Politični ogled. Avstrijske dežele. Cea. kralj. vojske na madjarskih tleh ne vidijo radi ter bi raji, da ae dnes ko jutri razcepi na dvoje, v avatrijako in ogerako. To pa mrzi njej aami in še posebej višjim krogom. Nadvojvoda maršal Albreht je bil nekaj o tem izgovoril v Boani in avitli ceaar ao mu aedaj v lepem piamu pritrdili. ae ve, da na veliko jezo Madjarov. — Drž. zbor je arečno dognal poatavo o zavarovanju fabriških delalcev pri nezgodah, ter je prirel razpravo o nagodbi z ogerako akupino dežel. Splošnja razprava še je precej gladka bila. podrobna bode pa brž ko ne vibarna. — Da dobodo auplentje, t. j. ueitelji, ki so aicer izprašani, pa še nimajo stalne službe, po srednjib. šolah boljo plačo, hoče nančni minister vzvišati uenino v Beču na 50, drugod pa na 30 gold. Nam ae ne zdi to potrebno, a tudi ni pravično. — O binkoštih je po nekaterih meatih bilo aila živo, tako v Solnem gradu, kjer je bilo zborovanje šulvereina, v Beljaku, kjer so nemški pevci pi— čemo reči: peli za atavo in v Gradcu, kjer 30 bili kolesarji. t. j. taki, ki delajo jabaje na visokem kolesu ceste nevarne, akupaj. Še celo bela Ljubljana ni oatala prazna, čeprav bi bili tamošnji in drugi Nemci to kaj radi imeli. Tujcev, ki ao se akozi Ljubljano v Postojno in v Trst peljali, ni bilo nič manj, kakor jih je bilo drnga leta. — V Poatojni sta bila zadnji -tjeden dva visoka tujca, španjaki Don Carlos pa francoski princ Viktor Napoleon. — V Gorici se je v torek 15. dne junija, začel aejem za sviloprejke; vrši ae po nkazu župana edino na trgu av. Antona. V vaai Ogersko in v obližji so imeli hndo točo, vae jim je potolkla v tla in delorna še v plohi odnesla. — V Tratn ao imeli že dva mrliča za kolero. Mestni urad prepoveduje o kresu slov. okoličanom zažigati kreaove. Ako se boji, da bi privabili le-ti kolero, sedaj je lehko miren, kajti ona je tudi brez kreaov našla pot v mesto. — Na Ogerskem pojema razaajanje ponličnjakov v Budi in Peati a treba je bilo bajoBetov. TJjeli ao 710 razsajalcev ter jih zaprli, kamor so jib ravao mogli. — V Krakovem na Poljakem obstoji domače zavarovalao draštvo 25 let in stoji aa trdaih aogah. Ko je obhajalo uno aedeljo avojo 251etaico, bil je to velik prazaik za vse Poljake. Od vseli krajev so bili tje prišli odličai možje. — V Pragi so imeli pa gledalnae predatave ob prazaikih ia udeležilo ae jih je veliko Cehov, bivajočih po Nemčiji. Svet se pa zavoljo tega še ni podrl. Vnanje države. Od kar je poatalo mirao med Grki ia Tarki, pogodili ste se tadi Čraagora pa Tarčija glede mej, kakor so jih jima bili v Berolinu odlocili. — Po Srbiji ae klati baje več roparakib. čet ter je treba vojakov, da jih razprše. Mogoče, toda drugi meaijo, da ao te roparake čete samo v glavah mifliatrov, ki ae boje astaj, za to poaljejo pa v kraje, kjer ae jim zdi aevarao, vojakov. — Bolj ko raaki vladi preaeda bolgarski kaez, bliža se oaa pa Srbom ter išče pri njih podlage za vecji upliv aa balkaBskem poluotoku. Sedaj biva v Belem gradu ruaki veletržec Muraaovic ter 8e dogovarja za ožjo trgovsko zvezo med Srbi in Ruai. — Nemčija ae še Bi razodela, kaj miali oaa o rečeh, ki ae vrae na Bavarskem. Sedaaji upravitelj države, priac Luitpold ai pri liberalaih Nemcih na dobrem glasu. — Volitve v Belgiji ao za drž. zbor končaae, v njem bode odalej 97 katoliakib, 41 pa liberalaih mož. — Delalci so v velikem abodu v Bruselja aklenili, da ae bodo le aa poatavni poti potegaili za pravice delalcev. No, aklep je aicer dober, toda kdo aam je porok, da ae ga tudi drže? — Gladatoae, aagleški prvi miaister je propadel s avojim predlogom glede irake samouprave. Mož hoče aedaj državai zbor razpuatiti in ai obeta iz novih volitev ugodao večino. V Belfastu je bila že uai petek huda praaka med kat. ia prot. Irci. — Na Francoakem so se uporai delalci v Decazeville premislili ter se z binkoštnim torkom podali aa delo. Z izgoBjbo priacev bode resaica, kajti dotičao poatavo vzprejme če prav z malo večino nazadaje še tudi aenat. — ItalijaBski drž. zbor prieel je dae 10. janija svoje delovaaje. Kraljev prestolai govor zatrjuje, da se aedaj ni bati vojske, kajti vae države čatijo potrebo mira. Kolera pojeajaje le po malem, v aedeljo ae je v Benetkab 5 ljadi zbolelo, 5 pa umrlo; tadi v Bari še je ena oaeba umrla, dve pa ate zboleli.