
Visoko v zraku. Neki francoski vojaški zrakoplov se je dvignil v višavo 2900 metrov ali nad 8700 čevljev.
Za vsesokolski zlet v Pragi je prišla deputacija na Dunaj in pri šestih ministrih prosila podpore. Ministri so ji podporo obljubili in minister Trnka se bo udeležil zleta koncem junija.
Kako se dela denar? V poslovnem letu, ki se je končalo z 31. januarjem t. L, je imela družba podzemskih železnic pod reko Hudson v New Yorku 50,279.34 dolarjev čistega dobička.
Slavni polski pisatelj Aleksander Glowacky, znan pod imenom Boleslav Prus, je umrl v Varšavi sredi zadnjega meseca. Nekatere njegove povesti so prestavljene tudi v slovenščino.
Novi dvokronski novci so prišli v Avstriji v promet mesto starih goldinarjev. Nakovali so jih za 5 milijonov kron. Ti novci imajo v premeru le 27 milimetrov, tedaj so le nekoliko večji, kakor sedanje krone.
Na ruskih vojnih ladij ah pred Kron-stadtom so nameravali napraviti pomorščaki upor in pomoriti častnike. Toda zaroto je neki mornar izdal in glavni zarotniki so bili postavljeni pred vojno sodišče. Izdajalec se je pa iz strahu pred maščevanjem obesil.
Ob rusko-turški meji je koncentriranih 100,000 Arabcev, Kurdov in Turkov. Rusi zato zbirajo v Karsu in Kavkazu svojo armado. Turki navdušujejo Kurde na vojsko proti Rusom, češ, da kmalu izbruhne rusko-turška vojska.
Jetnik na “počitnicah”. V državnih zaporih v Atlanta, Ga., je zaprt že 16 let zamorec John Huddleson. ki je bil obsojen radi umora v dosmrtno ječo. Te dni je pa dobil 30 dni “dopusta”, ker se je ves uzorno vedel. Odšel je domov, da obišče svojo postarno mater.
Kongres šolarjev in šolaric. V Win-chestru na Angleškem je sklican kongres angleških šolarjev iir šolaric, dečkov in deklic. Udeleži se ga 300 delegatov in delegatinj iz vseh delov Angleške. Delegati bodo podali svoja mnenja o vzgoji in izobrazbi mladine. To je prvi tak kongres.
Gorska železnica na Popokatepetl. Iz Mehike nameravajo zgraditi na višino 4500 m gore Popokatepetl železnico, ki bo služila odvozu tam se nabirajočega žvepla. Popokatepetl je, kakor znano, vulkan in žveplo od tam že več časa odvažajo. Toda z zgradbo te nove železnice se namerava znižati odvozne stroške.
Največ premoga na svetu se pridobiva v Združenih Državah. Leta 1911. se je porabilo na vsej zemlji 1,3 milijarde ton premoga. Od te silne množine so producirale Združene Države nad 501 milijon ton. Angleška 296 milijonov, Nemčija 245 milijonov in Avstrija 55 milijonov ton premoga.
Samoumor zločinske matere. V Poznanju so pogrešali že od 22. aprila 19!etno posestnikovo ženo Apolonijo Schultz, ki je brez sledu izginila. Sedaj na so našli njeno truplo nekje v zemlji zakopano. Dognalo se je, da je bila umorjena. Kot osumljeno u-mora so zaprli njeno taščo, ki je končno tudi priznala, da je sinaho ubila v prepiru. Nadalje je pred nekaj dnevi tudi zažgala hišo svojemu sinu, tako da je ta zgubil vse svoje imetje. Ko so jo hoteli odvesti pred preiskovalnega sodnika, so jo našli v ječi obešeno.
Z bankovci zakurila peč. Ob znatno svoto denarja je prišel neki tehnik v Friedauu pri Berolinu. Pred nekaj tedni je zvečer namreč naročil služkinji, naj mu pripravi kopelj. Slučajno pa je služkinja zagrabila z drugimi časniki vred tudi zavitek za 18,000 mark bankovcev in zakurila ž njimi peč. Zavoj je nekdo dan poprej, ko se je tehnik selil, položil na nepravo mesto. Izguba je tem občutnejša, ker je z vrednostnimi papirji zgorel tudi
Obrambno zvezo malih narodov nameravajo osnovati v Parizu. Njen namen bi bil, da bi se poskrbelo za mednarodno zaščito malih, zatiranih narodov. V društvu nizozemskih prijateljev miru je njih vodja Pelissier pojasnjeval namen društva z besedami: Naše društvo hoče delati za mir, hoče slediti onim apostolom miru, ki priznavajo vsakemu svoje, ki vsaRi narodnosti priznavajo pravico, da živi svoje življenje, govori svoj jezik, da se ohranijo in spoštujejo narodne šege in navade, da si ustvarijo svoje postave in svojo vlado, kakor jim prav kaže. Za to geslo še hoče društvo bojevat!.
Nečuven škandal so vprizorili v Ci-rihu ondotni socijalisti prvega majni-ka. Čirih je po večini zagrizeno, pro-testantovsko mesto, kraj, kjer se zbirajo najhujši anarhisti in drugi politični lopovi. Čirih je glavno gnezdo socijalne demokracije. Napravila je ta stranka, ki trdi v slepilo ljudem, da ji je vera zasebna reč, velik izprevod delavcev po mestu. Na čelu izprevoda je korakal neki rdečkar, oblečen kot katoliški mašnik, z rožnim vencem in brevirjem v roki, okoli njega so stopali sodrugi v belih koretljih s križi na ramah. V rokah so nosili tako o-studne in pohujšljive napise, da je vse poštene ljudi, ki so videli ta prizor, obšla rdečica. Tako nastopa stranka, ki hoče biti učiteljica izobrazbe med delavstvom.
Mlinski kameni.
Če denete pšenice pod mlinski kamen, se ista zmelje v moko; če ne denete pšenice podnj, se kamen sam odrgne in obrabi. Če dobi želodec primerno količino tečne hrane, jo zmelje v moč in energijo; če želodec ne more prejemati dovolj hrane, se sam obrabi. Imejte oko stalno obrnjeno na svoj želodec, in če je preslab, uživajte Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo zelo krepi želodec in drob ter hitro uravnava prebavo. Olajšuje mnoge težave, kakor izgubo slasti, slaboto, omotičnost, gorečico, iz-pehovanje, zapeko, glavobol in bol v hrbtu, omedlevico, razdražljivost, bledost. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Naprodaj farma.
160 akrov čiste zemlje s poslopji. Hiša z 11 sobami, hlevi, par konj, 10 glav govedi in vsakovrstno kmet. orodje, 100 kokoši in 3 prešiči. Vse prodam za $3,500; lahko se tudi farma na pol razdeli. Več pove:
JOS. STARIHA,	8t
R. F. D. No. 1.	Holton, Mich.
Priporočam cen j. rojakom in prijateljem svojo
trgovino z obleko
Y zalogi imam vsakovrstno opravo za moške in tlečo kakor tudi n ženske črevlje
Dobra postrežba, nizke cene!
John Kirincich
918 North’Chicago St. JOLIET, ILL.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
iÆj
Telefon South Chicago 705. SOBA 217, 9206 COMMERCIAL AV. SOUTH CHICAGO, ILL.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOR Stavi in popravlja hiše.
Woodruff Road.	Joliet, 111
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
IM Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, IIP
Emil Bachman
1719 South Center Arenu«, CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-kršćansk« tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za er« slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani eie-nik, tiskan n svih slavjanskih jeiicšh, koji šaljemo na zahtjev svakome kidava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopL sov od Vam poznatih slovanskih društev.
Anton Košiček
Slovenski
gostilničar
Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače. ,
“Tonček Is 0. K.”
N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET
FRANK BAMBIČ, SLOVENSKI ZLATAR IN URAR Tudi popravljam ure in delam vsa zlatarska dela.
Se vsem priporočam.
210 Ruby Street, JOLIET, ILL.
The "Will County national Bank
Of Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne deaarae «logs ter pošilja denar na vst. dele srete
Kapital in preostanek ¡K30a.iMM.ab.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljer in fimežev. Izvršujejo se rsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
Chi. Phone 376. LI N. W. 927.
Slovenci in Hrvati!
v Pittsburgu, Pa. POZOR!
Naznanjam rojakom, da sem kupil in prevzel znano
GOSTILNO
na 3329 Penn Ave.	Pittsburg, Pa.
Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja.
POSTREŽBA IZBORNA. Slvnemu občinstvu se priporočam v obilen poset. Posebno rojaki, Slovenci in Hrvati, vsi dobrodošli!
Geo. Flainik, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
		999994
K. S. K. {		\ JEDN0TA
******		******
Bell Phone 1048.
Orgamix orana v Jolict-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana r državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:...........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:.................Jbsip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
'Pomožni tajnik:..---Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ...............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:...........Mart. Muhič, £or. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik/' 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1197 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
Ct040404C040404040Vv' J
Društvene vesti.
Joliet, 111., 10. jun. — Naznanja se članom društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J., da bo 16. t. m. seja. Ker bo to šestmesečna seja, so vabljeni vsi člani, da se je udeležijo. Ako kateri izostane brez važnega vzroka, ga zadene kazen po pravilih. Posebno vabimo one člane, kateri se niso udeležili društvene veselice dne 13. apr. t. 1. Obenem tudi prosim vse one člane, kateri so zaostali s plačilom, da bi stvar poravnali do dne 30. t. m.
Sobratski pozdrav in ostajam vam udani sobrat
Math. Bučar, tajnik.
Joliet, 111., 9. jun. :— (Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.)* Naznanja se tistim članom zgoraj imenovanega društva, kateri imajo vstopnice za vrtno veselico dne 16. junija 1912 na prodaj, da naj blagovolijo skupljeni denar in ostale vstopnice oddati v tajnikov urad zadnji čas do dne 15. t. m., to je v soboto večer: to pa zato, da se bodejo mogle ostale vstopnice na vratih razprodajati.
Kakor že prej omenjeno, se pričakuje obilne udeležbe od slavnega občinstva. Zato’se tudi še enkrat vljudno vabi tudi naša sobratska društva, da nas počaste s svojim obiskom. Ravno tako se tudi posamezni rojaki vljudno vabijo iz Jolieta in okolice, ker pripravljalni odbor deluje na vse moči, da preskrbi vse potrebno za dostojen sprejem gostov, in postrežbo vam jamči odbor.
Še nekaj ne smem pozabiti, namreč, da naši cerkveni pevci in pevke so se na povabilo z veseljem odzvali, tako ne bo tudi lepega in milega slovenskega petja noben rojak pogrešal; zato se že pod vodstvom našega organista in pevovodje g. Geo. Maloverha pridno vadijo v petju cerkveni pevci in pevke.
Za muziko pa bode naš rojak g. Jos. Stukel skrbel, ker je ta reč njemu izročena.
Nadalje se opozarjajo vsi ostali člani društva sv. Jožefa, da pripomorejo vsi brez izjeme, da se bode veselica vršila v najlepšem redu, ter da se naše goste vse brez izjeme dostojno sprejme, kati to bode v čast celemu društvu, ako je občinstvo zadovoljno.
Tudi ne smem pozabiti, da ne bi povabil k obilnemu pristopu vse katoliške mladeniče in može, kajti pristopnina je tako nizka, da se komaj stroški pokrijejo.
Zatorej rojaki, kateri še niste pri nobenem društvu, požurite se, dokler je še ,čas, kajti nobeden ne ve, kedaj in kje ga nesreča zadene: danes greš zdrav in vesel na delo, čez dan že lahko ležiš v mrtvašnici ali v bolnišnici, in kolika sreča zate, ako si v društvu! Ono ti plačuje podporo ter pokopava brate na društvene stroške. Ne odlašaj torej od meseca do meseca, od leta do leta, kajti čas le prehitro beži, in že marsikateri je zamudil zlato priliko, varuj se tudi ti, ki še nisi pri nobenem katoliškem društvu, da je ne zamudiš.
Poznal sem rojaka Slovenca, kateri je spadal h katoliškemu društvu, toda vesela narava in razposajenost mu nista dala, da bi društvene prispevke plačeval, rajši je pil ter, ker je bil mlad vžival veselje med rojaki po saloonih. Toda tudi tega se je prijela bolezen in dolga bolezen, ležal je v bolnišnici zapuščen od vseh. Tedaj se je spomnil pretečenega časa, toda prepozno, njegovi prijatelji so ga zapustili. Tedaj je milo jokal, rekoč: “Oh, zakaj sem jaz društvo zapustil?!” In umrl je. Za telesne ostanke pa se je moralo po hišah prositi, da se mu je preskrbel dostojen pogreb.. .
Nadalje tudi opozarjam vse tiste člane zgoraj omenjenega društva, kateri še niso poravnali svojih dolžnosti
pri društvu, da isto store do dne 30. junija tega meseca, ker potem moram oddati 6mesečni račun društvenega premoženja.
Ob koncu pa srčno pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J., posebno pa društva sv. Jožefa št. 2.
Torej na svidenje dne 16. junija v Theilerjevem vrtu!
Mich. Ursich, tajnik.
Barberton, O., 10. jun. — (Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. Jednote.) Tem potom naznanjam vsem članom dr. sv. Jožefa, da se je na izvanredni seji dne 2. junija t. 1. sklenilo, da se bo prihodnja seja vršila dne 16. junija v Štif Polončkovi dvorani. Pričetek ob 1. uri popoldan. Vsem sobratom toplo priporočam, da se seje pravočasno in polnoštevilno udeležite. Na dnevnem redu bo volitev veseličnega odbora in več drugih zelo važnih stvari!
Ker sem že pred 3. meseci sporočil v Jednotinem glasilu A. S., da bo imelo naše dr. sv. Jožefa blagoslovljen je nove dr., zastave, zato je gotovo znano vsem rojakom v naši slovenski naselbini. In danes tem potom najuljud-neje vabim vsa slovenska društva v Barbertonu, O., kakor tudi iz bližnjih slovenskih naselbin, da bi se polnoštevilno udeležila s svojimi zastavami in tako povečala slavnost našega katoliškega dr. sv. Jožefa. Posebno so naorošeni vsi uradniki vseh slovenskih dr. v naši naselbini, da. bi se njih dr. polnoštevilno udeležilo; dr. sv. Jožefa vam bo gotovo ob vaši priliki z veseljem prišlo na pomoč.
Vsa slovenska društva, katera se bodo udeležila slavnosti, so naprošena, da se dne 4. julija t. 1. točno ob pol 9. uri dopoludne zberejo pri Debevčevi dvorani. Točno ob pol 9. uri dopoludne bo sprejem slovenske godbe iz Clevelanda, O., ki bo prišla na našo slavnost pod vodstvom g. Franka Butala.
Ob 9. uri se bo pričelo korakanje v angleško cerkev sv. Avguština, kjer se bo darovala sv. maša za vse žive in mrtve člane dr. sv. Jožefa št. 110. K.
S.	K. Jednote. Sv. maša se bo pričela točno ob pol 10. uri. K tej sv. maši so najuljudnejše vabljeni vsi tukajšnji rojaki in rojakinje, kajti imate posebno lepo priložnost, se sv. maše udeležiti, ker bote lahko slišali sv. pridigo v svojem materinem jeziku.
Iz cerkve po dokončani službi božji in blagoslovljenju zastave bodo vsa slavna dr. korakala (po ulicah, katere bodo označene na plakatih). Takoj po dokončanem opravilu se bo vršila slavnostna veselica v korist dr. blagajni. Na veselici nas bo razveseljevalo slovensko pevsko dr. “Sava” pod vodstvom g. pevovodje J. Hude.
Torej, ker bomo imeli slovensko godbo, ki je še ni bilo v naši slovenski naselbini, in bo na veselici prepevalo slovensko pevsko društvo “Sava” lepe nam mile slovenske pesmi,»zato pričakujemo prav obilne udeležbe od naših rojakov!
Zastavo društva sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. smo prejeli pred nekaj tqdni od tvrdke Emil Bachman iz Chicage. Delo hvali mojstra; posebno krasi zastavo podoba sv. Jožefa, ki je prav krasno izdelana, tako da gotovo vsako drugo zastavo presega v krasoti.
Vsem cenjenim sobratom dr. sv. Jožefa se tem potom lepo zahvaljujem, ki tako neustrašeno delujete za procvit tega dr., in vam ga še v bodoče najtoplejše priporočam, da bi tudi v bodoče složno brez zavisti delovali in vsem rojakom, kateri živijo po naukih sv. vere, dr. najtoplejše priporočali, ter vse povsod delovali tudi za katoliški tisk, ker le tako bomo prišli do lepših vzvišenih ciljev.
Še enkrat najuljudnejše vabim vse tukajšnje Slovence in Slovenke. Na svidenje dne 4. julija t. 1. v Debevčevi dvorani!
Konečno bratsko pozdravljam vse
člane in članice K. S. K. J., posebno člane dr. sv. Jožefa št. 110 in ostajam vam udani sobrat
Mihael Železnikar, tajnik.
New York, 1. jun. — Iz urada društva sv. Frančiška Serafinskega št. 46 K. S. K. J., ustanovljenega dne 4. julija 1897 v Greater New Yorku, se naznanja vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. J., da priredi naše društvo svojo veliko slavnost povodom svoje lSletnice v četrtek dne 4. julija t. 1. Na to slavnost vabimo naj-uljudneje vsa tukaj obstoječa slovanska podporna in druga društva, kakor tudi vse cenjene rojake in rojakinje iz Greater New Yorka in Brooklyna in okolice ter jih prosimo, da nas vsaj pri tej slavnosti in pikniku v polnem številu počastiti izvolijo, na kar vam bode tudi naše društvo pri vsaki vaši slavnosti ali kjersibodi pri veselicah v pomoč.
1) Društva in člani naj se zberejo dne 4. julija 1912 v društveni dvorani i Schuetzen Hall št. 12—8. ulica v New | Yorku točno o poldeseti uri zjutraj.
12) Tričetrt na deset odkorakamo iz društvene dvorane z godbo na čelu ■ in z zastavami in društvenimi znaki po 8. ulici 2. Ave. in 2. ulici v cerkev sv. Nikolaja. 3) Pri slovesni sv. maši nam bode pelo slavno pevsko društvo "Domovina”. 4) Ob deseti uri zjutraj bode slovesna sveta maša; sveto mašo bode daroval naš priljubljeni nam P. Muren Anzelm v naši slovenski farni cerkvi sv. Nikolaja na 2. iztočni ulici v New Yorku. 5) Po slovesni sv. maši odkorakamo zopet nazaj po Ave. A— 7. ulici v društveno dvorano, kjer bode društvo preskrbelo prosto'okrepčilo vsem tistim, kateri se bodo slavnosti udeležili. 6) Popoldan ob 2. uri se prične piknik v dobro znanem Washington parku v Mespeth L. G. Vstopnina za osebo 15c. Na pikniku svirala bode godba pod vodstvom profesorja Hebel. Vrši se tudi ples, kegljanje za lepe dobitke, srečolov in druge proste domače zabave i. t. d.
Do parka prideš, ako vzameš na Williamsburgh mostu Delancey str. Grand St. North Beach karo, ki vozi mimo parka; ako ne veš za park, naroči kondukterju, da izstopiš v Washington parku in on ti bo povedal, ko vsaka kara tam obstane, katere vozijo na North Beach. Na starem Brooklyn mostu vzemi Flushing Ave. Mespeth karo, vzemi transfer; ko prideš do postaje v Mespeth, se presedi na Grand Str. karo North Beach in se pelješ 4 bloke, si pa pri parku. Na 34. ulici v New Yorku vzameš lahko ferry; ko prideš preko vode, ondi vzemi Lutheran Cemetary karo, ki te pripelje v Mespeth do postaje, kjer kare ostajajo, izstopi in pojdi na levo kjer kare vozijo na North Beach; imaš 4 kratke bloke, si pa v parku, 10 minut hoda od postaje v Mespeth. Potem navodilu naj se vsak ravna. Za 5c se vsak do tje pripelje. Vsak naj gleda na levo, ko se pelje na North Beach. Park je zapisan z velikimi črkami: Washington Park. Vihrala bode tudi slovenska in amerikanska zaT stava, tako da bo vsak lahko dobil.
Sedaj bo zopet malo bolj globoko treba segati v žepe po kakšen cent, ker so pikniki na dnevnem redu, ali ti centi se bodo pa morali v desetake premeniti, če hočemo vse piknike po-setiti in naša grla v taki vročini namočiti: Upam, da zaostajali ne bodemo, ker vsak si želi sploh v nedeljo ali praznih frišnega zraka. Da bi pa človek sam hodil, je pa zmerom boljše, da gre tje, kjer je večja zabava in bolj kratek čas.
Ustanovilo se je tudi tukaj samostojno podporno društvo, ki jako do-Vo napreduje ter šem tudi jaz član istega. Ne morem zamolčati, kako to društvo deluje za prospeh tukaj v New Yorku, Brooklynu in okolici. V kratkem času komaj dobrih 5 mesecev pa ima že 119 članov in članic. Je jako potrebno, da se enkrat tudi mi tukaj stanujoči Slovenci malo zavedamo kakor vsi Slovenci po vseh mestih širne Amerike. Ne smemo imeti zmrznjenega srca! Pokažimo, da smo Slovenci ne samo po imenu, da nosimo slovensko ime v srcu! Pokažimo v duhu, da ne bodemo zaostajali za drugimi narodi! Pokažimo ravno sedaj, ko je priložnost se zjediniti. Vsi skupaj odkrimo srca in zapojmo pesem, ki sem jo pel še kot mladenič, predno sem še k vojakom odhajal, o moji slovenski ljubi domovini:
Malo nas pa smo junaki, srčnost nosi v prsih vsaki: srčnost mora vse opreti bolj trdno ko bajoneti.
K sklepu moje pisave pozdravljam vse člane in članice naše slavne Jednote in tukaj obstoječa društva pa še enkrat vabim, da naj nikar ne zabijo se udeležiti slavnosti našega društva dne 4. julija t. 1.
A. Pavli, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 5. jun. — Vsi tajniki so prošeni, da nam pošljejo ali povrnejo tikete ali pa denar, katere smo jim poslali za srečkanje ure. Dokler ne dobimo vsega skupaj, se to ne more storiti. Za društvo sv. Jožefa št. 41 K. S. K. J.
John Jevnikar, predsednik.
Joliet, 111., 11. jun. — (Iz urada Mlad. podp. društva sv. Alojzija.) Naznanjam vsem članom, da se udeleže seje, katera se vrši dne 16. junija, zakaj imamo več važnim reči za govoriti. Posebno pa opozarjam tiste, kateri radi na seje ne prihajajo, da se udeleže te seje. Pa tudi vabim, katerega veseli pristopiti, ima lepo priložnost.
Bratski pozdrav! Predsednik.
Zahvala.
Povodom prebridke smrti in pogreba našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda
Matija Nemanicha
bivšega mestnega pom. supervisorja, imetelja pogrebnega zavoda itd. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izražali svoje sočutje in rajnega spremili na zadnjem potu ali mu kakorkoli izkazali zadnjo čast.
Prav posebno se pa še zahvaljujemo slavnemu društvu Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. za udeležbo na pogrebu z zastavo in zastopništvu sl. dr. sv. Martina Z. K. U. za častno spremstvo.
Joliet, 111., 11. junija 1912.
Vdova Marija Nemanich in otroci.
Kogar se tiče.
“Amerikanizem izprija ljudi” — seveda, ker sužnost mrziti uči!
“Amerikanizem je lov na dolar” — seveda, in vam ni denarja nič mar!
“Amerikanizem je kuga vseh kug” — za vas pač, za nas pa življenje in kruh!
“Statnominisumbra” je priden gospod: naš tednik opravlja doma in drugod.
“Statnominisumbra” je več ko hudir: v Ameriko hoče še “kranjski prepir”.
“Statnominisumbra” je vzor-naprednjak: rad vodil bi narod, pa hodil kot rak.
“Statnominisumbra” je hraber kokot: izziva na boj in se skriva za plot.
“Statnominisumbra”, na dan! in povej: kod prava je pot nam navzgor in naprej?
F.	G. Kaj timar.
RAZLIČNO SADJE.
Nabira za A. S. Ivan Adamič.
Maščevanje časnikarja.
Urednik nekega tukajšnjega časopisa je bil s svojimi podložnimi neizprosno strog in grobost njegova ni poznala meje; pri tem pa je bil duhovito šaljiv in bodeče njegove kritike se je balo vse. In vendar je našel enkrat v osebi priprostega reporterja svojega mojstra, ki ga je izplačal enkrat za vselej.
“Bos” je nato več dni molčal.
Dotični reporter je namreč spisal članek, ki pa njegovemu predstojniku ni ugajal, radi česar ga je poklical urednik k sebi in sprejel ga je mrzlo vljudno.
"Gospod Tainta, da bi Vaš včerajšnji članek kritikoval, mi še v glavo ne pade, ker koristilo ne bi prav nič. Obžalujem Vas pa! Opazoval sem Vas že dalj časa, pregledoval Vaše delo in po dolgem premišljanju sem prišel do zaključka, da Vam v možganih nekaj manjka. Da Vam prav po domače povem: Vi ste nor! Vaša pamet je zmešana. Vaši prijatelji bi se morali zavzeti za Vas! Moj najboljši svet, katerega Vam morem dati, je ta, da greste takoj v norišnico k zdravniku, da Vas preišče in ako' .mogoče, ozdravi. Do sedaj še sicer niste tako nofeli, da bi divjali, ne ve se pa, kaj se še utegne pripetiti. To je moj dobrohoten svet in zdaj -—• lahko greste, iz službe ste odpuščen.” —
Reporter ni odgovoril niti besede vzel je klobuk in odšel naravnost v Bellevue Hospital. Tam poišče oddelek za umobolne in zdravniku, ki je bi! tačas v službi pove, da že nekaj časa nori. Zdravnik ga pogleda in po temeljitem preiskanju izjavi:
“Vi ste zdrav, tako zdrav, kakor sploh človek zdrav biti more.”
“Ali je to res, g. doktor?” •
“Prav res.”
“Dobro, dajte mi, prosim Vas, pismeno potrdilo o mojem zdravju!”
In dobil je svoj attest, se pokril in se vrnil takoj v uredništvo. Molče izroči zdravniško spričevalo uredniku in ta ga je presenečen bral.
Nato spregovori reporter kratko in jasno:
"Tako je torej stvar, zdaj ste Vi na vrsti, zdravnik Vas čaka, da preišče — Vaše možgane!”
Pameten deček.
Na potu v otroški vrtec je srečal štirileten deček vsakikrat starejšo gospo. ki se je z njim sprijaznila in mu vsakopot darovala — penny.
Ko je to otrokova mati zvedela, je naprosila gospo, da mu denarja nikar več ne daje, ker ga takoj za kak slab candy zapravi. Drugo jutro je že moral brez daru svojo pot in delal se je tako, ko da bi tega ne opazil. Tudi drugi in tretji dan ni zinil besedice; ko pa tudi četrti dan ni dobil pričakovanega pennyja, vpraša zviti dečko gospo:
“Slišite, gospa, kaj Vas mož še vedno ne dela?”
Veliko dobrega.
Pravo zdravilo, rabljeno ob pravem času, je storilo g. Ivanu Kopecky-ju veliko dobrega. On piše: “Z nastopom vročine je postal moj ustroj one-
mogel, tako da včasih nisem mogel delati. Moj želodec je oslabel in ni mogel prebavljati navadne hrane. V tej zadregi sem šel k bližnjemu lekarnarju in kupil dve steklenici Severove-ga Želodčnega Grenčeca (Severa’s Stomach Bitters) in sem kmalu opazil izpremembo; moja slast se je vrnila, moja prebava, postala pravilna in zdravilo mi je storilo veliko dobrega.” En dolar steklenica. Prodaja se v lekarnah. Ako jih nima vaš lekarnar, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Ra-pids, Iowa.
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem odnebju imamo naprodaj krasne urejene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Walter, Tex.
NAPRODAJ LEPA IN VELIKA lota na Oakland Ave. en blok južno od Granite St. in in blok vzhodno od Wilcox St. pouličnih kar; jako lep prostor za hišo in vrt. Proda se za gotov denar po primerno nizki ceni. Več pove: Josip Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zanesljiv prijatelj
žen, ki trpe na slabostih, katere zdravi Severov Regulator. Lahko se zanesete nanj, da bo preprečil navadne bolezni in slabosti, ter uredil nerede na katerih trpe ženske. Cenat steklenici $1.00. Prodaje se v vseh lekarnah. Knjiga, “Zdravje ženam”, se vam pošlje na prošnjo zastonj. Pišite ponjo na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	lm.
Slovenski Zdravnik.
(Zraven slovenske cerkve.)
Rojaki Slovenci! Obrnite se vsi, ki ste na katerikoli bolezni bolni, na SLOVENSKEGA zdravnika. Tam boste ozdravljeni popolnoma, ako je to sploh mogoče. Tisočerim naših rojakov je bilo pomagano do čvrstega in popolnega zdravja, ker so se obrnili s popolnim zaupanje..! do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pa pišite! Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay, JOLIET, ILL.
Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 2192-L.
POZOR!
Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro-pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sani. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet.
čitaj in
se likaj!
“Branje je najboljša zabava in šola.”
VELIK CENIK
molitvenih, najbožnili, podnčnih in zabavnih
KNJIG
zastonj dobite, če pošljete 2c znamko za poštnino. Pišite ponj takoj na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.	.

E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov.
Naše podrnžuice so: Betliania in Ressu recti on Cemetery blizu Summit, Cook Co. iii Naperville, III.
Chicago Phone 949.
N. W. Phone 949
Vabilo.	|
Ker letos pade praznik sv. Alojzija na petek dne 21. jun., za to g ga bomo pri	nas obhajali v soboto dne 22. junija.	“
Vabim torej vse rojake, da me v obilnem številu počaste, na moj S godovni dan, dne 22. junija v moji dobro oskrbljeni gostilni, kjer bo g na razpolago najboljša pijača vseh vrst, izvrstna in okusna pečenka za Sl prigrizek — brezplačno, a v dvorani poleg saluna bo svirala godba za ;> plesalce.	S
V nadi, da me bodo rojaki na moj godovni dan počastili s svojo g prisotnostjo v obilnem številu, se za naklonjenost že vnaprej zaliva- !' ljujem.	•	S
j Alojzij Wise I
slovenski gostilničar
200 JACKSON STREET	JOLIET, ILLINOIS, j
Snežni metež
A. S. Puškin. — Poslovenil F. P., K.
Proti koncu leta 1811 — v tej čudni dobi — je živel Gavrila Gavrilovič R* na svojem posestvu Nenaradovu. Slul je daleč na okoli kot gostoljuben in ljubeznjiv mož; sosedje so se vedno oglašali pri njem, da bi kaj prigriznili, pili, poigrali ž njim in z njegovo ženo Petrovno, a drugi so se oglašali zaradi hčere Marije Gavrilovne, ki je bila krepka, zala sedemnajstletna deva. Imeli so jo za bogato nevesto in marsikateri si je namenil dobiti jo za ženo zase ali za sina.
Marija Gavrilovna je bila vzgojena s francoskimi romani in posledica tega je bila, da se je rada ozirala po mladeničih. Predmet njene ljubezni je bil ubog armenski praporščak, bivajoč na dopustu v rodni vasici. Samo-obsebi je umevno, da je mladi človek gorel zanjo in da so njej stariši prepovedali misliti nanj.
Naša prijatelja sta si dopisovala in tudi osebno pridno občevala. Prisegala sta, da ostaneta drug drugemu zvesta, tožila sta nad sovražno usodo in snovala razne naklepe. Na ta način si dopisujoč in se razgovarjajoč sta prišla do sklepa: “Če ne moreva drug brez drugega živeti in volja roditeljev nasprotuje najini sreči, ali ne smeva opraviti brez njih?” Razume se, da se je porodila ta srečna misel najprej v mladeničevi glavi in da se je popolnoma prilegla romantiški fantaziji Marije Gavrilovne.
Nastopila je zima in preprečila njune sestanke; no, dopisovanje je postalo tem živahneje. Vladimir Nikolajevič jo je v vsakem pismu rotil, naj se mu izroči, da se tajno poročita, nekaj .časa. skrivata, potem pa padeta na kolena pred stariše, kateri jima porečejo konečno ganjeni vsled junaške vztrajnosti in nesreče: “Otroka, pridita v naše naročje!”
Marija Gavrilovna je dolgo premišljevala. Mnogo načrtov za beg je bilo odbitih. Konečno se mu je udala: Na označeni dan naj se odtegne ona večerji in ide v svojo sobico, pod pretvezo, da jo boli glava. S svojo strežnico naj se zmeni in jo pridobi zase. Obe naj gresta skozi zadnja vrata na vrt, kjer dobita za vrtom pripravljene sani. Te naj zasedeta in se odpeljeta pet vrst od Nenaradova v selo Zadri-no naravnost v cerkev; tam ju bo že pričakoval Vladimir.
Zvečer pred določenim dnevom ni mogla Marija Gavrilovna vso noč spati; pripravljala je za pot perilo in obleko in napisala ganljivi pismi, sočutni gospodični, svoji prijateljici, in drugo starišem. Poslavljala se je od njih s tožnimi besedami, izgovarjala se' radi svojega prestopka, da ni mogla drugače storiti, in končala s tem, da ji bo najlepši trenutek v življenju oni, ko bo smela poklekniti pred noge svojih roditeljev. Ko je zapečatila obe pismi s tulskim pečatnim prstanom, na katerem sta bili vrezani dve goreči srci in primeren napis, se je vrgla na posteljo, ko se je že svitalo in je zadremala. A vedno so jo prebujale strašne sanje: pokazalo se ji je, da jo je isti hip, ko je hotela stopiti v sani, da bi se peljala k poroki, zalotil oče, jo vlekel kruto po snegu in jo pahnil v temno podzemlje; in ona je letela nizdol in umirala od strahu.------Videla
je Vladimirja, ležečega v trayi, bledega, okrvavelega; on jo je umirajoč prosil, da naj hiti in se z njim poroči. In še druge prikazni so jo vznemirjale. Konečno je vstala, bledejša kot navadno in s hudim glavobolom.
Oče in mati sta opazila njen nemir; njuna nežna skrb in neprestana vprašanja: “Maša, si-li bolna, Maša?” so ji trgala srce. Skušala se je pomiriti, kazati se veselo, a ni bilo mogoče. Nastopil je večer. Ob misli, da biva ta dan poslednjič v krogu svojih, se ji je krčilo srce. Bila je komaj živa; potihoma se je poslavljala od vseh oseb, vseh predmetov v domači hiši.
Podali so se k večerji; srce ji je silno bilo. S tresočim glasom je, izjavila, da ne more večerjati in se je poslavljala od očeta in matere, da gre spat; onadva gta jo poljubila in kakor po navadi blagoslovila. Toliko da ni zaplakala,
Prišedši v svojo sobo sc je zgrudila na stol in se zalila s solzami. Strežajka jo je skušala pregovoriti in pomiriti.
Vse je bilo gotovo. Bližala se je ura, ko bo Maša morala zapustiti roditeljski dom, svojo sobico, mirno dekliško življenje.
Na dvorišču je medlo; veter je bučal; šipe na oknih so sc tresle in rožljale; vse se ji je kazalo grozno in slabo znamenje.
Kmalu je v hiši vse potihnilo in za-snulo. Maša se je zavila v šal, si nadela topel kapot, vzela v roke svoj povezek in šla k zadnjim vratom. Strežajka je nesla za njo dva zaboja. Prišli sta na vrt. Metež nj ponehal; veter jima je pihal nasproti, kakor bi silil mlado ubežnico, naj ostane doma. Komaj sta prišli do konca vrta. Na stezi so jih čakale sani; konji, prezebajoči, so bili nemirni. Vladimirjev ko-čijaž je stal poleg njih in jih zadrževal. Pomogel je gospodični in stre-žajki, potem pa je vzel vojke in pognal. -----Bil je hud metež, nobenih
pcjjov in strašna vožnja... Pustimo gospodično usodi in izkušenosti koči-jaža in se obrnimo k našemu mlademu ženinu.	■, <($¡11
Vladimir je imel ves dan dovolj o-
pravkov. Zjutraj je bil pri žadrin-skem svečeniku, da se je ž njim pogovoril; potoma pa je poiskal med sosednjimi pomješčiki prič. Prvi, pri katerem se je oglasil, je bil vpokojeni sedemdesetleten zastavonoša pri konjenici, Dravin, ki je soglašal s tem; ta slučaj, je dejal, ga spominja prejšnjih časov in huzarskih burk. On je pregovoril Vladimirja, da je,pstal pri njem na kosilu in ga uverjal, da ni treba hoditi za drugima dvema svedo-koma. V resnici sta se takoj po kosilu javila, zemljemerec Šmit z brkami in ostrogami in sin kapitanskega sodnika, mladenič 16 let, Vštopivši nedavno med ulane. Komaj sta slišala, kaj želi Vladimir, že sta se začela rotiti, da se hočeta žrtvovati za njegovo življenje. Vladimir ju je objel in se odpravil domov, da vse potrebno uredi.
Solnce je zatonilo. Vladimir je odpravil svojega nadebudnega Tereško s sanmi in podrobnim naročilom v Nenaradovo, zase pa je velel pripraviti male enovprežne sani in se je sam, brez voznika, popeljal v Žadrino, kamor bi morala priti čez dve uri tudi Marija Gavrilovna.
Pot mu je bila znana in vožnje je bilo o lepem vremenu vsega skupaj le dvanajst minut.
Komaj je prišel na polje, kar se je vzdignil veter in nastal je tak metež, da je nebo zatemnelo. V hipu je za-medlo pot. Konj je stopal na slepo srečo, minuto za minuto zadeval ob zamete in padal; sani so se preobračale. Vladimir se je trudil, da ne bi izgubil prave smeri. Prešlo je pol ure, do žadrinskega loga pa še ni dospel. Preteklo je še deset minut — gaja ni bilo videti. Peljal se je po polju, preprečenem z globokimi jarki. Metež ni potihnil; nebo se ni razjasnilo. Konj se je ustavljal; pot je tekel od njega v curkih in tičal je skoro ves v snegu.
Končno je Vladimir uvidel, da ne sme na to stran. Postal je in začel misliti, premotrivati in predstavljati si in se je uveril, da ima iti na desno. Pognal je na desno; konj je komaj stopal, že več kot uro je bil na poti. Žadrino je moralo biti nedaleč; no, on je vozil, vozil, a polja ni bilo konca. Povsodi zameti in usedi. Sani so se obračale, a on jih je vzdigoval. Čas je tekel; Vladimir je bil vedno bolj nemiren.
H koncu se je začelo na strani nekaj temniti. Obrnil se je tje; ko se je približal, je zagledal log; hvala Bogu! je pomislil, sedaj smo blizu. Podal se je okrog loga, nadejaje se, da pride na znano pot. Žadrino je moralo stati takoj za njim. Skoro je našel pot in zapeljal v mrak dreves, obnaženih od zime. Veter ni imel tu toliko moči. Pot je bila gladka. Konj se je obodril in Vladimir pomiril.
Vozil je in vozil, a Žadrina vendar ni bilo videti. Logu ni bilo konca; zapazil je s strahom, da je zablodil v neznan gozd. Obup ga je obvladal; udaril je po konju; bedno živlnče se je zagnalo v tek, a končno je opešalo in stopalo korakoma ne meneč se za priganjanje nesrečnega Vladimirja.
Drevje se je malo po malem redčilo in Vladimir je prišel iz gozda; Žadrina ni bilo videti. Biti je moralo okoli polnoči. Solze so mu zalile oči. Šel je na slepo srečo dalje. Vreme se je pomirilo in viharni oblaki so se raztepli. Pred njim je ležala ravnina, pokrita s snegom. Noč je bila jasna. Nedaleč je zagledal vasico, sestoječo iz štirih ali petih hiš. Podal se je tja; pred kočo je skočil s sani, pristopil k oknu in začel trkati nanj.
Čez nekaj minut se je zavesa dvignila in starček je pomolil ven sivo brado.
“Kaj bi rad?"
“Je-li daleč Žadrino?”
“Ali je daleč Žadrino? Ni daleč; deset vrst.”
Pri tem odgovoru se je zgrabil Vladimir za lase in obstal nepremično, kot človek, ki je pripravljen na smrt.
“Od kod si?” je nadaljeval starec.
Vladimir je preslišal vprašanje.
“Me li moreš, starček,” mu je dejal, “peljati s konji do Žadrina?”
“Kje pa naj dobim konje,” je odgovoril starček.
“Ne morem li dobiti tu vodnika, plačam mu, kolikor zahteva.”
“Počakaj,” mu je rekel starec, spustivši zagrinjalce, “pošljem ti sina; on te popelje.”
Vladimir je čakal; ni prešla minuta in zopet je začel razbijati po oknu; zagrinjalo se je#dvignilo in brada se je pokazala.
“Ne delaj take sile!”
“Kje je tvoj sin?”
“Takoj pride, obuva se. Ali te zebe? Pridi in se pogrej!”
“Hvala, pošlji le hitro sina!”
Dveri so zahreščale; ven je' stopil mladenič s svetilko in je, pred Vladimirjem stopajoč, kazal pot zanešeno s snegom.
“Koliko je ura?” ga je vprašal Vladimir.
“Kmalu se zdani,” mu je odgovoril mladi kmet.
Vladimir ni več govoril.
Peli so petelini in bilo je že svetlo, ko sta prišla do Žadrina. Cerkev je bila zaprta. Vladimir je plačal vodnika in šel na dvorišče k svečeniku. Njegovih sani za nevesto ni bilo tam. Ko bi le vedel, kaka vest ga čaka!
A vrnimo se k dobrim nenaradov-
1 skim pomješčikom in poglejmo, kaj se godi tam.
I Starčka sta se zjutraj zbudila in prišla v družinsko sobo; Gavrila Gavrilovič v kalpaku in kurtuku, Praskovja Petrovna v spalni suknji. Zakurili so samovar in Gavrila Gavrilovič je poslal strežnico, vprašat Marijo Gavri-lovno, kako se počuti in kako je počivala. Devojka se je vrnila in sporočila, da je gospodična slabo spala, pa da je sedaj boljša in pride takoj k njima v sobo. V resnici so se duri odprle in Marija Gavrilovna je prišla in pozdravila očeta in mater.
“Kako je s tvojo glavo?” je vprašal Gavrila Gavrilovič.
“Bolje, očka,” je odvrnila Maša.
“Ti si se gotovo včeraj prehladila,” je dejala Praskovja Petrovna.
“Mogoče, mama,” je odgovorila Maša.
Dan je srečno prešel, a pod noč je Maša oslabela. Poslali so v mesto po lečnika; ta je prišel in našel Mašo bolno, v blodnjah. Nastopila je huda mrzlica in bolnica je visela dva tedna ob robu groba.
Nihče domačih ni vedel o Mašinem begu. Pisma napisana tedaj, so bila sežgana. Njena strežnica ni nikomur o tem črhnila, boječ se jeze gospode. Svečenik, vpokojeni kornet, brkati zemljemerec in mladi ulan so bili tiho in voznik Tereška ni nikdar ničesar sumljivega zinil niti v pijanosti. Na ta način se je od te strani tajnost o-hranila. A izdala jo je Marija Gavrilovna sama v blodnjah. Dasitudi so bile njene besede nejasne, je vendar mogla odkriti po njih mati, ki ni šla od njene postelje, da je bila hči smrtno zaverovana v Vladimirja Nikolajeviča in da je to vzrok njene bolezni.
Gospodična je počasi okrevala. Vladimirja že davno niso videli v hiši Ga-vrile Gavriloviča; poslali so ponj in mu sporočili nepričakovano srečo, da mu dajo Mašo v zakon. A kako je bilo iznenađenje nenaradovskih po-mješčikov, ko so prejeli kot odgovor na svoje poročilo polblazno pismo. Poročal jim je, da njegova noga ne prestopi njih praga in jih je prosil, pozabiti na nesrečo, zaradi katere mu ostane smrt edina tolažba.
Čez nekaj dni so izvedeli, da se je podal Vladimir na vojno. To se je zgodilo leta 1812.
Dolgo niso upali povedati tega o-krevajoči Maši; ona ni nikoli omenjala Vladimirja. Čez nekoliko mesecev je našla njegovo ime v številu odlikovanih in težko ranjenih pod Borodinom in zgrudila se je nezavestma. Bali so se, da se ne bi mrzlica povrnila; a, hvala Bogu, omedlevica ni imela slabih posledic.
Toda druga nesreča jo je zadela; Gavrila Gavrilovne je umrl, zapustivši njej vse premoženje. Dedščina je ni utešila. Delila je bolest z bedno Pra-skovjo Petrovno in se rotila, da je nikdar ne zapusti. Obe sta ostavili Nenaradovo, kraj žalnih spominov, in se podali na ***sko posestvo.
Ženini so lazili za lepo in bogato nevesto, a ona ni dala nikomur niti najmanjšega upanja. Mati jo je nagovarjala, naj si izbere drugega, a Mašar je vselej odmajala z glavo. Vladimir' ni več živel; umrl je v Moskvi pred prihodom Francozov. Spomin nanj je bil Maši svet. Zbrala je vse, kar jo je nanj spominjalo: knjige, ki jih je on dal, zapiske in stihe, ki jih je on napisal zanjo. Sosedje so se čudili in radovedno pričakovali junaka, ki pride in zmaga tožno zvestobo te deviške Artemide.
Med tem se je vojna slavno končala; naši polki so se vračali domov. Narod jim je hitel nasproti. Godba je svirala vojne pesmi, Vive Henri-Quatre, tirolske valčke in arije iz Ža-kond. Častniki, ki so šli v boj skoro mladeniči, so se vračali možje, odičeni s častnimi križci. Vojaki so se veselo razgovarjali med seboj in mešali v govor francoske in nemške besede. Nepozabni čas, čas slave in ponosa! Kako silno je bilo rusko srce pri besedi: domovina. Kako sladke so bile solze svidenja!
Žene, ruske žene, so bile takrat brez primerne; zapustila jih je navadna hladnost; bile so istinito omamljajoče, ko so hiteč nasproti zmagovalcem kričale: hura!
Kdo izmed takratnih častnikov ne prizna, da je bil raje obvezan od ruske žene, kakor najsijajneje obdarovan?
V tem slavnem času je živela Marija Gavrilovna z materjo v *** guberniji in ni videla, kako sta praznovali obe prestolnici vrnitev vojske. Po vaseh in selih je vladala vesela razburjenost. Pojavljanje častnikov v vseh krajih je slavlje še povečalo.
Povedali smo že, da so Marijo Gav-rilovno obkroževali čestilci, dasi ona ni za to iskala nobenp prilike. No, vsi so morali odstopiti; javil pa se je ranjeni huzarski polkovnik Burnin s sv. Jurijem na prsih in z zanimivo bledico, kakor so govorile tamošnje gospodične. Bilo mu je okrog 26 let. Prišel je na dopust, na svoje posestvo, ležeče v bližini posestva Marije Gavri-j lovne. Ta ga je zelo odlikovala; pri njem se je njena navadna zamišljenost razgubila. Ne smemo sicer reči, da je ž njim koketoVala, a pesnik bi rekel: “Se amor non e, che- dunche? — Če ljubezen ni, vendar nekaj tli.”
I Burnin je bil resen in zelo lep mladenič. Imel je značaj, ki ugaja ženskam. Občevanje njegovo z Mašo Gavrilovno je bilo prosto in svobodno. Njegova nrav je bila tiha in skromna, a govorilo se je, da je bil nekdaj strašen pustolovec. To mu po mnenju Marije Gavrilovne ni škodilo, ker je— kakor v obče mlade dame — z zadovoljstvom poslušala šale, kažoče smelost in ostrost značaja.
A bolj kot vse, bolj kot njegova nežnost, bolj kot prijazni razgovori, bolj kot zanimiva bledost, bolj kot ranjena roka — je vzbujala njeno radovednost in domišljijo njegova molčečnost. Mogla je zapaziti, da mu zelo ugaja. Tudi on je zapazil, da ga odlikuje pred drugimi. Kmalu je postal zelo zamišljen in njegove črne oči so motrile Marijo Gavrilovno tako živo, da so govorili sosedje o svatbi kot gotovi reči in da se je dobra Praskovja Petrovna radovala, da dobi hči naposled vendar primernega ženina.
Starica je sedela nekoč sama v družinski sobi, ko je vstopil Burnin in takoj vprašal po Mariji Gavrilovni.
“Na vrtu je,” je odgovorila starica, “pojdite k nji, jaz vas tu počakam.”
Burnin je odšel, starka pa se je prekrižala in pomislila: “Ali se stvar danes razplete?”
Burnin je našel Marijo Gavrilovno pri ribniku pod vrbo, s knjigo v roki in v belem oblačilu, kot se spodobi junakinji romana. Po prvih vprašanjih ji je Burnin naznanil, da je že davno iskal priložnost, da ji odkrije svoje srce in jo je prosil par minut posluha. Marija Gavrilovna je zaprla knjigo in uprla oči v tla v znak soglasja.
“Jaz sem nastopil neprevidno, udav-ši se priliki, da sem z vami vsaki dan občeval. Sedaj je že prepozno protiviti se usodi; spomin na vas, na vaš mili, nepozabni obraz me bode odslej mučil vse žvljenje. Ostane mi izpol--niti težko dolžnost, odkriti vam strašno tajnost in položiti med naju nepre-dorno steno.”
“Ta je že bila doslej,” je odgovorila Marija Gavrilovna živo, “nikoli bi ne mogla jaz biti vaša žena!”
“Vem,” je odgovoril tiho, “vem, da ste nekdaj ljubili. Dobra Marija Gavrilovna, ne oropajte me poslednje utehe: misel, da bi me napravili srečnega, če bi------- —”
“Molčite, radi Boga, molčite! Vi me mučite!”
“Da, jaz vem, jaz čutim, da bi bilo tako, če bi bili vi moja, a jaz, naj-nesrečnejši stvor — sem —- —- oženjen!”
Marija Gavrilovna se je ozrla začudeno nanj.
“Jaz sem oženjen,” je nadaljeval Burnin; “jaz sem oženjen že tretje leto, a ne vem, kdo je moja žena, kje je, ali jo bom kdaj videl!”
“Kaj govorite!” je vzkliknila Marija Gavrilovna. “Kako čudovito je to! Nadaljujte, jaz vem--------no, nadaljuj-
te, napravite mi to uslugo!”
“V začetku 1812. leta,” je izpregovo-ril Burnin, “sem hitel v Vilno, kjer je stal naš polk. Prišedši nekoč na postajo pozno zvečer sem ukazal za zabavo takoj napreči konje. A hipoma se je vzdignil tak vihar, da so mi u-pravnik in jemščeki svetovali, da naj počakam. Jaz sem jih poslušal, a ne-
umljiv nepokoj se me je polastil. Med tem metež «ni ponehal. Več nisem mogel strpeti, velel sem zopet zapreči konje in odpeljal sem se v burjo. Jem-ščik si je izmislil peljati ob reki, kjer bi skrajšal pot za tri vrste. Bregovi so bili zasneženi. Jemščik je izgrešil mesto, kjer so vstopali na pot in tako
smo prišli v čisto neznano stran.------
Burja ni utihnila. Zagledal sem v daljavi luč in velel pognati tja. Prišli smo v vas; vaška cerkev je bila razsvetljena; vrata so bila odprta; za o-grajo je stalo nekaj sani. V lopi so se izprehajali ljudje. “Sem, sem,” je zaklicalo nekaj glasov. Ukazal sem jemščeku peljati bližje. — “Pomiluj, kje si zaostal,” mi je dejal nek glas, “nevesta leži v nezavesti. Pop ne ve, kaj bi naredil. Mislili smo se že vrniti; pridi hitro!”
Jaz sem molče skočil iz sani in stopil v cerkev, slabo razsvetljeno z dvema ali tremi svečami. Dekle je sedelo na klopi v temnem cerkvenem kotu, Družica ji je gladila lase.
“Hvala Bogu,” je vzkliknila, “vendar ste prišli. Komaj da niste gospodične umorili s tem.”
Stari svečenik se mi je približal z vprašanjem: “Ukažete, da začnemo?”
“Začnite, začnite, batjuška!” sem odvrnil raztreseno.” Vzdignili so deklico.
“Neumljiva, neodpustna neremišlje-nost! Stal sem poleg deve, pred pa-lojem (pult za čitanje v cerkvi). Svečenik je hitel; trije možje in strežnica so držali nevesto in se bavili ž njo. Duhovnik naju je poročil in ukazal: “Poljubita se!”
Moja žena je obrnila k meni svoje bledo lice. Jaz sem jo hotel poljubiti a ona je zakričala s tresočim glasom: “Ah, ni on, ni on!” in se zgrudila brez zavesti.---------
Priče so me začudeno ogledale. Jaz pa sem se obrnil, stopil iz cerkve, skočil v sani in ukazal odpeljati.”
“Moj Bog!” je vzkliknila Marija Gavrilovna, “ali ne veste, kaj se je zgodilo z vašo bedno ženo?”
“Ne vem,” je odgovoril Burnin, “ne vem, kako pravijo vasi, v kateri sem bil poročen; ne pomnim niti, s katere postaje sem prišel. Takrat sem polagal tako malo važnosti na ta čudni dogodek, da sem, odpeljavši se od cerkve, zaspal in se zbudil drugega dne zjutraj, že na tretji postaji. Sluga, ki me je takrat spremljal, je umrl na vojni; tako nimam sedaj nade, da bi našel ono, s katero sem se tako neusmiljeno pošalil in katera je sedaj tako grozno maščevana.”
“Moj Bog, moj Bog!” je vzdihnila Marija Gavrilovna in ga zgrabila hipoma, krčevito za roko, “tedaj ste bili vi tisti?! In vi me več ne poznate?!”
Burnin je obledel in ji padel pred noge.------------
Popravljamo	Dale jamči me.
kupljene pri nas urejujemo brezplačne, NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
318 N. Chicago St. Joliet, Illinois
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čez crako. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajta se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet» Tila.
KADAR SE MUDITE NA N. CHICAGO CESTI SE OGLASITE
v mojej gostilni
in se okrepčajte po domače.
Pri meni boste najbolj postreženi.
John Gersich
1000 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Rojaki, če hočete imeti lep« oeiiim-no perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago tel. 13MU Naie delo je izborno. Podpirajta domačo obrti
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street Joliet I1L
Edina slovanske fotografija y Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Nenavadna Slabost.
TR1NERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri sc temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri	'
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih j e znak bolezni, izguba teka in slabost. | V LEKARNAH.
Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, katero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano



/v?»
TRINERS
ELIXIR.'
BITTER-W1HE
/ ffisá
s
TFU N L ROVO
Horré víno
by JOSEPH TRINER ^9 S,Askland Avč. CHICAGO,ILL
JOSEPH TRINER,
1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE.	CHICAGO, ILL.
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
E. KIJSI*ZJE OO.
2616 S. Lanudale Ave. CHICAGO, 1LL. ,
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ	I
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.
Both Telephones 26.
BiwiililiiiWMiMiiiiiiiiiuiiBimiiinimiitimgiiaiiiiHmiiimiiE
A. NEMANICH, pred«.
M. GRAHEK, tajnik.
S. OLHA, blag
Jtvife*/»-»V* .'ičT ?ai*'*'	Liquor
iggigi	[ Co.
	1 1115-17-19 ChicagoSt
GLAVNICA $50,000.00.	JOLIET, ILL. •fa iS*
Ustan/in inkcrp. leta 1910	
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.	
Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega	
zastopnika.	
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!	
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ninnifniiiiiiuaiiHiniuiiuiBuisniigmmmisiiiiviimniiiiS
«Tinini
Lahek način za dobiti farmo.
Eden pridelek krompirja na 6. akrih vam kupi farmo od 40. akrov. Ob istem času se lahko nasade sadna drevesa in tekom 8. let se lahko tako naredite neodvisne polnoma. Plačati je treba $150 takoj ob pogodbi in $100 na leto za pet let.
Ako bi ne bili zadovoljni s kupčijo koncem prvega leta, vam bomo z veseljem povrnili vplačano vsoto. Imamo v gornjem Michiganu najboljše farme za krompir in jabolke.
Sosedni sadovnjak 60. akrov je lani donesel dobička do $6000, a drevje je še le 8 let staro. Poleg tega se je v našem okraju pridelalo več krompirja lani kot v katerem drugem v državi.
Zemlja je močna, črna in mastna, brez peska. Pišite za knjigo o naših farmah, zanimivo berilo, dobite jo zastonj.
ILLINOIS-NORTHWEST COLONIZATION CO.
908 TACOMA BLDG. 5 N. LA SALLE ST.,	CHICAGO, ILL.
i Joliet Citizens Brewing Co- I
t	North Collins St., Joliet, 111.	f
Fût© Elk. Brand” pivo 5
£ Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. •«•»»0»04040»e>»0+0*0*0+04040»040»0»0**0>c0»0»0»0»*0»04
Angleščina brez učitelja!
! .... Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja.
Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
Spomini na moje roma- n
nje v Sv. Deželo. jj‘ Pollak.
Rev. Jos.
(Dalje.)
Prav blizu samostana sijonskih hčera je cerkev Gospodovega bičanja, kamor se pride z ceste skozi železna vrata, ki vodijo'na dvorišče. Ta kraj so leta 1838 kupili frančiškani od mo-hamedanov. Denar za nakup jim je dal bavarski vojvoda Maksimiljan, oče ranjke naše cesarice Elizabete. Prav tedaj, ko smo bili mi v Jeruzalemu, so zidali večo cerkev. Za tedanjo cerkvico je frančiškanski hospic, v katerem stanujejo dva ali trije patri. Dobil sem tukaj starega brata lajika, ki je jako počasi, razločno in pravilno govoril italijansko. Dozdevalo se mi je, da ni lah. Vprašam, od kod da je, in pove mi, da je bil iz nekdanje poljske provincije brezmadežnega spočetja, ki je imela na Nemško-Poljskem svoje samostane, so pa morali po Bizmarko-vem povelju prenehati. Nikdar ne bom pozabil blage poljske duše in gin jen ja starčkovega, ko sem mu rekel po nemškem pregovoru: “Poljska še ni izgubljena”. Kako se je vspel sključeni mož! Solze so mu zaigrale v očeh, hvaležno me je pogledal in "Tudi jaz,” je rekel, “mislim tako in vsak dan prosim Gospoda v svetišču bičanja za lepo mojo Poljsko.” Da, blaga, poštena priprosta duša, nepozabljivi br. An-gelj, leta in leta že živiš daleč od svoje rodne zemlje Poljske, ki je nikdar več videl ne boš, in vendar ti bije pod obnošeno redovno haljo hitreje srce, ko se spominjaš nesrečne svoje domovine. Solze so mi stopile v oči, ko sem videl in občudoval toliko domoljubje pri prostem od starosti onemoglem bratu lajiku. Spominjal sem se besed sv. pisma, ki pravi: “Močna kakor smrt je ljubezen.” Vis. pesem 8, 6.
Od cerkve bičanja smo šli skozi Štefanova vrata ob vshodnem zidu med turškimi grobovi proti severu in prišli smo h kraljevim grobom. Ti grobi so obzidani; proti zapadu so vrata. Vsto piš, greš po stopnjicah navzdol in prideš na lepo dvorišče, kjer so dobro ohranjeni vodnjaki. Na zapadni strani je vhod v grobe. Jako prostorna je prva lopa, za katero pride ozek in ni zek .hodnik, ki ga je zapiral kamen. Iz prve grobne dupline vodijo štirje vho di v druge dupline, katerih grobi imajo različne oblike. Kakor se da sklepati iz sv. pisma, ti grobi niso bili grobi ju dovskih kraljev, marveč kraljice Hele ne Adiabenske, ki je postala z vso svojo družino Židinja in je umrla v Jeruzalemu v svoji palači.
Nazaj grede smo šli mimo krasne cerkve anglikanov, ki imajo tukaj svojega škofa, ki smo ga pred cerkvijo srečali. Mnogo se trudijo in mnogo žrtvujejo anglikani za svoj misijon v Sv. Deželi, dosežejo pa prav malo.
Šli smo po Nabluški cesti še naprej in videli smo kmalu lepo baziliko, pred katero stoji z mogočnimi stebri okrašena lopa. Poleg cerkve je domini kanski samostan, v katerem je sloveča bibliška šola (Ecole biblique), ki jo obiskujejo ne le kleriki dominikanskega reda, temuč tudi drugi, ki se hočejo natančno poučiti v svetopisemskih vedah. Do najnovejših časov sta poučevala tukaj moža učenjaka, P. Lagrange in P. Vincent. Cerkev je posvečena sv. Štefanu. Važne in stare priče trdijo, da je bil tukaj kamenjan sv. Štefan. Leta 448 mu je sezidala cesarica Evdoksija prekrasno cerkev, ki so jo razdejali Arabci. Ko so zidali sedanjo cerkev, so dobili še sledove prvotne večkrat razdejane in večkrat zopet sezidane cerkve. Res krasna je sedanja cerkev, v katere sredi je kor za redovnike. Iz kora vodijo stopnjice v podzemeljsko svetišče sv. Štefana, katerega velike svetinje se tukaj časte.
Približevali smo se mestnim vratom, ki se imenujejo, Damaskovska vrata, pred katerimi pa smo krenili proti vshodu. Na levi strani se zapazi strma stena. Tukaj je tako zvana Jeremijeva duplina, ki se zato tako imenuje, ker se pripoveduje, da je pisal tukaj prerok Jeremija svoje žalostinke. Tej duplini nasproti stoji druga skalnata stena, črez katero je sezidan severni del mestnega zidu. Majhen vhod vodi tukaj v tako imenovano bombaževo duplino, ali v .kraljeve dupline. Odkod to ime, ni znano. Ta duplina je jako prostorna in je bila, kakor tudi Jeremijeva duplina, v starih časih kamnolom. Skozi Damaskovska vrata smo se vrnili domov precej trudni. 23. Iz Jeruzalema v Betlehem.
Dne 21. februarija sem maševal na Kalvariji in sicer na mestu 13. postaje, kjer se mašuje celo leto maša praznika Matere Božje sedem žalosti. Kako globoko seže zlasti na tem mestu mašniku v srce sequentia (t. j. naslednica) “Stabat Mater” (žalostna je mati stala) in pa besede evangelija: “Poleg križa Jezusovega pa so stale njegova mati in sestra njegove matere”. (Jan. 19, 25.) Kako milo se glasi zlasti tukaj na Kalvariji prisrčna prošnja, ki jo moli mašnik pred darovanjem. “Spomni se nas, o Devica, o Mati, ki stojiš pred obličjem Najvišjega, in govori dobro za nas, da odvrne od nas svojo jezo!” — Dozdevalo se mi je pri teh besedah, kakor bi bila zginila pred menoj sedanjost; gledal sem z dušnimi očmi nazaj v davno preteklost, nazaj v oni dan, ko se je vršila velika daritev na Kalvariji. Ljudstva se kar tare in ravnokar so pribili na križ jagnje božje. Vdarci kladiva strašno odmevajo, zdivjana množica se neusmiljeno
krohota, blizu stoji Marija. Rabeljni vzdignejo križ. Marija se bliža, stopi pod križ, gleda nanj, ki visi na njem, gleda tako žalostno, tako neizrekljivo žalostno! In tema nastane, s križa se zasliši glas: “Moj Bog, rpoj Bog, zakaj si me zapustil!” Solnce otemni, skale pokajo, ljudje so vmorili Boga! Pod mrtvim telesom sinu božjega — stabat mater dolorosa!
Po sv. maši sem se vrnil v samostan sv. Odrešenika. Čutil sem, da opravljajo bratje duhovne ure, toda čudil sem se, ko sem opazil, da so to nedeljo med patri in kleriki tudi dedci pevci na koru, ki so prav dobro izgovarjali besede brevirja, in ko so bile opravljene duhovne ure, lepo peli koralno mašo.
Še dopoldne smo se hoteli odpeljati proti Betlehemu in sicer tako, da bi prišli okoli poldne v Tantur, kjer imajo vsmiljeni bratje svoj samostan. P. prior, po rodu Kočevar, je povabil nas, svoje rojake, svoja sobrata, ki sta z nami priromala v Jeruzalem, avstrij skega konzula se soprogo in duhovnike iz avstrijskega gostišča. Da ni pozabil ljubljenega p. Hermeta, jeruzalemskega župnika, po rodu Čeha, je samo ob sebi umevno. Bilo nas je lepo število samih Avstrijcev.
Pri Jafskih vratih so nas čakali vozovi, ki seveda niso bili neobhodno potrebni, ker je Tantur le dobra uro hoda od Jeruzalema. Cesta gre najprej v dolino Gihon, kjer je na levi sultanov tolmun (birket es sultan). Na desni strani pa vidiš veliko židovsko gostišče, katero je vstanovil bogati židovski milijonar Mojzes Monte-fiore. Pustivši goro slabega sveta na levi, se vozimo vedno navkreber, do kler pridemo na planjavo Bekaa, kjer je David dvakrat premagal Filistejce. Dolina je, kakor trdijo, jako rodovitna, sicer pa podobna našemu Krasu. Poleg ceste pasejo Arabci svoje debe-lorepe ovce in dolgouhe koze. Kako živo me je to spominjalo lepih časov prve mladosti, ko sem vsako leto o božičnem času postavljal jaslice, kjer nikdar ni manjkalo pastirčkov in ovčic!
Prilično na polovico pota se kaže star vodnjak, ki ga imenujejo vodnjak modrih, ali pa vodnjak zvezde. Izro čilo pripoveduje, da se je tukaj modrim zopet prikazala zvezda, potem, ko so bili odešli od Heroda. Na levo se vidi grški samostan sv. Elija.
Pot vodi še nekoliko navkreber in pred seboj zagledaš ljubki Betlehem, in če se nazaj ozreš, vidiš za seboj resni Jeruzalem. Pogled na obe sv. mesti ti vzbuja pač resne misli, saj so se v teh mestih godile skrivnosti, ki so začetek in konec našega odrešenja.
Sedaj krene pot nekoliko navzdol med drevjem in trtjem v Tantur, ki je last vitezov malteškega reda, kateri so pa izročili grad in bolnišnico všmilje-nim bratom. Trdi se, da je Tantur kraj, kjer je postavil očak Jakob svoj šotor, ko se je vračal iz Mezopotami je. Blizu Tantura se kaže tako imenovano grahovo polje, glede katerega pripoveduje stara pravljica, da je mili Izveličar vprašal tukaj nekega kmeta kaj da sadi, in da mu je ta odgovoril: kamenje. Jezus pa ga je na to zavrnil: “Tedaj boš pa tudi kamenje bral. Prerokba se je, tako se trdi, tudi dobesedno spolnila. Še dandanašnji je na tem polju vse polno grahu podobnih kamenčkov. To je dalo gotovo tudi povod tej ljudski pripovedki.
Za Tanturom na desno se vidi majhno poslopje s kupijo, judom in mo-hamedancem enako sveto. To poslopje je grob Rahele, žene Jakobove, matere egiptovskega Jožefa. Bogati žid Montefiore je 1. 1841 ta grob kupil in tako je postal judovska last. Akoravno je to poslopje v današnji obliki še precej novo, je vendar gotovo, da stoji na mestu kjer je Rahela pokopana.
V gostoljubni hiši dobrih sinov sv. Janeza od Boga so nam kaj naglo in veselo minile ure. Kmalu popoldne je bilo treba misliti na odhod v Betlehem, ki je približno pol ure oddaljen od Tantura.
Kakor nekdaj pastirji, tako smo govorili, ali vsaj mislili tudi mi: “Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ki nam jo je Bog na znanje dal.” (Luk. 2, 15.)
Betlehem (to ime pomeni hišo kruha) ni bilo nikdar veliko mesto. Saj piše že prerok Mihej: “In ti Betlehem Efrata, majhen si med tisoči v Judi, iz tebe mi pride Gospodovavec v Izraelu in njegov izhod je od začetka, od večnih dni. (Mih. 5, 2). Akoravno pa je bil in je Betlehem le majhno mesto, nam vzbuja vendar toliko lepih, ganljivih spominov, da ga moramo prištevati med najznamenitejše kraje celega sveta. Omenja se večkrat že v sv. pismu stare zaveze.
(Dalje prih.)
Skrbite za svoje oči.
Prepričali se bote, da so vredne prave skrbi v vsakem času posebno pa, kadar čutite srbečico ali zgočico v njih. Severovo Zlato mazilo za oči (Severa’s Golden Eye Salve) je primerno zdravilo za zdravljenje vnetja, ječmena, zrna, ranjene veje, rudečico in veliko drugih obolenj vnanjega očesa. Prodaja se v lekarnah; cena 25c. Ako je ne morete kupiti od vašega lekarnarja, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
J. p. k™6-*
0bčtev.le80n	lesni
»»♦»»»»trgovec.
Clinton in Desplaines 8ts. Joliet
te
Kajzerhof”
se imenuje slovenska gostilna “na hribu”, kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba.
Anton Dowiak, lastnik
1100 N. Broadway
Joliet, III
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše mer »o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljie sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po naj nižji ceni. Pridite torej in poskusite naie meso.
Nizke cene in dobra postrežbe |« asie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas n aašej mesnici in groceriji na vega-kt Broadway and Granite Streets. Giric. Phone 4531. N. W. Phcuu 0*9
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašaji*
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Mrs. Francis Fabjan domača gostilna
in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene.
436 EAST 9 ST., NEW YORK CITY
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + “BELLflDONNA” OBLIŽI
REVMATIZMU HROMOSTI BOLESTI v KOLKU BOLESTIH v ČLENKIH NEVRALGIJl PROTINU OTRPLOSTI MIŠIC SLABOTNEM KRIŽU
Alj OBLIŽI IZ VOLČJIH ČRBŠETH SO KORISTNI PRI.
SLABOSTIH v ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH B0LE8©i MRAZENJU v ŽIVOTU VNETJU OPRSNE MRENB; PREHLAJENJU BOLESTIH v LEDJIH BOLESTIH v KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tke 1. W, Pleier Drag Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
VWWWWWWUWUwjvww\
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišče
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.___JOLIET. ILL
N. W. Phone 809.
MIHAEL KOCHEVAR
slovenski gostilničar
Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5—. 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett, Cal
TROST &KRETZ
—» izdelovalci «—
HAVANA IN DOMAČIH*.SMODK
Posebnost so naše
'“The U. S.” 10c. in “Meerechaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
IM Jefferson Street Joliet M
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Kadar imate s sodiščem opra\ nite se na
&
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka gostilničar
Corner State and 11 th Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Joliet Stera Dye House
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, UL Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
J'1' ...... " r
RAZNO.
Nabral Iv. Ad.
Zašel geograph.
Slavni doktor Heylin, autor knjige "Natančen popis zemeljske kroglje”je zašel s svojim služabnikom v gozdu— blizu svojega stanovanja. Nastala je noč in še vedno sta tavala okoli, pravega pota nista mogla najti. Končno pa je bilo slugi to iskanje že preveč in pravi zbadljivo doktorju: “Kako ste mogli vendar tako natančno celo zemljo popisati, če se še tri milje od svojega stanovanja ne morete spoznati?
Dva kneza.
Ko je bil Peter Veliki v Parizu, obiskal je tudi takrat 11 let starega kralja Ludovika XV., kateri ga je pričakoval pred gradom in z vsem pompom stroge francoske dvorne etikete. Peter pa ceremonij ni mogel trpeti, stisnil je mlađemu kralju roko, ga vzel v naročje in nesel v dvorano za avdijence, četudi so se dvorjani nad takim početjem zgražali.
Kako bi to vedel.
“Marsikdaj opaziš pri Angležih, posebno neznanje ameriške zgodovine.” pripomni Douglas Wood. “Enkrat sem bil v Londonu in tamkaj sem si pogledal ‘Mrs. Wiggs of the Cabbage Patch’ in mojemu spremljevalcu sem takrat primetil, da je William Hodge, ki je igral ulogo Hebbina, Lincolnu precej podoben.”
“Lincoln,” ponovi Anglež, “mar je ta tudi ono ulogo v New Yorku igral?”
Mere v večnosti.
Prejšnji poslanik v Španiji Hannis Taylor je dolgo živel v Mississippi in od tamkaj je prinesel ob vrnitvi cel zaklad pripovedk o črncih. V eni pripoveduje o starem nigru, ki je prišel v nebesa in se predstavil nebeškemu vratarju sv. Petru.
“Uncle Rastus sem iz Jacksona, Mississippi, malega, ali marljivega mesteca in bojim se, da ne bom takoj razumel velikih in visokih razmer, ki vladajo pri Vas. Moji pojmovi niso dalekosežni in meji jih na vseh straneh neskončno nebo... prosil bi, opišite mi razmere in razjasnite mi, kako se iste ločijo od naših zemeljskih.”
“All right,” pravi sv. Peter, “koliko in kaj je en cent na zemlji, veš?”
“Seveda vem, seveda!”
“Toliko je tukaj en miljon. — In veš tudi, kaj je minuta?”
“Gotovo!”
“Pri nas v nebesih traja ena sama minuta približno stotisoč let. Razumeš zdaj?”
“O da, to vendar ni teško. Peter! Kaj sem že hotel reči, hm, posodi mi en cent!”
“Da — v eni minuti!”
Optimizem.
Jane Addams, znana sufragetka, je opozarjala v nekem svojem govoru, da je boj za jednake ženske pravice šele začel in'da je neumno, tolažiti se z optimističnimi frazami o vspehih, katerih pa še ni.
“Mi ne smemo tako storiti kakor niger, čegar brat je bil radi umorstva obtožen in tudi obsojen.”
“No, Brown,” — ga vpraša znanec—• “kako je kaj bratu?”
“O še precej dobro, za 4 tedne so ga vtaknili v luknjo.”
“Kaj? Samo za 4 tedne? Spoznali so ga vendar krivim umora!”
“Da — in 4 tedne mora odsedeti v ječi... po preteku tega roka pa ga bodo na zrak peljali in — obesili.”
Kako se je lahkomišljen guverner Pingree sam k smrti obsodil.
Sam Pingree, najpopularniji michiganski guverner, je bil mnogim znan radi površnosti, s katero je ždeče se mu malovažne zakonske predloge, ki jih je bila legislatura prevzela, podpisoval. Ni jih niti bral, podpisal je in jim s podpisom podelil pravno vrednost.
Prijatelji njegovi so vedeli za to površnost, in sklenili so, dati mu eno lekcijo, ki bi ga enkrat za vselej pripeljala k pameti. Detroitski pravdnik James McNamara je izdelal predlogo, v kateri se prosi ža zopetno vpeljanje smrtne kazni v državi Michigan. V amendmentu je bilo še pridodano, da ima novoimenovani krvnik kot prvega v državni kaznilnici usmrtiti nekega Samuela Everett Pingree-ja, ki se sedaj nahaja kot guverner v drž. kapito-lu mesta Lansing.”
Ta dokument so izročili guvernerjevemu tajniku z naročilom, da ga predloži takoj Pingreeju z drugimi akti v podpis. Guverner je bil ravno na potu v detroitski klub na banket, ko vstopi k njemu tajnik in guverner je podpisal vse, ne da je pogledal in podpisal je tudi svojo smrtno obsodbo.
Nato se je odpeljal v klub, njegovi prijatelji pa so podpisano zakonsko predlogo vzeli in odhiteli k uredniku tamošnjega časopisa.
Ko je drugega dne zapuščal Pingree svojo sobo, mu stopi nasproti velika delegacija, obstoječa iz njegovih najboljših prijateljev in jokali sb — vsi. Govornik, najstarejši državni senator mu izroči globoko ganjen jutranji časopis, kateri je z velikimi črkami naznanjal: “Guverner podpiše svojo lastno smrtno obsodbo!”
Pingree se radi tega dovtipa ni razjezil. S svečanim obrazom je pova-
S
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih yf «1 Qi brez odbitka rentnega davka.	JJLA 3 /0
' državah jziei. prank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnih vlog
dvajset miljonov kron.
bil delegate na zadnji požirek in pri bari je ono predlogo razveljavil z dostavkom, da je samomor po postavi zabranjen.
To drastično sredstvo je pa vendarle pomagalo; po tem dogodku je pazljivo prečital vsako najmanjo pisano stvarco, predno jo je podpisal.
Nace: “Kdaj pa počivaš čez dan, Tomaže?”
Tomaž: “Kadar odkosimo, ona eno uro spi!”
Nace: “Toda jaz vprašam, kdaj ti počivaš?”
Tomaž: “I no, kadar ona počiva, takrat imam mir!”
Dober svet.
V gostilni se prisede k mizi, pri kateri je nekaj vojakov, tudi popotni jud, katerega eden izmed vojakov prav dobro posnema. — Jud: “Ljubi moj, kaj bote posnemali ubogega juda; to vam nič ne koristi, posnemajte raji Radec-kija!”
Slab kraj.
Gospa: “Kako lepo hruška cvete, to bo sadja!”
Kmet: “Kaj pa pomaga, ko pa nikdar ne dozore!”
Gospa: “Ali je premrzel kraj?”
Kmet: “O, kraj ni premrzel, ampak otroci vselej še zelene pojedo!”
Varčna gospodinja.
Kuharica: “Gospa, koliko jajc bo treba za juho?”
Gospa: “Štiri. Od dveh vzemi beljak, od dveh pa rumenjak!”
Stara ljubezen.
Ona: “Kaj ne, Jakob, saj me imaš še vedno rad, kakor takrat, ko sva se vzela, kajneda? — Saj ljubezen ne zarjavi.”
Jaka: “Hm, ne zarjavi res ne, pač pa splesni!”
Pri zdravniku.
Gospa: “Ali bi ne bilo dobro, gospod doktor, če bi moj mož noge v vodi držal?”
Zdravnik: “Dobro!”
Gospa: “Ali bi se smelo malo jesiha v vodo vliti?”
Zdravnik: “Ne škodilo bi ne!” Gospa: “In mrvo pepela?”
Zdravnik: “Bi tudi ne bilo napačno!” Gospa: “In nekoliko soli?”
Zdravnik: “Nič ne de!”
Gospa: “In kako visoko, gospod doktor?”
Zdravnik (nevoljen): “Do gobca, — sicer bi utonil!”
Na neki farmi južno-ameriške države Paraguay živi človek, ki je pred dnevi slavil nenavaden jubilej. Piše se Viktor Kecskemethy in je bil nekoč praktikant budimpeštanskega davčnega urada. Prešlo je deset let, ko je ta praktikant postal znamenit umet-uik-tat. Sedaj, ko je vse pozabljeno, kajti deset let je že mnogo časa, hočemo navesti samo- sledeči slučaj iz njegovega življenja: Viktor Kecskemethy je imel v glavno blagajno odnesti 588,000 kron. Denar so pred njim vložili v usnjato listnico in so jo zaklenili. Ključ je vzel Kecskemethy, a listnico sluga. Odpeljala sta se skupaj z vozom proti glavni blagajni. Med potjo je Kecskemethy ustavil voz, oddal slugi pripravljeno pismo, naj ga odnese nekemu prijatelju. Med tem ko je bil sam, je odprl s ključem listnico, vzel iz nje denar ter jo zopet zaprl. Ko se je sluga vrnil in rekel, da njegovega prijatelja v hiši, kamor ga je poslal, ne poznajo, se je Kecskemethy navidezno jezil in rekel slugi, naj stopi v voz, nakar sta se odpeljala dalje. Ko sta prišla pred glavno blagajno, je rekel Kecskemethy slugi, naj malo počaka, češ, da gre samo za trenutek na pošto, kjer bo oddal neko pismo. Odšel je zares na pošto, a sluga ga je zaman čakal., Ko se je sluga javil pri blagajni, kjer so listnico odprli z drugim ključem, ni bilo v njej onih 588,000 kron. Kecskemethy je srečno pobegnil, tiralice ga do danes niso zasledile.
Kralj klobasarjev.
V Londonu je pred dnevi umrl kralj klobasic, William Harris, ki je bil eden najbolj znanih oseb v Londonu. Svojo kariero je pričel kot navaden mesarski
vajenec. Po dvajsetih letih dela v mesarski in klobasičarski obrti je imel že prihranjenih*par milijonov frankov. Ko je konstatiral, da se od 20,000 parov .klobasic, ki jih London dnevno porabi, proda preko 5000 iz njegovih delavnic, se je proklamiral sam za “kralja klobasic”. Od tega časa se je vsaki dan šetal v fraku in velikimi briljantnimi prstani po londonskih ulicah in gledal z neke višine na svet, ki je njegove klobasice, oziroma klobasice iz njegovih delavnic. Vse svoje sinove je krstil na ime William ter jih je nazival William I., William IL, William III. Njegovi nasledniki so sedaj trije njegovi sinovi. Toda slavo ‘kralja klobasic’ je razširilo zlasti londonsko časopisje. William Harris je rad videl, da se je o njem pisalo in je plačeval številnim časnikarjem znatne vsote, da so si od časa do časa izmišljali anekdote iz življenja “kralja klobasic” ter jih lansirali po angleških listih. Tako je delal za svoje izdelke izborno reklamo.
Potegnjeni “kandidati”.
Volilni boj, ki se je pred kratkim bil na Dunaju za občinske mandate, je znal neki slepar izkoristiti na duhovit način, da je po lahkem potu dospel do večjih ali manjših denarnih zneskov. Pred tedni so dobivale namreč številne osebe v okrajih Waehring in Doebling pisma, v katerih se jih je naprošalo, naj sprejmejo kandidaturo pri občinskih volitvah. V pismu se je omenjalo, da bi veliko število uradnikov, trgovcev in obrtnikov z veseljem pozdravilo kandidaturo in končno se je pisec sam ponudil, da bi delal za kandidate primerno razpoloženje. Mnogo teh pisem je imelo ta uspeh, da so kandidati, ki so se čutili počaščene, stopili v zvezo s svojim varovancem. Ta je takoj ob prvem sestanku naprosil svoje ‘kandidate’ za mal predujem, ker je bil v “hipni” denarni zadregi. Navadno so znašali ti predujemi od 30 do 50 kron. Kandidat seveda navadno ni hotel biti umazan in rad plačal zahtevani znesek že zaradi bodoče slave. Šele, ko so se pojavile oficijelne kandidatne liste, so se gospodom “kandidatom” odprle oči.
Kupola sv. Sofije v nevarnosti.
Kupola sv. Sofije v Carigradu je v nevarnosti, da se podere. To bi pomenilo z ozirom na znamenitost monumentalne zgradbe, kot je nekdanja cerkev sv. Sofije, današnja džamija Aja-Sofija, veliko katastrofo. Turška vlada je imenovala posebno komisijo, da preišče, kako bi se mogla ta nesreča preprečiti, oziroma kako bi se mogla sedanja kupola nadomestiti z drugo. Ako bi ta komisija ne dosegla pozitivnih uspehov, namerava turški minister za javna dela sklicati v to svrho enketo evropskih arhitektov.
Princ Cumberland ponesrečil.
Dunaj, 29. maja. — V Gmundenu na Zgornjem Avstrijskem je bil pokopan princ Jurij Viljem, najstarejši sin vojvode Ernsta Avgusta Cumberlandske-ga. Pogreba so se udeležila številna odposlanstva zvestih Velfov iz Han-novera in Braunschweiga.
Princ Jurij Viljem Cumberlandski se je smrtno ponesrečil, ko se je vozil dne 21. maja v Kodanj k pogrebu svojega strica, danskega kralja. Vozil se je v avtomobilu s hitrostjo do 100 km na uro in je zavozil v neko drevo, da se je takoj ubil. Pokojnik je bil rojen leta 1880. Bil je avstrijski častnik in v dunajski dvorni družbi zelo priljubljen.
Atentat na Tafta.
Rutheiford, N. J., 29. maja. — Načelnik Wilkie tajne službe vodi na tihem ostro preiskavo o poizkušanem atentatu na predsednika Tafta, ko je hotel na javnem prostoru tukaj v soboto govoriti.
Neki Italijan, ki je baje vrgel neki zavoj, da je zadel predsednika v obraz, je bil podvržen “tretji stopnji”. Aretiran ni bil doslej nihče.
Dvanajsttisoč ljudi je bilo zbranih v parku, ko je prišel predsednik Taft v svojem avtu. Tedaj ga je zadel zavoj v obraz, in tajni uradniki so ga potisnili nazaj v njegov sedež in so se odpeljali z njim, zato je govor izostal.
Američanka se ustrelila.
Pariz, 2. jun. — Gdčna. Margareta Cravens iz Madisona, Ind., je danes tukaj v svoji sobi pod h. št. 29 Rue de Colisee izvršila samoumor. Ustrelila se je skozi srce z revolverjem. V zapuščenem pismu na neko prijateljico je prosila, naj se njeno truplo sežge. Zadnji petek je prejela iz Amerike neko pismo, ki jo je zelo potrlo. Njena rodbina je dobro znana po Indiani. Pred petimi leti je bila prišla gdč. Cravens v Pariz, da se posveti glasbenim ukom.
Kdor išče dela, za enkratno objavo lOc Kdor koga išče, za enkratno ob-
javo ............................25c
Kdor išče delavcev, za enkratno
objavo ..........................50c
Naznanila, zahvala, i. t. d., za enkratno objavo .................$1.00
Druge vrste oglasi po dogovoru.
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, III.
G©DBA ZA VSE PRILIKE, CLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, tirada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, IVArcjr Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Povprašajte: Sisters of Charity, St. Mary’s Hospital, Pueblo, Colo.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LR-karna, ki ima dober promet Lepa prilika za Slovenca.	Več	pove uprav
“A. S."	ufa.
HIŠI NAPRODAJ NA 321—323 N. Bluff St., vsaka ima 6 sob in se dobi od obeh $24 najemnine mesečno. Cena $1150 za vsako z loto. Lahki obroki. Več se pove na 213 Cass St., Joliet, 111.	4
HIŠI NAPRODAJ NA 2. CESTI V La Salle z eno loto, prostor za 3 družine v prijazni okolici. Poceni za gotovino. Več pove Jas. Feeney, 627 Hennepin St., La	Salle,	111.	5t
AKO KATERI ROJAKOV VE KJE je Janko Vouk, doma iz Jesenice, Gorenjsko; 10. aprila odpeljal se je z parnikom v Ameriko in še ni ni-kakega poročila od njega. Prosim naj se naznani njegovemu stricu: John Poglajen, St. Joseph, Minn., R. R. No. 1, Box 29.
NAPRODAJ 2 VELIKI LOTI S 3 hišami, ker se moram seliti v drugo mesto. Tu je prilika — ceno. C. Johnson, 405 Shelby St., Joliet, 111.
KJE JE JOS. FURAČ, DOMA OD Karlovca na Hrvaškem? Prosim, da se mi javi njegov naslov. Ant. Ste-fanec, Box 963, Manistique, Mich.
IŠČEM ŽENSKO KATERA ŽELI v zakon stopiti. Vzame se vdovo ali dekle, bolj priletno, staro okoli 35 let. Imam svoj dom in pohištvo. Bog mi je ženo pobral, zato sem primoran poiskati druge. Naj mi piše takoj. Naslov se glasi: M. K., Box 336, Ironwood, Mich.
NAPRODAJ HIŠA PRIMERNA ZA prodajalno na 1101 N. Hickory St. Dober vogal; proda se poceni, ker mpra biti prodana. Vprašaj tam. DELO IŠČE 25 LETNI SLOVENEC z možen poleg slovenščine tudi nem-iščine ter delne angleščine v govoru, pisavi in računanju—v kaki trgovini ali saloonu. Vprašajte pri uredništvu tega lista.	t2
< j-iii ¿uši k on ucitiLi ¿.a. druge i to za malo plačo?
* svoj dom, kamor se imaš zateči, in pridelaš lahko vsega zase, pa ti še j ostane mnogo za prodajo — za gotov groš.
Cena $12.00 do $14.00 aker — na lahke obroke.
Piši še danes za nadaljna pojasnila na:
JOS. KLUZAK, Room 2, Kaleva, Michigan.
JUo. lVJL.uz.Alv, Koom z, Kaleva, Michigan.
i ___________________________________________________________________ Ç
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo dragih sladkih pijač za krepčilo.
BELO* PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344 „
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah.
First National Bank
Cor. Chicago and Yan Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
L Porter Brewing Company
Oba telefona 405
S. Bluff St., Joliet, 111