Krajevne razmere v Prekmurju. (K članku »Šolstvo v Prekmuriu«). Kakor znano, sta dne 12. avgusta t. l. zasedli Dravska in Savska divizija armade kraljestva SHS skoraj ves svet med Muro in Rabo, kjer bivajo dandanes ozir. so bivali pred par desetletji Slovenci. Vendar so še na desnem bregu Rabe, blizu Št. Ootharda tri velike, čisto slovenske župnije, namTeč: Oornji Senik, Dolnji Senik in Štefanovci, ki še — iz neumIjivega vzroka — niso okupirane, dasi spadajo k nam. Zasedeno ozemlje je približno takc veliko kakor svet med Muro in Dravo od žel. proge Maribor-Špilje do bivše meje med štajersko in Medjimurjem. Okupirano ozemlje se deli na ravnino in hribovje; ravnina — ob Muri »D o1 e n s k o«, dalje proti vznožju hribovja »Ravensko« — je izredno rodovitno polje, slično našemu Murskemu polju. Vasi so prav čedne in velike, mnoge kakor trgi, n. pr. Tešanovci, Bogojina, Turnišče. Na ravnini stoji v severozah. delu mesto Murska Sobota (približno 3000 preb.), v vzhod. delu pa D o 1 n j a Lendava (pribl. 2000 preb.), med njima pa trg B e 11 i n c i. Od Radgone drži skozi Soboto in Beltince krasna cesta v Sp. Lendavo. Ceste na ravnini so splošno po možnosti preme in široke. Severno od te ravndne se razprostira hribovje, ki ima mnogo sličnosti z naišimi Slov. Ooricami. Ce prideš prvič v ta svet, nudi se ti ista pokrajinska slika: višje ali nižje zaokroženo hribovje s prostranimi dolinami. Tukaj vidiš travnike, njive, senožeti, sadovnjake, pri hišah lepe vrtove in mnogo gozdov z listovci in šilovci. Kmetske hiše so prav čedne, a ne stoje sklenjeno v vaseh, marveč več ali manj raztreseno. Prijazne cerkve in mnogi samostoječi stolpi pri »cintorjih« = vaških pokopališčih dajejo pokrajini povsod prav prijazen značaj. Tudi v hribovitih krajih so dobre ceste. Zemlja je nekako rjavo ilovnata, močno primešana s prodom in vsled tega srednje rodovitna; prebivalcl povečmi mali posesttiiki. Ker je prebivalstvo v hribovju gosto iri domača gruda ne da dovolj kruha, zato odide vsako pomlad do 5000 Ijudi delat čez Rabo na Malo ogrsko nižino. Tam ostanejo čez poletje do srede septembra in si zaslužijo mnogo zrnja. Veščaki trdijo, da zvozijo ti prostovoljni »robotarji« 500—600 vagonov zrnja domov. Mnogi imajo več kot dovolj kruha, tako da še zrnje prodajajo drugim. Prebivalci v Prekmurju so potomci starih panonskih Slovencev, kar jih pred približno 1000 leti niso poklali divji Madžari. Vsi govorč slovenski jezik, ki je skoraj enak »prleškemu«, kakor se govori v okolici Ljutomera, Sv. Križa, Kapele, Sv. Jurja ob Ščavnici in dalje med Muro in Dravo — sploh v stari Panomiji. V resnici je ta jezik lepši od »prleškega«, ker ni pomešan z germanizmi; o kakem posebnem ^prekmurskem« narečju, ki bi bilo razumljivo samo mejašem, torej ne more bitl govora. Prekmurski Slovenci, so dobro, še precej prvobitno ljudstvo. Dičijo jih lepe lastnosti, kakor: vljudnost, prijaznost, dobrosrčnost, poštenost, uslužnost, delavnost in odkrita, nehlinjena vernost. Čuditi se moramo, da so si y tisočletju madžarskega raznarodovanja ohranili svoj jezik, svoje narodne šege in običaje ter narodno samozavest. Neizmerno je njihovo veselje, da so se končno otresli madžarskega jarma, v katerega si ne želi nikdar več. Često se sliši vzklik »Iivala Bogu, da je vrag odnesel nekam Madiare, ker tako nismo imeli »nikai« (= nič) od njih. Goreča želja ljudstva je, da se jim odprejo čim prej čisto slovenske §ole s slovenskim učnim jezikom, ker mladina je zares zanemarjena. Hočejo pa v šole književne slovenščine, ne svojega domačega jezika! Prekmurje je imelo dosihdob dve železnici: ena je^-ezala Mursko Soboto s K6rmendom in dalje z Budimpešto, druga pa veže Dolnjo Lendavo s Cakovcem. Na prvi je tačas zaradi madžarske hudomušnosti in pomanjkanja premoga promet ustavljen. —- Slovenci v zasedenem ozemlju, ki je del prejšnjih ogrskih Vas (= železnega)ki Zala-komitata, so po veri katoliki in evangeliki jQuteranci, nekaj malega je kalvincev). V hribovju prevladujejo evangeliki, na ravnini pa katoliki, zlasti v beltinskem okrožju. Oboje diči verska strpnost. Doslej so živeli med seboj v najlepši slogi in sporazumljenju. Boje se pa, da se zanese strankarski boj od strani, ki se povsod vriva — hlasteč po hegemoniji — tudi med nje In s tem seme nestrpnosti; zato bi bila v teh krajih umestna skrajna previdnost. Z ozirom na pridobninske razmere so prebivalci v Prekmurju poljedelci, živinorejci in sadjaTji; vinogradov dandani mnogo. Nekdaj jih je bilo pač mnogo več, a uničila jih je trtna uš, madžarska vlada pa se w brigala za obnovitev na ameriški podlagi; dotične parcele so posestniki izpremenili v njive. — Umno čebelarstvo je precej razvito na ravnini, v hribovju t. j. »na Goričanskem« ni o njem sledu. Učitelji kmetijstva — v mislih imam racijonalno kmetijstvo — bodo imeli tukaj obilo posla in hvaležno polje.