V središču Podravje • Stroške obnov cerkva nosijo župnije, občine in država - slovenska Cerkev pa ne O Strani 8 in 9 Kronika Podravje • Največ škode povzročijo divji prašiči O Stran 24 M x \ >U : o ,•' H.' > Œ V U ¡¡J o"" • T • mn Stajerski Ptuj, torek, 21. avgusta 2018 Letnik LXXI • št. 65 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Vil v v središču Budina • Senčar pred štirimi leti: „To pa je ptujska sramota" O Stran 6 Aktualno Kidričevo • Del gozdov s posebnim namenom bo posekan O Stran 3 Podravje Ptuj • Brežani želijo pri Pomaranči urejeno brv O Stran 4 Politika Semenarna • Z direktorskega stolčka po le dveh mesecih odletel Ptujčan Udovič O Stran 6 Kultura Ptuj • 22. festival Dnevi poezije in vina se začenja O Stran 12 Ptuj, Podravje • Parkiranje ali taborjenje avtodomarjev? Za 2 evra lahko prenočujete cel teden Pre&pgftovo parkirišča na Zadružnemtrg&na Ptuju, ko je tam parkiranje bilo še povsem brezplačno, je bilo to B0ubljenih postajališč tUjjjzaaVtodumarje' Kot kaže, pa so ti ponovno ugotovili, da sicer ne več brezplačno, temvečMapičla2evra, lahkondpt(&iUMW$pif,Mečnoči. Vzadnjemmesecuse ■M. 'Ml* - - - - - turisti, kise zelo očitno želijo izogniti tam tudi po več dni zapored zadržujejo Več na straneh 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Urgenca spet vprašljiva Bo dovolj štiri, pet ali sedem milijonov evrov o Strani 2 in 3 V središču• Novorojeni nedonošenček naj bo sam doma o Stran 7 Ormož • Zamujajo z energetsko sanacijo šolskih stavb o Stran 5 % orodno ^abavne JI lasbe MESTNA OBČOU PTUJ Ptuj 2018 31. avgusta 2018 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 j Ptuj) 26. avgusta 1948 I Cena din 2.— Ptuj • Parkiranje ali taborjenje avtodomarjev? Za dva evra lahko prenočujete tudi Pred prenovo parkirišča na Zadružnem trgu na Ptuju, ko je tam parkiranje bilo še povsem brezplačno, je to bilo eno priljubljenih postajališč tudi za da sicer ne več brezplačno, temveč za pičla 2 evra lahko na Ptuju prespijo več noči V zadnjem mesecu se tam tudi po več dni zapored zadržujejo turisti, Parkirišče ni lokacija 'camper stop1 Parkiranju avtodomov so namenjena posebej urejena postajališča za avtodome oz. lokacije 'camper stop,' ki so največkrat opremljene z možnostjo priklopa na elektriko in vodo, omogočen je izpust odpadne vode in kasete s fekalijami. Podobno je na primer pri ptujskih Termah. Postajališča so po navadi namenjena kratkemu bivanju, zato tam ni dovoljeno »kampiranje«. Oboje, tako kamp kot postajališče, pa se bistveno razlikuje od namena samega parkirišča. Parkiranje avtodomov in prenočevanje zunaj kampov je po Evropi urejeno zelo različno. „V turističnih državah, ki imajo urejena postajališča za avtodome ali pa veliko kampov, je običajno prepovedano prenočevanje na parkiriščih. Tako je npr. na Hrvaškem, v Španiji ali pa na Nizozemskem, je pa prenočevanje v večini primerov dovoljeno na severu Evrope. Na Danskem ima veliko kampov urejena mesta za hitro parkiranje avtodomov za največ 14 ur (od 20. do naslednjega dne do 10. ure)," navajajo na spletni strani Avtokampi.si. Da ima kampiranje svoj čar, so trdno prepričani vsi, ki so kadarkoli preživeli nekaj časa v hiši na kolesih. Bivati teden, dva ali še več v okolju, ki se po marsičem razlikuje od stacionarnih domov, je nepozabna izkušnja. Avtodomi ali prikolice že dolgo veljajo za priljubljeno obliko preživljanja dopustniških dni. S takšno izbiro si praktično zagotovimo, da bomo največji del dopusta preživeli na prostem. A medtem ko je kampiranje nekoč veljalo za poceni oddih, že dolgo ni več tako. Cene so sicer zelo raznolike, za tiste iznajdljivejše in pogumnejše pa je lahko bivanje v avtodomu ali prikolici tudi brezplačno. Ponekod po Evropi imajo za kampiste urejena postajališča ali parkirišča, na katerih lahko brez težav povsem brezplačno prenočijo. Ideja, da bi se na Ptuju uredil še en prostor za avtodome, je v zadnjih mesecih bila zelo aktualna. Temu naj bi namenili lokacijo pri nekdanji trgo- vini Eurospin ob Dravi (makadamsko parkirišče). Do danes je to ostala le še ideja, za njeno izvedbo pa občina še vedno išče zasebnega investitorja. V projektni skupini, ki bo skrbela za ureditev parkirišča Eurospin, je osem članov, vodi jo svetnik Miran Meško. Do takrat pač bivajo skorajda zastonj... V sklopu Term Ptuj je urejen kamp, v katerem je 120 parcel in 25 mobilnih hišk. Bivanje na osebo na noč v glavni sezoni s kopalno karto je 18,5 evra, k temu pa je treba prišteti še strošek elektrike (4 evre), dodatno zaračunajo bivanje psa (2 evra), ponujajo pa za 28,5 evra po osebi tudi ponudbo ali indusive (polpenzion, vstopnica in nočitev). Zraven tega imajo nasproti kampa urejeno postajališče za avtodome, edino na Ptuju. Njegova uporaba je v Autodomarji so na parkirišču tudi po več dni skupaj. Ob izgubi listka je najvišje Ptuj, Podravje • Projekt urgence ponovno vprašljiv Koliko denarja bo zahtevala urgenca: štiri, pet ali Čeprav naj bi bilo s tem, ko je vlada aprila letos odobrila projekt za gradnjo urgentnega centra Ptuj, po mnogih naporih vendarle zagotovljenih dovolj sredstev, ksandra Vode jim manjka okrog milijon evrov, po nekaterih drugih ocenah pa kar tri milijone evrov. Vodstvo bolnišnice s prstom kaže na projektante: kljub še: tudi če ne bi bila vložena revizija, bi razpis v vsakem primeru morah ponoviti. Ptujska bolnišnica je v zadnjih mesecih objavila dva pomembna razpisa, ki naj bi vodila k temu, da se končno položi temeljni kamen urgentnega centra. Razpis za izvajalca arheoloških raziskav je bil uspešen, kar pomeni, da se ta dela lahko začnejo. Veliko več zapletov spremlja razpis za izvedbo gradbeno--obrtniških del ter dobavo in montažo opreme. Nanj naj bi pripela le ena ponudba, neuradno jo je oddalo Cestno podjetje Ptuj. Uradnih podatkov o tem, za kakšen znesek so bili pripravljeni prevzeti projekt, sicer ni, a naj bi bistveno presegli okvire zagotovljenih sredstev. www.tednik.si ■Stajerskitednik Stajerskited n i k Še pred zaključkom razpisa pa je podjetje Kolektor Koling vložilo revizijo. Razpis, ki sta ga objavila SB Ptuj in ministrstvo za zdravje, je tako padel. S prstom kažejo na projektante Po nekaterih ocenah naj bi bile vse zahteve v razpisu vredne okrog 7 milijonov evrov. Na vprašanje, kako je to možno, ko pa je jasno, da so na razpolago imeli le polovico tega denarja, Voda odgovarja: »Ta številka ni prava. Leta 2017 smo od ministrstva za zdravje dobili naročilo, da se opravi recenzija projekta in ta je bila narejena. Projektantki smo naročili, da prevetri projekt, in ga je spremenila, delno tudi po strokovnih zahtevah bolnišnice. A kljub spremembam je jasno, da je imela točno določene zneske in je Težave s tekočim poslovanjem V prvih šestih mesecih letošnjega leta beleži ptujska bolnišnica 525.000 evrov izgube, kar je skladno s finančnim načrtom, ki ob koncu leta predvideva 900.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Težave se ponovno povečujejo tudi zaradi naraščajočih zapadlih obveznosti do dobaviteljev. V zelenih številkah naj bi bili predvidoma šele leta 2020. ¡MM! v recenziji maja letos vrednost projekta s 3,5 milijona celo znižala na 3,3 milijone evrov. Pripravila je tudi nove popise, a kljub našim večkratnim zahtevam niso posamično vsebovali projektantske ocene. Obljubljala je, da bo to uredila. Ker nismo želeli čakati, smo razpis objavili. Popise smo torej imeli, ne pa zneskov. Projektantka ni specificirala niti, koliko naj bi znesla oprema, koliko gradbena dela, podala je le oceno končne vrednosti. Dejstvo je, da je bilo slabo sodelovanje tudi med projektanti, na kar smo ves čas opozarjali.« Ob tem Voda še poudarja, da se čudi, da je na razpis prispela le ena ponudba, dobili pa so kar 150 vprašanj potencialnih ponudnikov. Prepričan je, da bi bila cena lahko bistveno nižja, če bi projektanti dovolili spreminjanje zahtev, tudi pri opremi. No, tega se bodo zdaj morali lotiti vsi skupaj, saj je racio- Čeprav jim v najboljšem primeru manjka okrog milijon evrov za izvedbo vseh del nalizacija projekta nujna. bolnišnice prepričano, da bo projekt izveden. torek • 21. avgusta 2018 Aktualno z jijsi* SZDL jtujsdtitč >tera;a — UDravn iíj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik VIII. Tlet iedrUic Ptuj, 26. avgusta 1955 Štajerski 3 U«?)ujt jred n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor»1«* ««kanu* — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna din cel teden Na petireču občine Ptuj bo Kakšna je razlika med parkiranjem ali kampiranjem 1. oktobra bo občinski avtodomarje. Kot kaže, pa so ti ponovno ugotovili, ki se zelo očitno želijo izogniti stroškom kampiranja. mm la ¿ m i ñ 1 mu -j Pod pojmom kampiranje se razume taborjenje, postavljanje šotorišč aH drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. Ni pa prekršek parkiranje avtodoma na urejenem parkirnem prostoru, če gre za začasno ustavitev med potovanjem in ne za kampiranje. Razen seveda, če drugače določa občinski odlok. plačilo 2 €. glavni sezoni 20 evrov, v preostalem delu leta pa 2 evra manj. A za nekatere avtodomarje so to očitno previsoki zneski. Tudi zato, ker so iznašli bistveno cenejšo rešitev. V zadnjih, predvsem poletnih mesecih je namreč postalo ponovno aktualno parkiranje avtodomov - tudi za več dni - na parkirišču na Zadružnem trgu. Na tem parkirišču si mesto zasede več avtodomov sočasno. Če bi za to primerno plačali, pri tem ne bi bilo nič spornega. A ker je parkomat na parkirišču nastavljen tako, da je najvišji možen znesek plačila 2 evra, to iznajdljivi tujci očitno s pridom izkoriščajo. Ne glede na to, koliko dni preživijo na parkirišču, jih taborjenje na Ptuju stane le 2 evra. To jim je omogočeno, saj nadzora ni, in ker informacije med kampisti s pomočjo spleta krožijo zelo hitro, jih je vedno več. Seveda se postavlja vprašanje, ali jih oglobiti z globo 83 evrov ali vzeti v zakup, češ da so gostje mesta. A dejstvo je, da so av-todomarji še kako dobro seznanjeni s tem, kje so urejena postajališča in kampi. V nekaterih mestih so se s tem spopadli že pred leti. Občina Ljubljana je že zdavnaj sprejela odlok, v katerem je omejila parkiranje avtodomov, podobno tudi Piran, Bled, Bovec... Če ne želijo plačati kampiranja, koliko so sploh pripravljeni zapraviti na Ptuju? Jasno je, da si Ptuj prizadeva za čim večji obisk, predvsem tistih turistov, od katerih bomo imeli tudi koristi. Ker kampiranje postaja vedno bolj priljubljeno, je morda pravi čas, da se tudi na Ptuju lotimo jasne vizije, kako tudi na tem področju več zaslužiti. Junija letos smo v Sloveniji zabeležili 1,4 milijona nočitev, od tega 202.000 v kampih. Še bistveno višje bodo seveda številke za julij in av- gust. V Sloveniji je okrog 100 kam-pov, cene pa precej visoke. Področje kampiranja je med evropskimi državami urejeno precej različno. Globa za prenočevanje zunaj kampov na Hrvaškem znaša 1000 kun (okrog 150 evrov). Neurejena področja pri nas pa turisti očitno znajo še kako dobro izkoristiti v svoj prid. To je njihova iznajdljivost in naša priložnost, da stvari postavimo na svoje mesto in na račun obiskovalcev mesta, ki si jih seveda želimo, tudi kaj zaslužimo. »Vsekakor je cilj, da se turisti in obiskovalci poslužujejo uradnih kam-pov z urejeno infrastrukturo. Njim je na tak način zagotovljeno kakovostnejše bivanje, destinacija pa tako poveča dodano vrednost iz naslova turizma. Ker v poletnem času opažamo povečano povpraševanje po namestitvah v kampih, je vizija destina-cije, da povečamo število tovrstnih turističnih zmogljivosti,« je pritrdila tudi Monika Klinc, v. d. direktorice Zavoda za turizem Ptuj. Dženana Kmetec V tem primeru je jasno, da gre za kampiranje, saj imajo lastniki avtodomov postavljeno tudi mizo, stole ... Globo 83 evrov bi lahko izrekli redarji, policisti, inšpektorji Policija na vprašanje, ali je prenočevanje v avtodomu na parkirišču (brez postavljene tende, podpornih nogic, stopnic ipd.), na katerem ni oznake o prepovedi parkiranja avtodomov, prepovedano, odgovarja: „Po 18. členu zakonu o varstvu javnega reda in miru stori prekršek, kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika. Za prekršek je predpisana globa 83,46 evra. Ta določba prepoveduje kampiranje na mestih, ki za to niso določena. Kampiranje pomeni taborjenje, postavljanje šotorišč ali drugih zasilnih objektov z namenom začasnega prenočevanja. Z občinskim odlokom lahko lokalne skupnosti s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju. Za nadzor nad izvajanjem občinskega odloka so pristojni občinski redarji. Po odloku Mestne občine Ljubljana, je, denimo, avtodome in druga bivalna vozila nedovoljeno parkirati kjerkoli na katerikoli javni površini, razen če je to izrecno dovoljeno." Foto: DK Foto: DK sedem milijonov evrov? so dogodki, ki so sledili reviziji razpisa, pokazali, da ni tako. Po oceni vodje projekta gradnje UC Ptuj Ale-večkratnim pozivom naj ne bi bili pripravili projektantske ocene vrednosti projekta, temveč zgolj popise. Pa Pahor: „Treba je ugotoviti, kdo je odgovoren!" Predsednik sveta zavoda SB Ptuj Bojan Pahorje nad razpletom dogodkov po razpisu razočaran. Meni, da ti kažejo na slabo vodenje projekta, daje nujno treba ugotoviti odgovornost in napake čim prej popraviti. Nedopustno se mu zdi, daje do takšnega zapleta pri tako pomembnem projektu sploh prišlo. „Treba je ugotoviti seveda tudi, zakaj je prišlo do razkoraka med ponudbeno vrednostjo in predvideno višino investicije, narediti popis projektne dokumentacije in postaviti nov terminski plan." Trenutno je za izgradnjo urgentnega centra Ptuj na razpolago 3,4 milijona evrov. Uganka pa ostajajo vprašanja: koliko dodatnih sredstev bo treba zagotoviti, kdo jih bo zagotovil in kdaj bo razpis ponovno objavljen. ¡¿i 11 -: a 1 SBHHBEH Foto: CG in dobavo opreme v UC Ptuj, je vodstvo Realna ocena potrebnega denarja: 5 milijonov evrov »Svet zavoda sicer kritizira vodstvo, a mi smo delali po najbolj- ših močeh. Ta teden imamo sestanek s projektanti, prečesali bomo popise in zahtevali novo oceno. Uskladili bomo nadaljnje aktivnosti in skupaj racionalizirali projekt. Nujno bo selekcioniranje. V četrtek imamo sestanek s predstavniki mi- nistrstva. Je pa jasno: tudi če ne bi bila vložena revizija, bi bil razpis v vsakem primeru razveljavljen. Nismo namreč imeli toliko sredstev, kot bi jih potrebovali po razpisu. Realna ocena po mojem mnenju je 4,5 do 5 milijonov evrov. Privarčujemo lahko pri gradbenih delih in opremi. Jasno pa je, da projekt ne sme pasti. Spodbudno je vsekakor dejstvo, da se tudi nova direktorica SB Ptuj močno zavzema za to, da se projekt pelje naprej,« je še pojasnil Voda. Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice Ptuj, ki je krmilo tega zavoda šele prevzela, pravi, da se projekt urgence ne vrača na začetek. »Projekt se nadaljuje, načrtovani so preprojektiranje projekta, sestanki z ministrstvom in postavljanje temeljev na novo, tako da mislim, da urgenca ni ogrožena.« Dženana Kmetec Kidričevo • Gozdovi, ki so namenjeni zaščiti Del gozdov s posebnim namenom bo posekan Občina Kidričevo je leta 2002 sprejela odlok, s katerim je razglasila gozdove s posebnim pomenom. Na zadnji seji so občinski svetniki sprejeli spremembe odloka, ki so uskladile podatke o parcelah z dejanskim stanjem, ob tem pa se je spremenil pomen dela gozda na zahodu industrijske cone Talum. Kot je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast, so pred več kot 15 leti takratni občinski odločevalci sprejeli odlok, s katerim so opredelili gozdove, ki imajo estetsko, rekreacijsko in poučno vlogo ter pozitivno vplivajo na kakovost bivanja. Tako so bili posebej zaščiteni gozdovi v in ob industrijski coni Talum ter nekateri gozdovi v kmetijski krajini Dravsko polje. S sprejetjem občinskega prostorskega načrta pred petimi leti pa so bile prepoznane tri vrste teh gozdov: gozdovi s posebnim namenom, ki so namenjeni rekreaciji, prepoznavnosti prostora, zaščiti prebivalstva itd., navadni gozdovi in varovani gozdovi, ki imajo ekološko funkcijo in so zavarovani s predpisi s področja gozdarstva (gre predvsem za območje Nature 2000). Ker pa je v napovedanih spremembah občinskega prostorskega načrta zajet tudi načrtovan nov vhod v Talum, se je z dela gozdov v industrijski coni Talum morala umakniti oznaka gozda s posebnim namenom. »Ta sprememba ne bo imela negativnih vplivov na prebivalce in okolje, saj gre za gozdove na zahodni strani, kjer v neposredni bližini ni stanovanjskih objektov, ob tem pa je krčenje teh gozdov namenjeno izključno za gradnjo novega vhoda in parkirišč za tovornjake. S tem se bo rešila zdajšnja prometna problematika.« Občinski svetniki so sprejeli spremembe, čeprav glede na slišano na seji vsi ne vedo, kakšne so razlike med posameznimi vrstami gozdov glede na namen. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje torek • 21. avgusta 2018 Ptuj • Brežani želijo pri Pomaranči urejeno brv Jeseni projektiranje, do izvedbe še daleč Svetnik janež Rožmarin (Nsi)je na zadnji seji mestnega sveta vodstvo občine povprašal o možnostih ureditve brvi čez potok Studenčnica med Spolenakovo ulico in poslovnim objektom na naslovu Ob Dravi 3a, kjer je med drugim gostinski lokal Pomaranča. „Brv" čez potok na tem mestu sicer je in se uporablja, a prehodu pešcev in kolesarjev načeloma naj ne bi služila, čeprav je prometa čez njo kar veliko. Prehod čez povezavo (brv) je formalno s prometnim znakom celo prepovedan, saj gre za kanalizacijski cevovod in plinsko napeljavo. Nepridipravi prometni znak vsakič znova poškodujejo ali odstranijo. Svetnik Rožmarin je predlagal, da bi obstoječo povezavo čez potok dogradili in obnovili ali pa da bi uredili brv, podobno tistim v parku Volčji Potok. Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Sen-čar je že na seji mestnega sveta dejal, da to ni tako preprosto in enostavno. Za urejanje brvi je treba pridobiti dokumentacijo, spričevala o varni rabi... Trenutna povezava čez potok Studenčnica pelje po kanalizacijskem cevovodu in plinski napeljavi. Foto: Črtomir Goznik V kabinetu župana MO Ptuj so pred dnevi pojasnili, da ureditev brvi na tej lokaciji načrtujejo. Predvidevajo jo v sklopu gradnje regionalnih kolesarskih povezav in je uvrščena v odsek ena. „Finančna sredstva za sofinanciranje projekta bomo zagotovili iz lastnih sredstev, sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstev državnega proračuna. Izdelana je projektna naloga za izdelavo projektne dokumentacije. Predvidoma v septembru bo objavljen javni razpis za projektiranje, ki zajema tudi ureditev projektne dokumentacije za brv prek Studenčnice na Bregu pri gostinskem lokalu Pomaranča. Treba bo izdelati projektno dokumentacijo na nivoju izvedbenega načrta. Za to bo treba pridobiti vsa soglasja soglaso-dajalcev komunalnih vodov, lastnikov zemljišč, vodno soglasje in druga potrebna soglasja. Predvidene stroške za ureditev brvi z vso dokumentacijo in izvedbo ocenjujemo na 50.000 evrov. Ob tem se bo uredila še komunalna infrastruktura, za katero pa še ni ocenjene vrednosti," so navedli v vodstvu MO Ptuj. Mojca Zemljarič Budina • KP Ptuj pri Ranči obnavlja črpališče odpadnih voda Skoraj 40 let stare črpalke dotrajale Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki na Ptuju in v okolici skrbi za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda, seje v dogovoru z Mestno občino (MO) Ptuj odločilo za sanacijo črpališča pri Ranci v Budini. Vodja dejavnosti odvajanja in čiščenja odplak pri KP Ptuj Jernej Šomen pravi, da je to črpališče bistven objekt na javnem kanalizacijskem omrežju v MO Ptuj. „Po pomembnosti je takoj za objektom centralne čistilne naprave Ptuj. V sklopu črpališča obratujejo mehansko predčiščenje grobih delcev, peskolov in črpališče z dvema polžastima črpalkama. Funkcija črpališča je, da vse komunalne odpadne vode, zbrane v javnem kanalizacijskem omrežju na levem bregu reke Drave, prečrpa na desni breg do čistilne naprave. Polžasti črpalki sta v obratovanju od leta 1980, mehansko predčiščenje od leta 1995. Zaradi starosti je vgrajena strojna oprema črpalk obrabljena do te mere, da popravila niso smiselna. Ker proizvajalci več ne obstajajo, niti rezervnih delov na tržišču ni moč dobiti. Mehansko pred- čiščenje je nekoliko novejše, tako da je za obstoječo strojno opremo smiselna generalna obnova in vgradnja potrebne dodatne opreme," pravi Šomen. Obnova črpališča bo veljala 260.000 evrov. Denar zanjo bo MO Ptuj zagotovila iz omrežnine. Dela se bodo izvedla v dveh fazah. „Prva faza, ki je za obratovanje črpališča pomembnejša, vključuje zamenjavo polžastih črpalk z vsemi potrebnimi vzporednimi deli, da nove črpalke vgradimo in vzpostavimo obratovanje. To so gradbena dela pri pripravi kinet in temeljev za pritrditev črpalk, vgradnja potrebnih zapornic na kine-tah, vsa pripadajoča elektro dela s krmiljenjem in daljinskim prenosom podatkov, antikorozijska zaščita kovinskih delov črpališča in prekritje kinet polžastih črpalk. V okviru dru- Foto: Črtomir Goznik Obnova črpališča odpadnih vod pri Ranci bo stala 260.000 evrov. Prva faza vključje zamenjavo polžastih črpalk. ge faze predvidevamo rekonstrukcijo mehanskega čiščenja s sanacijo strojnih instalacij in opreme (grobih grabelj), dobavo in vgradnjo grabilca usedenih delcev, manjša gradbena dela ter antikorozijsko zaščito dveh povezovalnih cevovodov med črpališčem in centralno čistilno napravo na območju, kjer ti cevi prečkata drenaž-ne jarke akumulacijskega jezera." Na črpališču Ranca letno prečrpajo 3,1 milijon m3 odplak in jih po kanalu pod Ptujskim jezerom odvedejo do centralne čistilne naprave na desnem bregu. Pred črpanjem se izvaja mehansko predčiščenje. Na grobih grabljah se izloči za okrog 18 ton odpadkov, ki jih prevzamejo in odpeljejo Javne službe Ptuj. Jernej Šomen dodaja, da investicija na črpališču vključuje tudi vgradnjo merilno-regu-lacijske opreme, s katero bodo lahko nadzirali in določali količine odpadnih vod, ki se bodo z levega brega pre-črpale do čistilne naprave na desni breg. „To je bistveno za razbremenjevanje mešanega sistema javne kanalizacije v primeru morebitne izvedbe ribje steze na desnem bregu akumulacijskega jezera," je še poudaril sogovornik. Mojca Zemljarič Juršinci • S slovesnosti ob 24. občinskem prazniku Plaketi kmetiji Marije Vrtič in podjetnici Mariji Ljubec »Veseli smo, da nam uspeva. Da imamo vse, kar naši občani potrebujejo: zdravnika, zobozdravnika, lekarno, bencinski servis, sodoben vrtec in šobko stavbo, kulturni center ter športno dvorano. Vsega tega ne bi bilo, če se ne bi takrat pravilno odločili za nastanek občine,« je na osrednji slovesnosti ob 24. prazniku občine Juršinci v tamkajšnjem večnamenskem kulturnem centru lepo število zbranih nagovoril župan Alojz Kaučič. Po petkovi slovesnosti ob 10-letni-ci Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci je v soboto sledila osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj in plaket organizacijam in posameznikom, ki so pustili pomemben pečat v zgodovini občine. Župan je skupaj s podžupanjo Dragico Toš Majcen plaketi občine letos izročil kmetiji Marije Vrtič za uspehe na področju kmetovanja in podjetnici Mariji Ljubec - Steklarstvo Svenšek, s. p., za uspehe na področju podjetništva. Andreju Lovrecu so podelili zahvalo za zasluge pri obnovi cerkve, z občinskimi priznanji pa so nagradili: Marijo Žmauc in Pavlo Vesenjak za aktivno sodelovanje v Občinski organizaciji Rdečega križa Juršinci in za 50-krat darovano kri, Stanka Plohla za aktivno in uspešno delovanje na področju kulturne dejavnosti, Dra- gico Kovačec za dolgoletno aktivno delovanje v Kulturnem društvu Hla-ponci, Romana Frleža za dolgoletno aktivno in uspešno sodelovanje pri aktivnostih v Grlincih ter Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci ob 10-letnici. Župan je v slavnostnem nagovoru govoril o uspešnem razvoju občine in izpostavil, da so se ljudje pred 24 leti pravilno odločili, ko so podprli ustanovitev svoje občine. »Takrat nas je bilo 2.160, danes blizu 2.500; v šoli je bilo 170 učencev, danes jih je 230, v vrtcu devet otrok, danes 108. Skratka, pozitivna rast na vseh področjih,« je zadovoljen Kaučič. V nadaljevanju je govoril o načrtih v prihodnje ter se zahvalil vsem, ki so prispevali k razvoju občine, predvsem občinskemu svetu in občinski upravi, društvom, vaškim odborom in drugim. »Če bomo s tem tempom Letošnji dobitniki priznanj in plaket z županom Alojzom Kaučičem in podžupanjo Dragico Toš Majcen razvoja nadaljevali tudi v prihodnje in uspeli posodobiti še tiste ceste, ki so dotrajane, ter v vasi prinesti več življenja, potem bo občina dosegla, kar želi. Vsi bomo ponosni, da živimo tukaj,« je še dejal Kaučič, ki kot je javno povedal, s prvim septembrom odhaja v pokoj. Slovesnost so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so prepevali člani otroško--mladinskega pevskega zbora San Lorenzo ter mešani pevski zbor sv. Lovrenca. Po končani proslavi je sledil ogled kulinarične razstave v novih prostorih društva gospodinj, nato pa sproščeno druženje občanov na ploščadi pred kulturnim centrom. V nedeljo so zadoneli še mogočni zvonovi tamkajšnje cerkve, saj so proslavili god farnega zavetnika sv. Lovrenca. Monika Levanič Foto: ML torek • 21. avgusta 2018 Podravje Štajerski 5 Ormož • Tames nevarno zamuja z energetsko obnovo šolskih stavb Zaprositi so morali za podaljšanje roka izvedbe del Podjetje Tames po informacijah s terena ponovno zamuja z deli energetske obnove na treh šolskih objektih v občini Ormož, s tem pa bi lahko ogrozili evropski denar. Izvajalec ne daje izjav. Pred letom dni smo poročali o zakasnitvi del v zvezi s prvim paketom energetske obnove treh ormoških šolah (OŠ Miklavž pri Ormožu s podružnico Kog in OŠ Ivanjkovci) izbranega izvajalca, ptujskega podjetja Tames. Očitno pa zamude in s tem povezanih nemalo težav izvajalca (še) niso izučile. Letos pred koncem šolskega leta se je namreč lotil obnove preostalih treh objektov v okviru omenjenega projekta, torej starega in novega dela šolske stavbe OŠ Ormož ter športne dvorane in šole v Veliki Nedelji. Dela bi morala biti po prvotnih načrtih končana do 20. avgusta, kot je razvidno na terenu, pa Z energetsko sanacijo računajo na visoke prihranke Obnova stavbe OŠ Ormož ter športne dvorane in šole v Veliki Nedelji spada v sklop energetske prenove kar sedmihjavnih objektov v ormoški občini v skupni površini 15.861 kvadratnih metrov, ki sojo pričeli lani. Po nekaj težavah in zamudah so v lanskem letu uspeli sanirati osnovnošolske objekte v Ivanjkovcih, stari in novi del šole, telovadnico in vrtec pri Miklavžu pri Ormožu ter njihovo podružnično šolo in vrtec na Kogu. Z energetsko sanacijo vseh sedmih objektov na občini pričakujejo visoke prihranke predvsem pri stroških ogrevanja (stroški energije bi se zmanjšali z zdajšnjih 152.306 € na ocenjenih 79.593 €) ter za polovico manjše izpuste ogljikovega dioksida v ozračje (s 530,321 na 251,611). Zaradi predvidene zamude pri delih je občina Ormož že zaprosila injrastrukturno ministrstvo za podaljšanje roka za izvedbo del. tudi tokrat ne bo šlo brez pretresov, saj dela nevarno kasnijo. Tokratne zamude namreč vse bolj resno ogrožajo evropska sredstva. Izvajalec, podjetje Tames, ni želel dati izjav. Zelo skopi so bili z odgovori tudi na občini Ormož, kjer pa so še v začetku tedna zatrdili, da dela potekajo v skladu s terminskim planom, in dodali: »V objektih je vgrajeno stavbno pohištvo, izvajajo fasaderska dela vključno z izolacijo podstrešij, gradbena dela, strojne in elektro inštalacije ter regulacijo ogrevanja.« Na izrecno vprašanje, ali se bo zopet ponovila lanska zgodba, ko so ravnatelji skupaj z drugimi zaposlenimi tik pred zdajci iskali načine, kje in kako organizirati pouk, saj objekti do pričetka šolskega leta niso bili nared, pa so odgovorili: »Izvajalec se trudi, da bodo dela opravljena po terminskem planu in s tem omogočen nemoten pouk.« Občina na ministrstvo dala vlogo za podaljšanje roka Kot smo sicer uspeli izvedeti, je izvajalec na občino že podal vlogo za podaljšanje roka. A bo občina o tem morala zaprositi ministrstvo za infrastrukturo, saj so v igri evropska sredstva. Za prenovo vseh sedmih objektov v skupni vrednosti več kot 2,9 milijona evrov so namreč dobili na voljo 860.000 evrov nepovratnih kohezijskih sredstev in sredstev iz države, preostalih nekaj več kot dva milijona evrov pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna. Ministrstvo je kot zadnji rok postavilo 30. september. Kot so nam v začetku tedna potrdili na ministrstvu za infrastrukturo, je občina - kljub drugačnim odgovorom - to potezo že povlekla: »Občina Ormož nas je seznanila, da izvajalec zamuja z deli pri energetski sanaciji javnih stavb v občini Ormož in v ponedeljek, 13. avgusta 2018, smo prejeli tudi pisno vlogo za podaljšanje roka. Po pogodbi morajo biti vse aktivnosti izvedene najpozneje do 30. septembra 2018, prav tako mora biti do tega dne oddan zadnji zahtevek za plačilo. Na ministrstvu bomo vlogo o podaljšanju roka preučili, in če obstajajo tehtni razlogi, bomo podaljšali rok za upravičena dela in oddajo zadnjega zahtevka do 15. oktobra 2018, za kar bo treba skleniti aneks k pogodbi. Vsi kasnejši datumi pomenijo, da plačila zapadejo v leto 2019, za kar pa sredstev po tem razpisu ni več mogoče dobiti.« Monika Levanic Foto: ML Kidričevo • Talum lani s 350 mio evrov prihodkov in 2,6 mio evrov dobička Na kadrovskem področju jih čaka nemalo izzivov Kidričevski Talum je v lanskem letu ustvaril 350 milijonov evrov prihodkov, čisti dobiček poslovnega leta pa je znašal 2,6 milijona evrov. V primerjavi z letom 2016, ko so beležili 300 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov dobička, so poslovanje izboljšali. Tudi letošnji polletni rezultat navdaja z optimizmom. Poslovni načrt prodaje so presegli za tri odstotke, prihodki so znašali 172 milijonov evrov. „Glavni razlog za preseganje načrtovanih postavk je v za pet odstotkov večjem fizičnem obsegu prodaje proizvodov iz aluminija. Nadpovprečno rast fizičnega obsega prodaje smo dosegli pri proizvodih z višjo dodano vrednostjo, še posebej rondelic in ulitkov. V tem obdobju smo ustvarili pozitiven izid v absolutni vrednosti 1,5 milijona evrov. Zaradi izjemno dinamičnega dogajanja na svetovnem trgu je bilo v prvi polovici leta velik izziv tako zagotavljanje su- Zaposlovali bodo tujce V Talumu je trenutno zaposlenih 1.468 sodelavcev, delo pa dajejo tudi 54 agencijskim sodelavcem. Zaradi pomanjkanja kadra za delo v proizvodnji so se že pričeli ozirati po tuji delovni sili. „Vproizvodnji je že zaposlenih nekaj tujih državljanov z delovnim dovoljenjem za Slovenijo. Glede na splošen trend pomanjkanja delovne sile v Evropi se tudi v Talumu pripravljamo na zaposlovanje tujcev. V domačem okolju primanjkuje proizvodnih delavcev, predvsem livarjev, in iskali jih bomo na bližnjih trgih. Želimo pa k sodelovanju pritegniti sodelavce, ki si pri nas želijo dolgoročne zaposlitve. Večina doslej zaposlenih tujih državljanov je postala del našega kolektiva oz. se dogovarja za sodelovanje z nami na podlagi dobrih informacij tistih, ki pri nas že delajo." Foto: Črtomir Goznik Talum želi v svetovnem merilu ohraniti in še izboljšati položaj najučinkovitejšega proizvajalca elektroliznega aluminija in aluminijevih zlitin. rovin kot tudi rast njihovih cen (glini-ce, petrolkoksa in katranske smole). Zaradi povečanega obsega proizvodnje so bili stroški dela za to obdobje višji od načrtovanih. Ocenjujemo, da smo v prvi polovici leta zadane cilje v večji meri izpolnili. Ob nespremenjenih okoliščinah bi jih za letos lahko dosegli. Vendar pa je zaradi izjemne dinamike na trgu ob zelo hitro spreminjajočih se okoliščinah treba zelo hitro reagirati. Resnost grožnje poglabljanja trgovinskih vojn je visoka in njihovi učinki nikoli niso pozitivni," poudarjajo v kidričevskem gigantu. Proizvodnih delavcev primanjkuje Tudi v Talumu prihajajo v vedno večji kadrovski krč, zlasti pri zagotavljanju sodelavcev za delo v proizvodnji. „Trenutna situacija na trgu dela je zahtevna, saj primanjkuje kadrov, ki jih v gospodarstvu najbolj potrebujemo: za proizvodna dela ter strokov- njake tehničnega in naravoslovnega področja. V Talumu si stalno prizadevamo pridobiti nove sodelavce zaradi razvoja, širitve proizvodnje in upokojitev. Zaenkrat smo v tem uspešni, v prvi polovici letošnjega leta smo jih uspeli pridobiti dovolj za naše potrebe, sicer pa je povpraševanje še vedno odprto." Ker so se razmere na trgu dela popravile, saj se je kovinska dejavnost po krizi izpred desetih let kar dobro postavila nazaj na noge, je tudi razpoložljivih delovnih mest v panogi več. Zato se številni delavci odločajo zaposliti pri delodajalcu, ki jim ponudi višji osebni dohodek. V Talumu, kjer sodelavcem ob začetku zaposlitve ponudijo bolj kot ne skromno plačo, razmere komentirajo z besedami: „Drži, da je višina plače pomembna pri odločitvi kandidatov, vendar ponujamo v Talumu tudi druge ugodnosti, ki so za dolgoročno sodelovanje in dolgoročno zdravo opravljanje dela posameznika zelo pomembne. Povezane so s stalnim izobraževanjem in usposabljanjem naših sodelavcev ter s skrbjo za zdravje in dobro počutje. Neprestano skrbimo za izboljševanje delovnih razmer in preventivne aktivnosti na področju zdravega načina življenja. Med drugim imajo naši sodelavci brezplačno na voljo plavanje, nordijsko hojo, športno rekreacijo in skupinsko vadbo. Prav tako se lahko brezplačno cepijo proti sezonski gripi in klopnemu meningoencefalitisu. Sodelavci skupine Talum imajo na razpolago počitniške kapacitete v Nerezinah, Červarju in pri Treh kraljih. Številne aktivnosti pripravljamo za otroke naših sodelavcev (letovanje v Pacugu, Božičkovanje ...). Da bo 'jesen življenja' prijetnejša, pa za sodelavce, ki pri nas ostanejo več kot pol leta, plačujemo premijo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja." Mojca Zemljarič 6 Štajerski V središču torek • 21. avgusta 2018 Slovenija, Podravje • Stroške obnov cerkev nosijo župnije z verniki, občine in država Občini Makole in Majšperk ter verniki: Sredi haloških gričev ob cesti Makole-Stoperce že več kot 700 let stoji cerkvica sv. Ane. Letošnje leto se bo zagotovo vpisalo v anale te sta prispevali tudi občini Makole in Majšperk In slovenska Cerkev? Niti evra. Na Anino nedeljo konec julija so se zbrali številni župljani iz Makol, Stoperc in okolice ne le zaradi tradicionalnega žegnanja, temveč tudi da pozdravijo novo investicijo, ki je rešila cerkev pred zobom časa. V župniji Makole so namreč pred približno dvema letoma sklenili, da ostrešje obnovijo in cerkvico prekrijejo s kamnito kritino - skrilom. Izbira kamnine je seveda investicijo krepko podražila, a kljub temu so projekt uspeli izpeljati predvsem in zara- www.tednik.si I Stajerskitedn ik Stajerskited n i k di številnih, ki so darovali za obnovo. »V imenu župnije Makole se iskreno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi ostrešja, bodisi z denarnim prispevkom bodisi s prostovoljnim delom. Opravljenih je bilo namreč mnogo ur prostovoljnega dela. Brez povezanosti nam nikakor ne bi uspelo. Hvala tudi obema občinama za posluh ter župniji Stoperce in krajanom Stoperc,« je dejal makolski župnik Toni Kmet. Spomnil je, da je v Stopercah kulturno prosvetno-društvo izvedli igro v čast sv. Ani. »Čutili so solidarnost do cerkvice, ki je ravno na meji obeh občin, se zelo potrudili in ves denar, ki so ga zbrali, namenili obnovi.« Za obnovo zbrali več kot 30.000 evrov prostovoljnih prispevkov Kot omenjeno, sta tudi občini prispevali levji delež. Občina Makole je za obnovitvena dela namenila skupno 20.000 evrov, Občina Majšperk 8.500 evrov, več kot 30.000 evrov pa so prispevali posamezniki. Skupaj je investicija stala okrog 67.000 evrov. »Ker smo upoštevali navodila Zavoda za kulturno dediščino, smo cerkev prekrili s skrilom in to slovenskim. Gre za kakovostno kritino, s katerim se vrednost cerkve, Ministrstvo za kulturo sofinancira obnovo kulturnih spomenikov, ki niso v lasti države, praviloma na osnovi javnih razpisov. Projekti, ki kandidirajo na razpisih, morajo izpolnjevati razpisne pogoje. Sredstva za sakralne spomenike je ministrstvo za kulturo v letu 2017 namenilo v okviru spomeniškovarstvenega projektnega razpisa za leti 2017-2018. Od prijavljenih projektov so uspeli tudi trije iz Podravja. Leto I Kulturni spomenik I Vrednost projekta I Odobreno MK SKUPAJ I 2017 Makole - cerkev sv. Andreja 28.258,25 14.126,00 SKUPAJ 1.439.506,17 557.860,00 2018 Makole - kapela sv. Lenarta 25.376,00 12.686,00 Črešnjevec - cerkev sv. Mihaela 27.480,00 13.737,00 SKUPAJ 1.252.765,38 488.249,00 Vir: Ministrstvo za kulturo ki je bila zagotovo postavljana že leta 1300, ohranja. Res je, da bi bila navadna kritina za polovico cenejša, vendar smo upoštevali navodila in izbrali kakovostno kritino, ki ima mnogo daljšo življenjsko dobo kot druge kritine,« je odločitev pojasnil Kmet. Katoliška cerkev ima v lasti 2.901 cerkev Seveda smo vprašanja glede financiranja obnov sakralnih objektov naslovili tudi na lastnike - Cerkev. Poslali so nam povezavo do poročila, kjer je zapisano, da ima Katoliška cerkev v Sloveniji v lasti in posesti 2.901 cerkev in drugih sakralnih objektov, kar pomeni 80 % slovenske kulturne dediščine. Pogosto gre za enkratne mojstrovine in umetniške stvaritve, kar nam lahko zavidajo tudi veliki narodi, so zapisali v poročilu. Glede financiranja pa v poročilu piše : »Dragi stroški konservatorskih in restavratorskih posegov ter redno vzdrževanje zahtevajo ve- Za obnovo strehe na ladijskem delu cerkve sv. Ane so denar prispevali številni posâmes Slovenija • Kadrovske čistke predsednika Zadružne zveze Slovenije? Ptujčan po le dveh mesecih odletel z direktorskega stolčka Po slabih dveh mesecih od imenovanja Ptujčana Svaruna Udoviča za direktorja Semenarne Ljubljana je vajeti prevzel nov direktor, že četrti letos, Gregor Kopriva. Ptujčan je največjo semenarsko hiši pri nas prevzel junija in takrat obljubil, da bo pod njegovim vodstvom izplavala iz rdečih številk. Dejal je, da je s sodelavci pripravil načrt finančnega prestrukturiranja do leta 2026, s katerim bi Semenarno rešili in tako še naprej potrošnikom in vrtičkar-jem zagotavljali najboljša avtohtona slovenska semena. Kot vse kaže, bo prestrukturiranje Semenarne izvedel Gregor Kopriva, ki se je sicer ukvarjal s poslovnim in investicijskim svetovanjem. Z vprašanjem, zakaj je do te nenadne spremembe prišlo, smo se obrnili na Zadružno zvezo Slovenije; predsednik zveze Peter Vrisk je namreč obenem predsednik nadzornega odbora Semenarne in Deželne banke Slovenije, ki je 100% lastnica naše največje semenarske hiše. Z odgovorom so bili zelo skopi: »Pri spremembi vodstva Semenarne Ljubljana gre za interno poslovno odločitev podjetja. Semenarno začasno vodi Gregor Kopriva.« »Peter Vrisk čisti svoje kadre« A kot je konec julija poročalo Delo, čez noč ni bil zamenjan le Svarun Udo-vič, temveč je morala, na presenečenje bančne javnosti, oditi tudi dolgoletna predsednica uprave Deželne banke Sonja Anadolli. Tudi solastnico banke Alenko Žnidaršič Kranjc so na Vriskovo zahtevo obvestili, da je v DBS ne potrebujejo več. »Peter Vrisk čisti kadre, ki so očitno začeli razmišljati s svojo glavo. Nastavlja nove, da bi ohranil svoj položaj, kljub povečanemu tveganju za banko. Ob tem se sprašujem, kaj sem v banki videla oziroma odkrila jaz in kaj drugi, ki so bili zamenjani, da se je tako ustrašil, da smo bili v roku 48 ur vsi poslani domov,« je za Delo povedala Alenka Žnidaršič Kranjc. Sicer pa je pred novim direktorjem Semenarne Gregorjem Koprivo zahtevna naloga, saj mora močno zadolženo družbo rešiti iz rdečih številk, v katere je zašla leta 2012 po vrsti zgrešenih potez. Rešilna bilka bi lahko bila državna pomoč v obliki dolgoročnega trimilijonskega posojila, ki ga je že konec junija odobrila evropska komisija. Sedaj v Semenarni čakajo le še na zeleno luč gospodarskega ministrstva, kjer pa se želijo dodatno srečati z vodstvom družbe in preveriti, kakšna je njihova strategija za naprej in kakšna je politika poslovanja novega vodstva. Mojca Vtič Kadrovska preigravanja v naši največji semenarski hiši Foto: Mojca Vtič Budina • Do novega športnega parka še dolga pot Senčar pred štirimi leti: „To pa je ptujska sramota" Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je v času predvolilne kampanje pred štirimi leti opozarjal na neurejeno športno igrišče v Budini v bližini potoka Rogoznica. „To pa je ptujska sramota," je takrat v videu poudaril Senčar. Dejansko je bilo igrišče podobno romski postojanki - tudi te so bile včasih ob potokih. Območje ob asfaltiranem igrišču je bilo preraščeno z meter ali več visoko travo, ob igrišču je stala z rastlinjem preraščena neugledna baraka. Po Senčarjevem videu je nato mestna oblast naročila območje ob igrišču pokositi, kasneje so podrli tudi barako. Čeprav je Senčar župan štiri leta in čeprav je MO Ptuj športni park Budinčanom obljubila že v času župana Miroslava Lucija (leta 2002 s pogodbo CERO Gajke), pa bo pot do urejenega športnega igrišča še dolga. Ne nekdanji župan Štefan Čelan in ne sedanji Miran Sen-čar s pogodbo obljubljenega igrišča v Budini nista zgradila. Po zadnjih informacijah iz ptujske Mestne hiše novega in urejenega športnega parka na lokaciji sedanjega igrišča ne bo. Župan MO Ptuj Miran Senčar se je s četrtno skupnostjo Jezero dogovoril, da bi novo igrišče urejali pod Ptujskim jezerom, v bližini Rance. „Za območje Ptuj - Ranca, ki je veliko približno 5,2 hektarja, poteka izdelava idejne študije, ki predvideva, da bi se del območja namenil špor-tno-rekreacijskim površinam (nogometno, teniško, košarkarsko, odbojkarsko igrišče ...), del pa športnim objektom s spremljevalnimi poslopji za potrebe dejavnosti na kopnem in vodi. Idejno študijo želimo pred oblikovanjem končne zasnove ureditve tega območja dati v javno obravnavo in tako pridobiti od občanov čim več informacij o potrebah in željah, kako urediti predel, ki je že zdaj v veliki meri namenjen preživljanju prostega časa domačinov in obiskovalcev iz drugih krajev. Ko bo po obravnavi idejne zasnove in njenem preoblikovanju izdelana končna verzija ureditve območja, bo iz nje razvidno, katera zemljišča bo treba odkupiti, in takrat bo tudi možno govoriti o cenah zemljišč in celotni ceni ureditve površin," so pojasnili v kabinetu župana in dodali, da bo MO Ptuj krajanom Budine do ureditve tega območja zagotovila brezplačne termine v športni dvorani v Spuhlji. Mojca Zemljarič v«. . Foto: Črtomir Goznik Koliko bi stalo urejanje novega športnega parka pri Ranči, kjer bi lokalna skupnost Budinčanom zagotovila nadomestno športno igrišče, ni znano. Kot tudi ne, kdaj bi se občina projekta lotila in kdaj končala. Spomnimo, da je bil Budinčanom v pogodbi CERO Gajke nov športni park obljubljen že pred 16 leti. Na fotografiji je obstoječe športno igrišče, ko je ob njem še stala baraka. torek • 21. avgusta 2018 za V središču Štajerski 7 Foto: Mojca Vtič miki, društva ter občini Makole in Majšperk. Foto: Wikipedia Tudi cerkev sv. Mihaela v Črešnjevcu je bila obnovljena s pomočjo državnega denarja. Iz državnega poračuna urejenih 511 katoliških cerkev Od leta 1992 do 2016 je bilo za konservatorsko-restavratorske posege iz državnega proračuna urejenih 511 cerkva Katoliške cerkve. Med sakralnimi spomeniki so bili obnovljeni še dve sinagogi, 18 kapel Katoliške cerkve, ena pravoslavna kapela, 24 znamenj, 27 samostanov, 7 župnišč ter dve kalvariji (križeva pota). Sicer pa je država v letih 2017 in 2018 skupaj za obnovo sakralnih objektov, ki so bili prijavljeni na razpis, namenila nekaj več kot milijon evrov. Na razpisih sta uspela tudi dva projekta iz Makole in eden s Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si liko naporov in sredstev lokalnih skupnosti, pogosto majhnih župnij ali samostanov, ki jim je sakralna dediščina dragocena, a v veliko finančno breme.« Torej čeprav ima slovenska Cerkev v svoji lasti številne nepremičnine, ne le sakralnih objektov, temveč tudi kmetijska zemljišča, gozdove (po poročanju Dela iz leta 2012 naj bi imela Cerkev v lasti približno 30.000 hektarov gozdov in 15.000 hektarov kmetijskih zemljišč), pa stroške obnov cerkvenih objektov in drugih poslopij nosijo župnije. To pomeni, da obnove financirajo verniki s prostovoljnim prispevkom, občine in država. Država sofinancira tiste dejavnosti, ki so družbeno in splošno koristne, med njimi sta tudi vzdrževanje in obnova sakralne kulturne dediščine nacionalnega pomena. Cerkev večino teh sredstev prejme s kandidiranjem na javnih razpisih. Mojca Vtič Slovenija • Prvi korak k sestavi vlade Šarcu mandat Marjan Šarec je v petek zgodaj popoldne že zaprisegel kot predsednik vlade, potem ko je njegovo kandidaturo na tajnem glasovanju v DZ podprlo 55 poslancev. Šarec se je ob zaprisegi zahvalil za podporo in dejal, da bo namenil vse moči za to, da bo bolje vsem. Dodal je, da to še ni zadnji, ampak prvi korak pri oblikovanju 13. slovenske vlade in da je bila podpora 55 poslancev več, kot je pričakoval. Zahvalil se je tako tistim, ki so ga podprli, pa tudi tistim, ki ga niso. Dodal je, da bo delal tudi v dobro tistih, ki ga niso podprli. Šarcu so v razpravi podporo napovedali poslanci strank najverjetnejše prihodnje koalicije LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB ter poslanci Levice, s katero je omenjena peterica parafirala sporazum o sodelovanju. Podporo sta mu obljubila tudi poslanca narodnih manjšin. 40-letni Šarec je z današnjo izvolitvijo postal deveti predsednik vlade, medtem ko bo njegova vlada, če jo bo uspel dokončno sestaviti, 13. v samostojni Sloveniji. Predlog liste kandidatov za ministre bo moral v DZ vložiti v 15 dneh, torej do 1. septembra. Glasovanje o listi ministrskih kandidatov je sicer predvideno sredi septembra. (sta) Slovenija, Podravje • Vrzeli zdravstvene in socialne zakonodaje Novorojeni nedonošenček naj bo sam doma Bralec našega časopisa nam je zaupal svojo sila nenavadno zgodbo: državi je bil prisiljen lagati (zato je prosil za anonimnost), da njegov novorojenček ne bi bil prepuščen samemu sebi. Bralčeva žena je zaradi hude bakterijske okužbe le nekaj dni po rojstvu otroka pristala v bolnišnici, na zdravljenju je ostala več tednov. Skrb za nedonošenega novorojenčka je v tem času v celoti prevzel njegov oče, a se je pri opravičevanju odsotnosti z dela zapletlo. Bolniškega staleža za nego novorojenčka oče namreč ni mogel dobiti, saj je bil otrok kljub nedonošenosti zdrav. Očetu je resda pripadal očetovski dopust, vendar bi moral svojega delodajalca o koriščenju te možnosti obvestiti vnaprej. Po črki zakona bi tako mati morala biti v bolnišnici, oče na delovnem mestu, novorojenček pa sam doma. Zagato so rešili z lažjo: zdravnik je očetu otroka odobril bolniški stalež, čeprav mu v resnici ni pripadal. Z nenavadno zgodbo smo seznanili Ministrstvo za zdravje (MZ). Predlagali so: »Glede na okoliščine konkretnega primera pojasnjujemo, da 40. člen pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ureja pravico do bivanja ob hospitaliziranem otroku, v prvem odstavku določa, da v primeru, da je hospitalizirana mati, ki doji otroka, ima pravico, da ob njej biva tudi otrok.« V bralčevem primeru bi se tako lahko okužil tudi otrok, zato takšna rešitev ni prišla v poštev. Prav tako je mogoče, da bolna mati svojega otroka iz različnih razlogov pač ne doji. Druge rešitve te težave na MZ niso ponudili, so pa pojasnili, da lahko pravico do nadomestila plače zaradi nege ožjega družinskega člana uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oz. dokler traja roditeljska pravica: »Zavarovanec ima pravico do nadomestila plače za nego ožjega družinskega člana, če nege ne more zagotoviti zakonec, ki je nezaposlen, upokojen ali lahko zagotavlja nego brez zadržanosti od dela. /.../ V vsakem posameznem primeru je treba ugotavljati vse okoliščine konkretnega primera, pri čemer je treba izhajati iz dejstva, da mora imeti otrok v času bolezni oz. poškodbe dejansko zagotovljeno ustrezno nego.« Le da kot »nega« šteje le skrb za bolnega otroka, ne pa tudi za zdravega, nekaj dni starega nedonošenčka... Oče na materinskem (in ne očetovskem) dopustu Obrnili smo se še na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tam so povedali, da je imel v navedenem primeru oče otroka pravico do izrabe materinskega dopusta: »Zakon namreč določa, da ima oče pravico do materinskega dopusta, če mati (1.) umre, (2.) zapusti otroka ali (3.) na podlagi mnenja zdravnika specialista ali zdravnice specialistke trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otro- ka. Oče ima v tem primeru pravico do materinskega dopusta v obsegu, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa za 28 dni. Mati v takšnem primeru nastopi bolniški dopust zase.« O možnosti prenosa materinskega dopusta na očeta našega bralca ni obvestil nihče, tudi lečeči zdravniki matere otroka ne. V vlogi za uveljavitev pravice do materinskega dopusta in materinskega Bolniškega staleža za nego zdravega novorojenčka ni mogoče koristiti, izrabo materinskega ali očetovskega dopusta je delodajalcu treba napovedati vnaprej. nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev bi se moral oče otroka podpisati pod besedilo: »Izjavljam, da sem obvestil delodajalca o nameri izrabe dopusta 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta v skladu z 18. členom zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Če delodajalec še ni obveščen o izrabi dopusta in je otrok predčasno rojen, ga je treba obvestiti v treh dneh po rojstvu otroka. Oče oz. druga oseba obvestita delodajalca v treh dneh od nastopa razloga za izrabo materinskega dopusta.« Bi se pa tudi pri materinskem dopustu lahko zapletlo. Po 19. členu omenjenega zakona mora namreč mati obvezno izrabiti najmanj 15 dni materinskega dopusta. Matere materinski dopust praviloma nastopijo 28 dni pred predvidenim datumom poroda, mati v našem primeru pa je rodila prehitro in torej tega dopusta še ni izkoristila. Materinski dopust bi tako morala prekiniti z bolniškim staležem, nato pa v bolnišnici ne bi smela ostati predolgo, da bi obvezni materinski dopust sploh lahko izkoristila ... V posebnem spletu okoliščin je tako preživetje novorojenčkov v Sloveniji odvisno od razumevanja delodajalcev, pomoči sorodnikov in prijateljev ali ... laži. Eva Milošič Foto: CG 8 Štajerski Podeželje torek • 21. avgusta 2018 Slovenija, Gornja Radgona • AGRA - sejem nove generacije Začenja se 56. mednarodni kmetijsko-živilski Največji in najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v tem delu Evrope ta konec tedna ponovno odpira svoja vrata. Konjeništvo kot športna disciplina - predstavitev preskakovanja ovir v torek, 28. avgusta Foto: Agra Foto: Agra Kmetijska tehnika, novosti s področja kmetijstva in živilstva, bogat strokovni in spremljevalni program vas v Gornjo Radgono vabijo od 25. do 30 avgusta. Posebna pozornost bo letos namenjena mladim v agroživilstvu ter zdravi, visoko kakovostni hrani iz naše bližine. Država partnerica bo Makedonija s svojo kulinarično, vinsko in turistično ponudbo. Ob njej se bodo z nacionalnimi in regionalnimi nastopi predstavile Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Poljska LAR IX GT d.0.0., Belska cesta 38, 4205 PREDDVOR, tel., fax.: 04/ 255 66 10, 04/ 255 66 11 gsm: 041 624 863 e-mail: larixgt@siol.net www.lindner.si y amm m* t rm p^r • tt * ■ %¿ " ' t Ató ' '' A m ■ if m • Ul SEZNAM OPREME TRAKTORJA LINDNER LINTRAC 90 Motor: I02KS Perkins EURO 3D - skupni vod, 3400 ccm, navor 420 Km/1400 Menjalnik: ZF menjalnik - BHEZSTOPEHJSKI L-DRIVE 4umh za upravljanje vožnje in prestavljanje Zavore: hidravlične lamele v olju. prednje ovtomatske - Opti stop ob zaviranju Kardanska gred: 4 stopnje - 430/540/750/1000 Hidravl. dvigalo: 3500 kp, EHL - elektrnhidravliCno s tipkami zunanjega upravljanja Dosch-Hexroth Črpalka z možnostjo brezstopenjskega uravnavanja od 4 do 00 l/minuto Hidravl. izhodi: 2x dvojni ventil, 4 cevi in I povratna zadaj, spredaj OPCIJA Kabina: varnostno trojno testirana, panoramska, ogrevana, strešno okno. zraCni sedež Grsmmer, nova armaturna ploSEa. sovozniSki sedež, prednji brisalec dvojno vefltilacija. tonirana stekla_ Klima naprava: DOPLAČILO Zavore prikolice: OPCIJA: hidravlični ventil zavor prikolice, kompresor Gume: serijske 375/70 HZO in 420/05 H30 Continental - možnost dvojnih koles ali nastavljivih platfSC Višina traktorja: 230 do 241 cm Širina traktorja: 202 do 230 cm Teža traktorja: 3750 k) Serijsko pri vseh modelih: ločeno olje v menjalniku in hidravliki Opcija: VODLJIVA ZADNJA KOLESA DO 20 stopinj Nad hitrostjo 20 km/h - avtomatski izklop krmiljenje zodnje osi ManjSi obračalni kraj za 2 m Možnost »pasjega hoda« pri nižji hitrosti Spisek preostale dodatne opreme dobite pri zastopniku. Pridržujemo si pravico spremembe opreme. k Mladostna živahnost tradicionalnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA Tržnice domačih dobrot in Indija. Na 71.300 m2 razstavnih površin bo novosti v kmetijski tehniki in živilskopredelovalni industriji ponujalo 1840 razstavljavcev iz 32 držav. V pokušnjo in nakup ekoloških in najboljših regionalnih izdelkov, dobrot in vin bodo vabili Agrina tržnica, Agrina kuhinja, Vinski hram in letos prvič tudi Medeni hram, urejen v počastitev svetovnega dneva čebel. AGRA bo prizorišče za številna družabna tekmovanja in srečanja, znova pa bo bogat tudi sejemski strokovni program. Atraktivne bodo predstavitve avtohtonih pasem živali v hlevih in maneži, kjer bo vsak dan za obiskovalce na voljo brezplačno jahanje konjev, na sejemski torek pa bo dogajanje popestrilo športno preskakovanje ovir s konji. Posebno doživetje bo ogled bujnih sejemskih vrtov, gozdno-parkovnega nasada in hiške iz slamnatih bal. Ob naštetem AGRA ponuja še veliko drugih zdravih, okusnih, zabavnih in družabnih razlogov za preživetje prijet- AGRA SEJEM NOVE GENERACIJE! MAKEDONIJA DRŽAVA PARTNERICA 25. - 30. 8.2018 Gornja Radgona NA MLADIH KMETIH PODEŽELJE STOJI! ■ POMURSKI SEJEM www.sejem-agra.si Vabimo vas na naš stalni razstavni prostor na sejmu Agra torek • 21. avgusta 2018 Podeželje Štajerski 9 sejem AGRA Ekološka kmetija Toiler w GRADBENA TOČKA D.O.O., TUPALIČE 59 4205 PREDDVOR - SLOVENIJA 030 375 999 www.pawertuning.s MERITVE MOČI TRAKTORJEV in KOMBAJNOV do 800kW z najsodobnejšim mobilnim kardanskim dinamometrom v Sloveniji! jaltest Večja moč in navor, >dU\k£% manjša poraba! Ugodne cene in hitra izvedba \SE 3C jHN DFh Opravljamo tudi optimizacijo moči na mehansko in elektronsko krmiljenih traktorjih in kombajnih vseh znamk, diagnostiko in kalibracijo modulov z licenčnim multibrand AGV testerjem! nega sejemskega dne v Pomurju, so prepričani organizatorji sejma, družba Pomurski sejem. Vse našteto si je mogoče ogledati, doživeti in okusiti med 25. in 30. avgustom med 9. in 18. uro. Redna cena vstopnice za odraslega znaša Foto: Agra osem evrov (preko spleta in prodajne mreže Mojekarte.si je cena šest evrov), posebne ugodnosti pa veljajo tudi za upokojence in družine. Več informacij na www. sejem-agra.si. MV * MINERAL Hajdina • Končali agromelioracijska dela Država denar ima, le dobiti gaje treba znati Ker imajo precej nizek občinski proračun, na Hajdini vsako leto vztrajno iščejo načine, kako pridobiti dodatna, še kako pomembna sredstva na razpisih. Letos so pri tem bili še posebej uspešni Skupna vrednost investicij, namenjenih v kmetijstvo, znaša nekaj manj kot 1,2 milijona evrov, delež občine pa je zanemarljiv, 50 tisočakov. Čeprav v večini manjših občin poudarjajo, da je v zadnjih letih zelo malo razpisov, na katerih bi lahko kandidirali za pridobitev sredstev, Hajdinčani dokazujejo, da jih nekaj vendarle je primernih tudi zanje. Pohvalijo se lahko z 1.136.600 evri nepovratnih sredstev, pridobljenih iz naslova javnih razpisov za razvoj kmetijstva. Pred nekaj dnevi so uspešno končali agromelioracijska dela na komasacijskem območju Hajdina 1, do leta 2021 pa so v planu še dela na komasacijskih območjih Hajdina 2, 3 in 4. „Na območju agromelioracije je že bila izvedena komasacija kmetijskih zemljišč Hajdina 1. Območje je zajemalo dele katastrskih občin Slovenja vas, Gerečja vas in Hajdoše, njegova površina pa znaša 240,1 ha. Znotraj tega območja so se izvedla še agromelioracijska dela," zadovoljno NARAVNO SREDSTVO ZA KREPITEV IN DVIG ODPORNOSTI VSEH VRST RASTLIN * .O© ■*p •P. www.rmineralzarastü info@mineraizarastli AS AN, d. o. o., Celovška ul. 69c, 1000 Ljubljana AGRČ^ENTER REZERVNI DELI, trgovina, d.o.a. Ptuj Ormoška cesta 21, 2250 Ptuj Tel.: 02/748 02 10, fax: 02/748 02 11 _ .. trgovina z rezervnimi deli Perkins za traktorje in kmetijsko mehanizacijo PERKINS-ZETOR-URSUS-IMT-TORPEDO-FIAT MASSEY FERGUSON-DEUTZ-FAHR-JOHN DEERE SAME-CASSE-NEW HOLLAND-FENDT-SIP-BCS ACM E-CREINA-R EG ENT-VOGEL NOOT-LEMKEN GUME-AKUMULATOR JI-AVTOELEKTRO MATERIAL BH__ -1jJpr- ker je samo originalni rezervni dei dober za val motor Delo na prvem območju komasacije so na Hajdini že končali, z istim tempom bodo nadaljevali še naslednja tri leta. ugotavlja Stanislav Glažar, župan občine Hajdina. Na območju komasacije so uredili nove poljske poti v dolžini 8.912 m, opravili vzdrževalna dela oziroma rekonstrukcijo na obstoječih poljskih poteh v dolžini 1.566 m in izravnali teren na površini 37.470 m2. Delo bodo nadaljevali tudi v nasled- njih letih , saj želijo doseči optimalno izrabo kmetijskih zemljišč. „Z izvedenimi komasacijami in agromelioracijami bo omogočena učinkovitejša izraba kmetijskih zemljišč, ki se doseže z manjšo razdrobljenostjo parcel oziroma z njihovim povečanjem, večja bo kmetijska proizvodnja, predvsem pa bodo doseženi prihranki pri pogonskih gorivih in času zaradi krajših dostopnih poti, urejene mreže poljskih poti in združenih parcel. Zmanjšali se bodo negativni učinki kmetijstva na okolje (manj emisij, krajši čas trajanja hrupa, manjša poraba škropiv). Posredna družbena korist pa temelji na urejenem zemljiškem katastru - zemljiški knjigi, manj bo mejnih sporov, urejena krajina, poljske poti uporabne za rekreacijo," o pomenu investicije pravi hajdinski župan. Zadovoljen je, da bodo prejeli kar 1.136.600 evrov nepovratnih sredstev iz javnih razpisov ministrstva za kmetijstvo. Za vsa štiri komasacijska območja ima namreč hajdinska občina pridobljene odločbe o pravici do nepovratnih sredstev. Dzenana Kmetec kmetijska zadruga zadružna oskrba Obilo glasbenih užitkov na 49. festivalu NZG Ptuj 2018. V času sejma AGRA v Gornji Radgoni vabljeni na naš razstavni prostor v HALI B. E-mail: agrocenter.ptuj@siol.net www.agrocenter-ptuj.si PTUJ 1 kmetijska ^zadruga" Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 21. avgusta 2018 Slovenija • Država (po svoji krivdi) prejme le del pogače od športnih stav Ljubitelji športa in stav samo Športni loteriji dnevno vplačajo okrog 50.000 listkov Poznavalci športa svoje znanje in intuicijo pogosto skušajo tudi denarno unovčiti. Zgolj preko Športne loterije Slovenija, ki razpolaga s koncesijo za prirejanje športnih stav je dnevno vplačanih približno 50.000 listkov. Foto: Črtomir Goznik Edini legalen ponudnik športnih stav pri nas je Športna loterija, zelo priljubljeni pa so (nelegalni) tuji spletni organizatorji. Staviti je mogoče na izide v številnih športih. Na prvem mestu je seveda nogomet, kjer Športna loterija beleži največji delež vplačil, kar je glede na število dogodkov razumljivo, sledijo drugi športi, med katerimi so priljubljenejši ekipni, med individualnimi pa je najpriljubljenejši tenis. Sicer pa je mogoče stave prirejati tudi na alpske in nordijske športe, borilne športe, atletiko, gimnastiko, avtomobilizem, omogočena so celo vplačila na dirke konj in psov, strel-stvo in šah ... »Število stav je povezano s poznavanjem področja, na katerega posameznik vplača stavo, in od atraktivnosti posameznega športnega dogodka oziroma tekmovanja. Največ stav na posamezne dogodke tako opažamo na derbije in tekme, kjer sodelujejo prepoznavne ekipe ali posamezniki. Dogodki, kot so evropska in svetovna prvenstva, po številu vplačil ne odstopajo bistveno od na primer najprepoznavnejših ligaških tekmovanj, so pa na te dogodke malenkost višji zneski vplačil,« so dodali na Športni loteriji. Najvišji lanski dobitek 152.000 evrov A medtem ko smo vajeni, da smo v Sloveniji vsake toliko zaradi vplačanega lota bogatejši za milijonarja, so izplačani dobitki na področju športnih stav nižji. Najvišji dobitek v lanskem letu, ki je bil priigran v napovedni igri Totogol, je znašal 152.413 evrov. Drugi najvišji dobitek je bil izplačan v igri Napoved 12 in je dosegel 30.845 evrov, tretji pa je bil zabeležen v igri Gol napoved in je znašal 10.262 evrov. Pri stavah je najvišji dobitek na listek s pravili omejen na 5.000 evrov. V letošnjem letu je bil najvišji dobitek izplačan v igri Napoved 12, in sicer 29.585 evrov. »To je skladno tudi s sprejetimi zavezami in standardi odgovornega prirejanja iger na srečo ter varnega igranja, ki jih dosega Športna loterija,« so pojasnili. Podatka glede števila položenih stav v zadnjih letih po različnih športih pa nismo uspeli pridobiti, saj da gre za varovanje poslovne skrivnosti. Športna loterija državi odšteje 15 milijonov € Športna loterija pomemben del dohodkov namenja za dejavnosti športnih, invalidskih in humanitarnih organizacij v državi. Koncesija za prirejanje športnih iger znaša 5,25 milijona evrov, znesek za vse davke in dajatve, ki jih za to področje nalaga slovenski pravni red, pa je v letu 2017 presegel 15 milijonov evrov. In ker velik kos pogače odrežejo državi in organizacijam, si želijo, da bi bil nadzor nad športnimi stavami ostrejši. V tekmi za stave in posledično denar se namreč borijo tudi z nelegalnimi tujimi organizatorji športnih stav. »Nelegalna konkurenca, ki jo slovenski pravni red prepoveduje, se pojavlja predvsem na spletu, na področju športnih stav ter tudi na področju elektronskih iger in posebnih iger na srečo. Kljub zakonski prepovedi je omejevanje nelegalne konkurence na področju iger na srečo velikokrat neučinkovito,« menijo na Športni loteriji. Ob tem opozar- jajo, da jih ti ponudniki postavljajo v manj konkurenčen položaj, saj ne plačujejo dajatev in ne spoštujejo omejitev. Več kot 80 odstotkov ljudi stavi pri tujih ponudnikih Kot pravijo, ima vsaka medalja dve plati. Da bi se stanje na področju prirejanja športnih stav normaliziralo in da bi si torej nehali zatiskati oči pred neizbežnim, je nekdanji poslanec SMC Branko Zorman v začetku letu predlagal odpravo monopolnega položaja Športne loterije. Predlagal je odprtje slovenskega trga tujim organizatorjem športnih stav. Tako bi legalizirali njihovo delovanje, v proračunsko blagajno pa bi se od davkov in dajatev natekli evri, ki sedaj gredo mimo državne mošnje. Kot je poudaril: »Več kot 80 odstotkov ljudi igra pri tujih ponudnikih iger na srečo, ki v Sloveniji ne plačujejo koncesij. Iz dosegljivih podatkov gre za okrog 200 milijonov evrov vplačanih stav, iz katerih pa ne le, da se ne plačujejo davki in druge dajatve, ampak se tudi ne sponzorirajo slovenski športniki in ekipe.« Ob tem je izpostavil, da imajo v Evropi le Slovenija, Madžarska in Finska monopol enega ponudnika. Zakon o sprostitvi trga športnih iger na srečo pa je v državnem zboru po ponovnem glasovanju padel. Mojca Vtič Bohinj • Pet ljudi še vedno pogrešanih v bohinjskem trikotniku V Triglavskem narodnem parku nepojasnjeno izginilo šest ljudi Na območju našega edinega narodnega parka še vedno pogrešajo šest oseb, za petimi izmed njih seje sled zgubila na širšem območju Bohinjskega jezera. Zaradi nepojasnjenih izginotij pohodnikov, turistov in tudi domačinov so že pred desetletji prebivalci bohinjskega konca kraj poimenovali bohinjski trikotnik po svetovno znanem Bermudskem trikotniku, saj so menili, da ljudje ne izginjajo po naključju, temveč da jih v osrčje zemlje vlečejo nadnaravne sile. Že davnega leta 1984 se je sredi poletja iz enega od hotelov odpravil vpliven 61-letni Anglež Wolfgang Blayberg in izginil. Na pobudo britanske vlade ga je iskalo več tisoč ljudi, vendar njegovega trupla do danes niso našli. Dobro leto kasneje je izginil 30-letni domačin Branko Cesar, leta 1990 pa je v bohinjskem trikotniku izginil znani Ljubljančan Hubert Schara; dele njegovega okostja so našli šele sedem let pozneje. Leta 2008 je sledilo izginotje, Širša okolica Bohinjskega jezera je nevarna zaradi številnih vrtač in globeli. ki je bilo nenavadno podobno Blayber-govemu. Britanski duhovnik in uradnik združene reformistične cerkve David Fox se je iz istega hotela odpravil pod bohinjske vrhove in prav tako izginil. Med pogrešanimi je še vedno Gregor Pavšič iz Žirovnice, ki se je spomladi leta 2012 iz Bohinja odpravil na Vo-gar. Ob vračanju je poklical družino in povedal, da se že sprehaja okoli jezera in da bo zvečer že doma. Nikoli več ga niso videli. Okoli božiča leta 2014 je izginila tudi 27-letna domačinka Katja Sodja. V obsežni reševalni akciji je niso našli, tri mesece kasneje pa so gorski reševalci med vajo opazili njeno truplo pri Studorskem vrhu. Na širšem območju Bohinjskega jezera je nazadnje izginil Aleš Komac, za katerim se je po sestopu s Triglava leta 2016 izgubila vsaka sled. S seboj je imel tudi psa, ki ga prav tako niso našli, medtem ko je 27-letni nemški turist Ilya Kozlovsky izginil na poti z Bleda na Triglav. M.K. Gorišnica • Zlata poroka Zdenke in Janeza Valenka Zlata poroka s fičkom Pred kratkim sta 50 let skupnega življenja praznovala zakonca Zdenka in Janez Valenko iz Cunkovcev v občini Gorišnica. Civilni del poroke je opravil župan občine Gorišnica Jožef Kokot, ki je zlato-poročencema zaželel še mnoga skupna leta ter jima poklonil sliko v spomin. Obred je popestrila pianistka Nina Tomažič, za prav posebno presenečenje pa je poskrbela njuna vnukinja, talentirana mlada pevka Barbara Prelog. A s tem presenečenj še ni bilo konec. Zlati ženin in nevesta sta namreč imela tudi poseben prevoz. Popeljala sta se z dobrim starim fičkom, ki je Zdenki obudil spomine na njen prvi avtomobil. Jubilej sta praznovala v krogu družine in sorodnikov, na katere sta nadvse ponosna. In kakšen recept imata zlatopo-ročenca za uspešen zakon? »Zvestoba, zaupanje in potrpežljivost,« je kratka in jedrnata Zdenka. Zlata nevesta Zdenka, rojena Tetičkovič, se je rodila 6. avgusta 1950, zlati ženin Janez pa 20. julija 1942. Prav na ženinov 26. rojstni dan sta se civilno poročila, dobro leto kasneje sta si večno ljubezen in zvestobo obljubila še pred bogom. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Marijana in Stanka ter Janko. Zlatoporočenca imata sedem vnukov (Matej, Maša, Anja, Žiga, Barbara, Urban in Ajda) ter štiri pravnuke (Teo, Maj, Vito in Jakob), ki ju radi in pogosto obiskujejo. Monika Levanič Zlatoporočenca Zdenka in Janez Valenko Foto: TIC Foto: ML torek • 21. avgusta 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Dravski Dvor • Dogodivščina v koruznem labirintu Dan brez tablice in telefona Številne družine, posamezniki in interesne skupine so to poletje obiskali koruzni labirint. Ta se nahaja v Dravskem Dvoru, uredili so ga na dobrih treh hektarjih, dolžina poti pa je 4,2 kilometra. Polje za labirint je odstopila družba PP Agro. Gre za izjemno atrakcijo, kije pritegnila številne obiskovalce. Vodja projekta koruznega labirinta je Nataša Drozg. „Iskala sem ideje za kakovostno preživljanje prostega časa. Moj cilj je bil najti nekaj, kar bo zanimivo otrokom in odraslim ter bo alternativa sodobnim informacijskim napravam (tabličnemu računalniku, pametnemu telefonu ...). Menim, da če družina prosti čas preživlja skupaj, je pomembno, da se zabavajo odrasli in otroci. To je bila izhodiščna točka za iskanje ideje. Povezala sem se s prijateljem Luko Kastelicem, ki je imel izkušnje z labirinti. Skupaj sva sestavila in postavila labirint v obliki tematskega parka, ki ponuja možnost kakovostnega preživljanja prostega časa. Odločili smo se za koruzno polje, večjo velikost pa smo izbrali, da je zanimiv tudi za odrasle. Če bi bil labirint manjši, bi bile zanimivejše samo postaje z nalogami za reševanje. Sedaj je zanimiv kot celota, v njem se brez zemljevida izgubijo tudi odrasli. Čas, ki ga obiskovalci preživijo v njem, je različen, odvisen od orientacije in reševanja nalog. Povprečno so v labirintu po uro in pol, lahko tudi do tri ure, če si vzamejo več časa. V labirint smo postavili 12 postaj, na vsaki obiskovalce čaka poučna naloga. Postaje z nalogami se iščejo s pomočjo zemljevida. V labirint smo skrili še dve točki, ki nista na zemljevidu. Med potjo obiskovalci rešujejo naloge in sestavljajo geslo. Med tistimi, ki sestavijo geslo, izbiramo nagrajence. Nagrada je panoramski prelet labirinta. Prirejamo tudi posebne dogodivščine, kot so obisk labirinta v temi, iskanje skritega zaklada...," pojasni Drozgova in doda, da je odziv javnosti in obisko- l illlil ITT . v x V w ¡¡aB| [ 1 SJeH m I m ^^^ i agggj * mm ...........^"^»lil'- :f „Pomembno nam je, da se otroci tehnologijo, ki je preveč prevzela zabavajo na preprost način, pridejo v stik z naravo, pristnimi in preprostimi igrami ter vsaj za uro ali dve pozabijo na naš vsakdanjik," pravi Nataša Drozg, ki je realizirala idejo koruznega labirinta na Dravskem polju. valcev zelo pozitiven. Predvsem jim je všeč ideja ureditve tematskega parka na prostem, v naravi. „Vodila nas je ideja, kako preživeti prosti čas brez tabličnega računalnika in telefona. Menim, da nam je kar dobro uspelo, saj starši in otroci za čas, ko so v labirintu, odložijo telefone." Sogovornica pravi, da se prihajajo v labirint zabavat družine, posamezniki in skupine iz vse Slovenije. Čez teden beležijo predvsem obiskovalce iz Štajerske, ob koncih tedna jih je več iz bolj oddaljenih krajev, tudi iz Primorske, Ljubljane ... Otroci do tretjega leta imajo prost vstop, za otroke do 16. leta je cena vstopnice pet in za odrasle osem evrov. Cena družinske vstopnice je 19 evrov. Če labirint obišče skupina otrok, je cena za posameznega tri evre. Obisk v organizaciji dobrodelnih ustanov je brezplačen. iPfflBg^/' / / " ' Foto: Koruzni labir Labirint na polju koruze v Dravskem Dvoru bo okvirno ostal odprt do sredine septembra, odvisno od vremena in dozorevanja koruze. Čeprav so organizatorji te dni šele sredi letošnje sezone, so njihove misli že usmerjene v prihodnje leto. Napovedujejo, da bodo izrisali in vzpostavili nov labirint z novimi postajami in nalogami. „Idej je ogromno," je dejala Drozgova in poudarila, da so v podjetju PP Agro, ki jim je za labirint odstopilo koruzno polje, projekt zelo dobro sprejeli. „ O vzpostavitvi labirinta smo se dogovorili v času setve, veliko so nam dali tudi strokovnih nasvetov. Koruzo so posejali po celotni površini, labirint pa smo nato oblikovali naknadno s pomočjo geodetskega izrisa." Mojca Zemljarič Juršinci • 10 let Društva vinogradnikov in sadjarjev V desetih letih izvedli številne aktivnosti V zibelki slovenskega trsničarstva, v občini Juršinci, je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci sredi avgusta v sklopu praznovanja občinskega praznika obeležilo desetletnico uspešnega delovanja. Omenjeno društvo je bilo ustanovljeno v začetku 2008 kot naslednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Ptuj. Njegov prvi predsednik je bil Stanko Holc, od leta 2013 pa ga vodi Alojz Herga, ki je v slavnostnem govoru orisal bogato zgodovino organiziranosti vinogradnikov, sadjarjev in trsničarjev v Juršincih. Ta sega v daljno leto 1971, ko je bilo ustanovljeno prvo društvo vinogradnikov v Novem mestu, istega leta pa tudi Društvo vinogradnikov, sadjarjev in trsničarjev Juršinci. Društvo danes šteje 94 članov, kljub kratkemu obdobju so izpeljali kar nekaj aktivnosti s področja strokovnega izobraževanja vinogradnikov, vinarjev in sadjarjev. »Kot vsa sorodna društva tudi naše društvo vseskozi organizira razne tečaje in strokovna predavanja z namenom, da naši člani spoznajo nove trende s področja vinogradništva, vinarstva in sadjarstva. Tako organiziramo vsako- letno ocenjevanje vin, sodelujemo na regijskem ocenjevanju vin na Ptuju, nemalo naših vinarjev pa je v preteklosti bilo na mednarodnih ocenjevanjih vin v Ljubljani, Gornji Radgoni in v tujini. Prisotni smo tudi na vsakoletni prireditvi Veni vidi vino mlado na Ptuju, kjer se naši vinogradniki promovirajo z mladimi vini tega letnika. Da bi ljudje spoznali vinsko-turistične ceste na območju občine Juršinci, vsako leto organiziramo Martinov pohod po eni od njih z zaključnim martinovanjem v centru Juršincev. V sklopu izobraževanja vsako leto tudi organiziramo strokovno ekskurzijo,« je pojasnil Her-ga in še dodal, da so aktivni tudi na družabnem področju, saj organizirajo košnjo po starem okrog farne cerkve in sodelujejo na raznih prireditvah, ki jih organizira občina. Zelo dobre stike so navezali z Društvom vinogradnikov Bilikum iz sosednje Republike Hrvaške, s katerim so na omenjeni proslavi podpisali listino o pobratenju. Prejemniki priznanj in zahval s predsednikom društva Alojzom Hergom V nadaljevanju so podelili vrsto priznanj ob letošnjem skupnem ocenjevanju vin, ki ga juršinski vinogradniki pripravljajo z Vinogradniško-sad-jarskim društvom Vitomarci. Prav tako so izročili zahvale dolgoletnim članom in organizacijam, s katerimi sodelujejo. Prejeli so jih Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Vitomarci ter Občina Juršin-ci. S priznanji so nagradili Simona Vršiča, Milana Rižnarja in Brigito Rižnar, s plaketo pa nekdanjega predsednika društva Stanka Holca in iniciatorja Simona Toplaka. Ob uspešnem delovanju so društvu med drugim čestitali župan občine Juršinci Alojz Kaučič, Andrej Reberni-šek s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj ter aktualna vinska kraljica Slovenije Katarina Pungračič. Kulturni program so obogatili ljudske pevke KUD dr. Antona Slodnjaka, Domen Matja-šič ter Stanko Plohl in Julija Toplak. Monika Levanič Foto: ML 12 Štajerski Kultura torek • 21. avgusta 2018 Ptuj • 22. festival Dnevi poezije in vina Ptuj - kulturna, umetniška in kreativna destinacija Festival Dnevi poezije in vina je v letošnji 22. izdaji doživel številne organizacijske spremembe in vsebinske izboljšave. Beletrinaje kot njegova organizatorica tudi na knjižnem podrogu v letošnjem letu naredila veliko. Vodja festivala Aleš Šteger omenja štiri publikacije: Zbrane pesmi Jureta Detele, Jutro Tomaža Šalamuna ter knjigi dveh častnih gostov letošnjega festivala: izraelske pesnice Agi Mishol Čipka na železu in nemškega pesnika Michaela Kriigerja Notranja skrivnost Izšle so tudi številne publikacije vseh letošnjih pesnic in pesnikov -gostov, ki osmišljajo ta festival, z vrhunskimi prevodi. Vseh pesnic in pesnikov je letos 22 iz 16 različnih držav, skupaj bodo nastopili na 55 dogodkih, vseh sodelujočih umetnikov pa bo več kot 200. Tudi krajev, kjer potekajo dogodki letošnjega festivala, je veliko, vsako leto več; ob Ptuju so to še Janški Vrh, Krško, Lendava, Ljubljana, Ljutomer, Majšperk, Maribor, Mošnje, Ormož, Petanjci, Potrna, Ptujska Gora, Selce, Varaždin, Zgornja Kungota in Žalec. Gre za izjemno promocijo Ptuja kot kulturne, umetniške in kreativne destinacije, poudarja Aleš Šteger. Odprto pismo Evropi o migracijah Tudi na letošnjem festivalu, ki bo z zgoščenim dogajanjem odprl vrata na Ptuju jutri, 22. avgusta, bodo prebrali Odprto pismo Evropi o najbolj perečih družbenih temah, ki ga naslavljajo politikom, medijem in Evropi. „S tem prenašamo center teh težav in mo- Foto: Črtomir Goznik Program 22. festivala Dnevi poezije in vina, ki bo potekal na Ptuju od 22. do 25. avgusta, so predstavili Branka Bezeljak, Aleš Šteger, Sabina Tavčar in Tina Maroh. Letošnji festival je v znamenju španske poezije. Prevajalska delavnica s španskimi in slovenskimi pesniki, ki seje začela že v soboto, se bo zaključila danes na Ptujski Gori. Špansko poezijo pa bo mogoče slišati tudi vse festivalske dneve na glavnem festivalskem odru med večernimi branji. Vsako leto izide tudi antologija pesmi s prevodi, ki nastajajo na delavnici. Madžarska antologija Ki vsak dan lepše siješ z lanskega festivala je že izšla in je prva antologija madžarske poezije po skoraj 50 letih. Že včeraj pa so se na sedmih lokacijah po celi Sloveniji začeli Večeri pred dnevi. Program, ki so ga pripravili v okviru letošnjega 22. festivala, je zelo bogat in prinaša številne dogodke: vsak večer velika pesniška branja s petimi festivalskimi gosti, vinske dogodke, tri Hude pokušnje pod vodstvom vinskega publicista Jožeta Rozmana, vinsko delavnico s kvizom, na vinskem oltarju pa bo ob domačih vrhunskih vinih vsak večer mogoče pokusiti tudi vino španskega vinarja. rebitnih rešitev na Ptuj v evropskem merilu. To je bila za organizatorja že lani velika preizkušnja in se je izkazala kot izjemno uspešna. Gre za izjemen doseg, ki ga pesnik ali pesnica z običajnim pismom ne bi nikoli dosegel, festival pa to omogoča," pove Šte-ger. Letos ga piše švedska pesnica iranskih korenin Athena Farrokzad, ki ga bo jutri prvič v živo prebrala, v njem pa razglablja o migracijah. V Knjižnici Ivana Potrča pa bodo predstavili življenje in delo pesnika Jureta Detele s spremljajočo razstavo. Nepogrešljiv del festivala so postala zasebna pesniška branja, ki omogočajo neposreden stik občinstva s pesniki, pogovore in spoznavanje na osebni ravni. Letos bodo potekala na osmih skritih ptujskih kotičkih ob kozarcih vin znanih vinarjev in s prevodi poezije v slovenščino, ki jih bodo interpretirali člani gledališkega studia in Teatra III. Posvetili se bodo tudi Ivu Svetini s polnočnim dogodkom v četrtek na izpraznjenem platoju pred Staro steklarsko. Gre za prostor, ki ga je nujno treba posodobiti in ga nameniti isti namembnosti kot doslej, z okolico vred. To je tudi apel z letošnjega festivala lokalni skupnosti, naj ta prostor ostane prostor kulture in historičnega spomina. „Prevečkrat smo v lepih slovenskih mestih videli, da so taki prostori bili začasno sanirani, sčasoma pa so postali parkirišča, odlagališča. Nič od tega si ne želimo, želimo si neko proaktivno držo mestnih oblasti, da se čim prej oblikuje neka vizija, ki bi ta prostor namenila umetnosti, kreativnosti, mladim, morda tudi v povezavi s turizmom," je bil jasen Aleš Šteger. Promenada poezije za več življenja v mestu Eden vrhuncev letošnjega festivala sta dva klavirsko-pesniško dogodka na ptujskem gradu: v četrtek s priznano pianistko Aleksandro Pavlovič, ki so nastala kot odziv na poezijo Michaela Krügerja; ta bo svoje pesmi ob klavirski spremljavi tudi prebral. V petek pa bo nastopila italijanska pesni- ca, skladateljica in pianistka Valentina Colonna na koncertu z naslovom Resonance, je povedala Sabina Tavčar in predstavila tudi otroški program na Vrazovem trgu, ki bo potekal od srede do petka s pravljično-poetičnimi uricami z Liljano Klemenčič. V Mestnem kinu bodo v petek dopoldan vrteli kratke animirane filme, potekala pa bo tudi ustvarjalna delavnica pod vodstvom Tine Maroh, na kateri bo sodelovala finska pesnica Johanna Venho, ki ustvarja tudi za otroke. Na Vrazovem trgu bo v petek in soboto popoldan potekala še otroška delavnica pod vodstvom pravljičarke Simone Kopinšek. Zadnji festivalski dan, 25. avgusta, tako kot lani vabi Promenada poezije od dominikanskega samostana do Vrazovega trga z vmesnimi postajami po principu srednjeveškega uličnega gledališča; potekala bo pod vodstvom Branke Bezeljak, usmerjal pa jo bo komik in igralec Tadej Toš na pesniškem vozu, kjer bo tudi vodja festivala Aleš Šteger. Ob pesnikih, ki bodo svoje pesmi brali na posameznih postajah promenade, bodo nastopili tudi domači ustvarjalci, pevci, folkloristi, pihalni orkester, mladi nadarjeni glasbeniki in igralci Teatra III. Tudi Promenada poezije je dogodek za večjo promocijo poezije in več življenja v starem mestnem jedru, ob tem so zaželene tudi maske. Na osrednjem festivalskem prireditvenem prostoru na Vrazovem trgu bo vsak večer tudi veliko dobre glasbe. Med drugim bosta nastopila Mia Žnidarič ter Vlado Kreslin in Mali bogovi. Že v četrtek zvečer bodo na svoj račun prišli ljubitelji klasične glasbe, ki jih vabijo v dominikanski samostan, kjer bodo prisluhnili uglasbenim pesniškim tekstom Uroša Rojka v izvedbi vrhunskih slovenskih glasbenikov, ki delujejo v tujini. MG ¿aMftoczr tnyit»a Markovci • Spust po strugi Drave S čolni do Borla Skupina Stojnčanov seje na praznično sredo, 15. avgusta, s 11 čolni spustila po stari strugi Drave od jezu v Markovcih oziroma Novi vasi do mosta na Borlu. Letošnji spust je bil četrti po vrsti, Stojnčani ga organizirajo v spomin na svojega prehitro preminulega prijatelja Mateja Horvata. Na lep sončen dan je po Dravi čolnarilo 17 udeležencev, med njimi tudi dva otroka, stara šest in sedem let, oba v spremstvu staršev. Za njiju je bil spust še posebno doživetje. Med potjo so imeli udeleženci v Bukovcih in Stojncih pet postankov za malico in okrepčilo. Najpogumnejši so se med potjo tudi kopali. Na Borlu so se iz vode izkrcali po petih urah čolnarjenja, nekaj pred 16. uro popoldan. Spust po Dravi sta organizirala Silvester Bezjak in Dejan Strelec. Kot je povedal Bezjak, je organizacija dogodka uspela. Načrtujejo, da spust prihodnje leto ponovno organizirajo. MZ TRANS-DISLOKACIJE Koncert sodobne umetnostne glasbe Četrtek, 23. 8., Dominikanski samostan, 19.00 • CUM GRANO SALIS, Uroš ROJKO (2004) Pesnitev: Aleš ŠTEGER • FÜRAKKORDEON, Iris ter SCHIPHORST (2002) nastopajoči: Anja CLIFT, flavta^ Barbara JERNEJCIC-FÜRST, mezzosopran Jaka KLUN, kitara Matjaž BALAŽIC, harmonika Jože BOGOLIN, tolkala Elfriede REISSIG, dirigentka www.stihoteka.com i O GOETHE -Jjjjj IN Si I TU 1 Foto: MZ program Nogomet Fanimo in Bizjak za pravljično sedmico Stran 14 Nogomet Maribor hitro pozabil rangerse Stran 14 Padalstvo Balta z ekipo stopil na najvišjo stopničko Stran 15 Nogomet Mladim Kidričanom popoln izkupiček Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 5. krog tednik íPoiluíají¿ naí na vjitovnm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿fitetu. www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Prava energija in čvrstost za tretjo zmago Nogometaši Aluminija so kljub porazu v prejšnjem krogu proti Domžalam optimistično pričakovali dvoboj z Rudarjem. »V zadnji tekmi v Domžalah se je kljub negativnemu rezultatu videl obris naše želene igre. Vedeli smo, da bomo v primeru ponavljanja takšne igre na drugih igriščih osvajali točke, in točno to se je zgodilo,« je dejal trener Oliver Bogatinov, ki tokrat ni mogel računati na Jakšica in Kovačiča (poškodbi), status Klapana pa je še vedno neznan (je v suspenzu). Med tednom je odšel še Ibrahim Mensah: »Ob tej priložnosti mu želim vse najboljše v nadaljevanju kariere. S tem pa začenjamo nov ciklus in bodo dobivali nove priložnosti novi fantje,« je dejal Bogatinov. Rudar na drugi strani je zadnjo tekmo zmagal (3:2 z Muro), imel je odličen izkoristek priložnosti in tudi precej sreče, saj so bili muraši boljši v polju. Že takrat je Marijan Pušnik opozarjal na to, v Kidričevem pa se jim je slaba igra ponovila; tokrat je ob vsem odpovedala še realizacija in poraz je bil neizbežen. Začetek pa tega ni kazal, saj so gostje začeli agresivno, pokrivali so praktično po celem igrišču, pritisk so izvajali celo na Janžekovi-ča. Tako so imeli domačini velike težave z organizacijo napadov. Poškodba Hrubika Eden odločilnih trenutkov tekme se je zgodil v 13. minuti, ko sta se Krajnc in Hrubik ob robu igrišča borila za žogo, na koncu sta oba padla, pri čemer je 21-letni Srb v dresu Rudarja utrpel težjo po- Aluminij - Rudar 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Tahiraj (27.), 2:0 Rogina (50.), 3:0 Tahiraj (76.). ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc, Gliha (od 83. Ploj), Grgič, Kontek, Horvat, Petrovič, Tahiraj (od 86. Trdina), Vrbanec, Rogina (od 79. Leko), Kidrič. Trener: Oliver Bogatinov. RUDAR: Pridigar, Pušaver, To-maševič, Vasilijevič, Hrubik (od 16. Solomun, od 66. Šimunac), Bolha, Radič, Pišek (od 46. Šantek), Muič, Črnčič, Tučič. Trener: Marjan Pušnik. škodbo komolca. Po nujni oskrbi je bil z reševalnim vozilom prepeljan v bolnišnico. »Začeli smo dobro, a nato nas je res huda poškodba Hrubika kar nekoliko ustavila. Opozoril bi na pomanjkljivo zdravstveno službo, saj je bil v rešilcu le en sam človek. Ne mislim, da je to krivda Aluminija, ampak pristojne zdravstvene službe, in samo upam, da bo z našim igralcem vse v redu,« je po tekmi s precej razburjenja v glasu dejal Marijan Pušnik in nadaljeval: »Po poškodbi Hrubika smo naredili menjavo, ob polčasu še drugo, oba mlada igralca pa nista pravilno in odgovorno reagirala v dvobojih, ki jih je bilo na tem srečanju res veliko.« Nekaj minut so gostje še držali močan tempo, nato pa so šumarji vendarle vzpostavili ravnotežje v igri. In kaj kmalu zatem tudi poved-li. Rogina je na sredini prejel žogo iz zadnje vrste, nato pa natančno zaposlil hitrega Tahiraja, ta je sam stekel proti vratarju Pridigarju in mimo njega zanesljivo zadel - 1:0. 1. MARIBOR 2. ALUMINIJ 3. DOMŽALE 4. GORICA 5. KRŠKO 6. MURA 7. OLIMPIJA LJUBLJANA 8. TRIGLAV KRANJ 9. RUDAR VELENJE 10. CELJE 18:2 11:10 9:8 6:8 3:4 8:6 6:7 6:10 5:14 7:10 13 9 9 8 6 5 5 5 4 3 Foto: Grega Wernig/ m24.s¡ Nogometaši Aluminija so u soboto zvečer na domačem stadionu ugnali Rudar in s tem uknjižili še tretjo zmago u sezoni. V 33. minuti sta podobno akcijo izvedla Petrovič in znova Tahiraj, slednji je tokrat le za trenutek zamudil s strelom. Najlepšo priložnost za izenačenje so imeli knapi v 43. minuti, ko je Janžekovič slabo izbil žogo, prišla je do Radiča, ta pa je s strelom od daleč zgrešil cilj. Naveza Rogina-Tahiraj udarila še enkrat Drugi polčas je bil pri Aluminiju še boljši, že začetek je bil udaren. V 50. minuti je tako po hitrem protinapadu Tahiraj odlično podal do Rogina, ta si je žogo lepo nastavil na desnico in natančno zadel - 2:0. Tri minute kasneje je do strela prišel najboljši igralec pri gostih Leon Črnčič (nekdanji igralec Aluminija), a je zgrešil cilj. »Tukaj je vedno lepo igrati, na Kidričevo imam lepe spomine. Danes po tekmi na žalost nisem najboljše volje, a vseeno je treba dvigniti glave in pogledati v prihodnost,« je dejal Črnčič. Rudar je v tem delu igre razumljivo več napadal, želel je gol za priključek, a so bili igralci Aluminija v obrambi izjemno gibljivi in skoncentrirani ter so ustavili vse napade gostov. Pri visokih podajal je blestel predvsem Damir Grgič, ki je dobil nešteto zračnih dvobojev. Piko na i odlični predstavi so šu-marji postavili v 76. minuti, ko je Vrbanec zaposlil najboljšega igralca tekme Tahiraja, ta si je poiskal prostor za zaključni udarec in s strelom po tleh ugnal Pridigarja, pri čemer se je žoga odbila celo od vratnice - 3:0. Domači trener je do konca opravil tri menjave, ob vsaki pa je kakšnih 250 zbranih gledalcev z aplavzom nagradilo odhajajočega. Povsem zasluženo, saj so v igri prikazali veliko želje po uspehu, bili so zelo natančni v izpolnjevanju trenerjevih navodil, ob tem so si tako zavzeto pomagali v obramb- nih akcijah, da so si v vsej vnemi prislužili tudi tri rumene kartone. Razveseljivo je še eno dejstvo: niti igre so v rokah držali zvečine domači igralci Petrovič, Vrbanec, Rogina, Krajnc in Janžekovič, če pa k njim prištejemo še Ploja, ki je vstopil v zaključku, in Marinška, potem je imela ekipa najbolj »domač« pridih v zadnjih letih. Aluminij bo v naslednjem krogu v nedeljo igral v gosteh z Muro. Jože Mohorič PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 5. KROGA: Aluminij - Rudar 3:0 (1:0); Olimpija - Maribor 0:3 (0:1); Celje - Triglav 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Majcen (47.), 0:2 Afoakwa (60.), 0:3 Kryeziu (69.), 1:3 Vidmajer (81., z 11 m); Mura - Krško 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Da Silva (62.). Rdeči karton: Bre-kalo (74., Krško); Gorica - Domžale 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Osuji (35., z 11 m). Ni bilo slabega »Lahko kar odkrito rečem, da tokrat v naši ekipi ni bilo slabega igralca, od vratarja Janžekoviča naprej. Kontek, Grgič, Gliha, Krajnc so bili odlični v obrambi, Petrovič in Horvat sta osvojila ogromno žog in jih prenesla na drugo stran igrišča, ob tem je Horvat odlično diktiral tempo igre, Vrbanec se je vključeval iz 'druge linije' in bil nevaren za gol, Tahiraj in Rogina sta drug drugemu izmenjala asistence za gole, Kidrič pa je v bistvu eden naših najpomembnejših igralcev in nam z zadrževanjem visokih žog sploh omogoča takšno igro,« je bil poln hvale na račun svojih varovancev Oliver Bogatinov. »V prvi vrsti je bilo pomembno, da nismo prejeli zadetka« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Zmaga je bila zares prigarana, zelo sem zadovoljen. Prvih 20 ali 25 minut so imeli pobudo gostje, mi pa na njihovo igro nismo našli pravega odgovora. V drugem delu 1. polčasa smo nato vendarle vzpostavili ravnotežje v tej trdi igri, postali smo dovolj čvrsti v dvobojih, igra nam je stekla. Uporabili smo izkušnje iz pokalne tekme z Gradom, kjer so nas domačini 'športno pretepli'. Vesel sem, da smo znali prenesti izkušnjo na to srečanje in se ustrezno odzvati. Prepričan sem, da je element agresivnosti v dvobojih nujno potreben za pozitivne rezultate. Prav ta element je bil tokrat odločilen za zmago. Z doslej devetimi osvojenimi točkami smo vsi v klubu zelo zadovoljni, v bistvu je to izkupiček nad pričakovanji.« Marijan Pušnik, trener Rudarja: »Aluminiju bi na začetku čestital za zasluženo zmago, res dobro so odigrali nasprotne napade, iz katerih so nam zabili vse zadetke. Opozarjal sem na to pred tekmo, zato na to sploh nimam komentarja. Zelo neresno z naše strani ... V naši igri moramo izboljšati veliko stvari: nekateri fantje ne gredo dovolj odločno v dvoboje, prelahko izgubljajo žoge, se ne držijo svojih igralnih pozicij, v igri ni bilo discipline ... Vse tri zadetke smo prejeli po izgubljenih žogah na sredini igrišča. Edini vzor je bil tokrat kapetan Črnčič, drugi pa mu niso sledili.« Francesco Tahiraj, Aluminij: »Vedeli smo, da bo tekma težka, saj je Rudar fizično precej močna ekipa. V prvi vrsti je bilo pomembno, da nismo prejeli zadetka, v napadu pa nam je steklo v pravem trenutku in tako je bila pot do zmage odprta. Naš osnovni cilj je bil tokrat zdržati v obrambi; sicer smo to poskušali že tudi na prejšnjih tekmah, a šele sedaj nam je končno uspelo. Ko smo osvajali žoge, je bilo vse lažje, saj imamo v napadu veliko kvaliteto. Tokrat sem asistiral Rogini, on meni, najpomembnejše pa je, da sva oba zabila. Upam, da bo naslednjič na svoj račun prišel tudi Kidrič, ki veliko naredi za celo ekipo.« Leon Črnčič, Rudar: »Izgubili smo pomembne tri točke v boju za sredino lestvice. Pošteno moram priznati, da si tokrat česa več niti nismo zaslužili, saj naša igra ni bila na pravem nivoju. Dobro smo odigrali le uvodnih 20 minut, nato pa smo po prejetem zadetku iz neznanih razlogov popustili in se nismo uspeli več pobrati. Pred začetkom sezone smo zagotovo po petih krogih pričakovali več točk na svojem računu. Še sami ne poznamo vzroka, treba bo stakniti glave in odpraviti slabe strani. Verjamem, da nam bo v prihodnjih tekmah šlo bolje.« 5 4 1 0 5 3 0 2 5 3 0 2 5 2 2 1 5 1 3 1 5 1 2 2 5 1 2 2 5 1 2 2 5 1 1 3 5 0 3 2 14 Štajerski Šport torek • 21. avgusta 2018 Nogomet • 1. SNL, 5. krog Maribor hitro pozabil rangerse Olimpija - Maribor 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Mlakar (26.), 0:2 Derviševic (49.), 0:3 Hotič (70.). OLIMPIJA: Ivačič, Putinčanin, Zarifovič (od 41. Maksimenko), Ilič, Štiglec, Kapun, Tomič, Krona-veter (od 69. Suljič), Savič, Issah, Črnic (od 66. Boateng). Trener: Aleksandar Linta. MARIBOR: Handanovič, Meša-novič, Vrhovec, Derviševič, Pihler, Ivkovič, Zahovič (od 85. Tavares), Hotič (od 79. Vršič), Viler, Uskov-kovič, Mlakar (od 73. Cretu). Trener: Darko Milanič. Nogometaši Maribora so zmagovalci prvega letošnjega velikega derbija v državnem prvenstvu. Po zmagi s 3:0 proti Olimpiji so povečali svojo prednost pred najbližjimi zasledovalci (Aluminijem in Domžalami) v prvenstvu na štiri točke, pred branilci naslova iz Ljubljane pa imajo zdaj že osem točk prednosti. Maribor je po izpadu iz evropske lige ta teden, ko mu proti ranger- som iz Glasgowa doma ni uspelo doseči gola, na gostovanju v Ljubljani znova dokazal, da je trenutno najboljša ekipa v državnem prvenstvu tako v napadu kot v obrambi. Za goste so mrežo zatresli Jan Mlakar v 26. minuti, Amir Derviševič v 49. in Dino Hotič v 70. minuti. Kljub veliki rezultatski premoči pa slika na igrišču za moštvo iz prestolnice, ki je z le eno zmago zdaj na sedmem mestu lestvice državnega prvenstva, vendarle ni bila tako črna. Olimpija je imela terensko premoč velik del prvega polčasa in si je ustvarila številne priložnosti, v zadnji minuti prvega polčasa pa je imela tudi priložnost, da izenači z 11 metrov. Strel Roka Kronavetra je ustavil izjemni Jasmin Handanovič. Odločitev o zmagovalcu je padla že v 50. minuti, ko je Amir Derviševič neposredno iz prostega strela s strani žogo močno zarotiral proti golu in mimo vseh igralcev je končala v mreži. Darko Milanič, trener Maribora: »Zelo smo zadovoljni z visoko zmago v Ljubljani. Z izjemo prvih 15 minut smo odigrali odlično tekmo. Zadeli smo v pravih trenutkih, ubranili smo se v pravih trenutkih, zato smo uživali v tekmi. Na začetku je bil dogovor, da bomo pritiskali na njihovo zadnjo linijo, a to nam sprva ni uspelo. Kasneje, ko nam je uspelo rešiti ta problem, je bila naša igra bistveno boljša in nevarnejša, na koncu smo ne le ustvarili ravnotežje, temveč bili boljši od nasprotnika.« Aleksandar Linta, trener Olimpije: »Rad bi čestital ekipi Maribora za zmago. Ne morem biti zadovoljen z rezultatom, saj je poraz z 0:3 doma precej boleč, a to je življenje, to je nogomet. Hkrati sem prepričan, da bomo to uspešno prebrodili in da bomo na koncu iz takšnih trenutkov izšli močnejši. Dobro smo začeli tekmo in do prvega prejetega gola smo imeli nadzor nad njo. Mislim, da bi si v prvem pol- Nogometaši Maribora so v Ljubljani prepričljivo ugnali aktualne državne prvake. Foto: Grega Wernig / m24.si času zaslužili doseči vsaj en gol. Zapravili smo tudi 11-metrovko. Morda bi se tekma lahko obrnila tudi drugače, če bi takrat zadeli. Kljub zaostanku osmih točk za Mariborom ni nič izgubljenega, prvenstvo je še dolgo in marsikaj se lahko še zgodi.« JM, sta Nogomet • 2. SNL, 3. krog Fanimo in Bizjak za pravljično sedmico Rogaška - Drava Dakinda Ptuj 1:7 (0:4) STRELCI: 0:1 Fanimo (4.), 0:2 Fanimo (18.), 0:3 Fanimo (30.), 0:4 Fanimo (42.), 1:4 Firer (62., z 11 m), 1:5 Bizjak (64.), 1:6 Bizjak (80.), 1:7 Bizjak (82.). ROGAŠKA: Lojen, Močič (od 60. Romih), Šmigoc, Čuček, Ahec (od 46. Stiplošek), Firšt (od 46. Golob), Firer, Neskič, Žerak, Grošič, Antonič. Trener: Ibrahim Neskič DRAVA DAKINDA PTUJ: Šeliga, Vezjak, Mate, Petek (od 64. Kolar), Pirtovšek, Rešek, Šporn (od 28. Lonzarič), Lovenjak, Čeh, Fanimo (od 72. Cuffaro), Bizjak. Trener: Simon Sešlar Nogometaši ptujske Drave so v sredo po domačem porazu proti Bravu izpadli iz Pokala Slovenije, v nedeljo pa nato odpotovali v Rogaško Slatino k doslej nepora-ženi ekipi Rogaške. Ta je na uvodu v sezono ugnala Brda doma (2:0) in Beltince v gosteh (1:2). Tokrat o zmagovalcu niti za trenutek ni bilo niti sence dvoma ... Tekmo si je prišlo ogledat veliko število gledalcev (uradno 400), precej tudi zaradi tega, ker se je v domači klub po številnih letih igranja za domače in tudi tuje klube vrnil Ivan Firer. Tudi za Dravo in Aluminij je igral, pa Celje, Rudar in Domžale . Na drugi strani je trener Simon Sešlar opravil nekaj menjav začetni enajsterici, od prve minute naprej sta zaigrala Nastja Čeh in Denis Vezjak - slednji se je vrnil v ekipo po odsluženi kazni iz prejšnje sezone. Za štiri zadetke potreboval zgolj 40 minut Začetek je bil za goste naravnost sanjski, že v 4. minuti so namreč povedli. Natančno podajo v prazen prostor je poslal Luka Lovenjak, Matthias Fanimo je bil prehiter za svojega čuvaja in je rutinirano zadel za 0:1. A to je bil šele začetek strelskega šova, kakršnega na naših igriščih redko vidimo. Zgoraj omenjena igralca sta namreč naslednjo identično akcijo izvedla v 18. minuti, Love-njak je bil še enkrat v vlogi asistenta, Fanimo pa v vlogi strelca - 0:2. V nadaljevanju prvega polčasa se ni nič spremenilo, gostje so še naprej izkoriščali »stanje šoka« pri domačinih in pridno polnili mrežo. V 30. minuti je bilo že 0:3, znova pa je bil v glavni vlogi nekdanji mladi angleški reprezentant Fanimo, kateremu je tokrat asistiral kape-tan Nastja Čeh. Da bi bila mera za 24-letnika iz Otoka polna, je še z eno asistenco poskrbel Čeh, Fani-mo je s prefinjenim strelom preko vratarja le dokončal delo - 0:4. Ko en igralec v 40. minutah doseže štiri zadetke, je vsak dodaten komentar odveč . Kjer je Fanimo končal, je Bizjak nadaljeval V drugem polčasu so do sape prišli tudi domačini, po prekršku na robu kazenskega prostora je sodnik Andrej Žnidarič pokazal na belo točko, zanesljiv izvajalec najstrožje kazni je bil Ivan Firer - 1:4. Da domačini ne bi začeli razmišljati o kakšnem sanjskem preobratu, je že čez dve minuti poskrbel Jaka Bizjak, ki je po novi asistenci Čeha poskrbel za ponovno povišanje vodstva - 1:5. To je bil za mnoge na stadionu tudi najlepši zadetek srečanja, saj ga je Bizjak dosegel s prefinjenim t. i. lobom preko nemočnega vratarja Filipa Lojena. Kar je Bizjak začel v 64. minuti, je nadaljeval v končnici tekme, ko je po podaji Kolarja zadel za 1:6. Piko na i odlični predstavi je starejši od bratov Bizjak (mlajši je že v Rusiji, kjer je prestopil v Ufo), 27-letni Jaka postavil v 82. minuti, ko je še četrto asistenco na tekmi Simon Sešlar, trener Drave: »To je bila tekma, ki se je takoj obrnila v želeno smer. Zadetke smo nato tudi v nadaljevanju dosegali v enakomernih presledkih in tako tekmecem preprečevali kakršno koli razmišljanje o vrnitvi v dvoboj. Vse je potekalo tako, kot smo si zamislili - to je bila ena tistih tekem, ko ti gre res vse od rok. Čestitam igralcem za res lepo izvedbo, res sem vesel tako učinkovite predstave.« 1. SNL: Maribor pred vsemi, zasledovalce vodi Aluminij Krog je nedvomno zaznamoval »večni derbi«, ki ga je prepričljivo dobila ekipa Maribora. Za vijoličaste je zmaga nedvomno vsaj majhen obliž na rano po izpadu iz evropskih kvalifikacij, obenem pa so aktualnim državnim prvakom vrgli rokavico v letošnji sezoni 1. lige. Osem točk razlike v prid vijoličastih po vsega petih odigranih krogih se zdi močan kapital . Spodrsljaj se je zgodil tudi ekipi Domžal, ki v Novi Gorici tradicionalno težko osvaja točke. Tako je bilo tudi tokrat, vknjižili so drugi poraz v sezoni, čeprav jim priložnosti ni manjkalo. Med drugim so varovanci Simona Rožmana trikrat zadeli okvir gola ... Presenečenji sta pripravili doslej zadnjeuvrščeni ekipi Krškega in Triglava, ki sta obe dosegli prvi zmagi. Gorenjci so slavili v knežjem mestu, kjer domača zasedba nikakor ne najde poti do prve zmage v sezoni. Triglav jo je tokrat dosegel, morda so k temu nekaj prispevali tudi igralci Vidma, ki so Triglavu dali močno opozorilo na pokalnem srečanju med tednom. Podobno boleč kot za Celjane je bil tudi poraz Mure v obračunu s Krčani. Za belo-črne je bil po dobrem startu to že drugi zaporedni poraz, v takšnem razpoloženju bodo v nedeljo gostili Aluminij. Ta je nepričakovano, a popolnoma zasluženo zaenkrat celo prvi zasledovalec vodilne zasedbe Maribora. Foto: Črtomir Goznik Matthias Fanimo (levo) in J aka Bizjak (desno, oba Drava Dakinda Ptuj) sta v Rogaški Slatini uprizorila pravi strelski šov. vpisal Čeh, klasični hat-trick pa je Bizjak zaključil za postavitev končnega rezultata srečanja - 1:7. Tekma je bila za ljubitelje statistike prava poslastica, saj je imela kar nekaj »izrednih elementov«: Fanimo je vpisal štiri zadetke, Čeh štiri asistence, Bizjak hat-trick, mladi Lovenjak pa dve asistenci. S tem dosežkom so Dravaši še naprej daleč najbolj strelsko razpoložena ekipa v celotni ligi - na treh tekmah so dosegli že neverjetnih 15 zadetkov. Ob tem so prejeli le dva, kar je tudi najmanj med vsemi ligaši. V naslednjem krogu bodo Ptu-jčani na svojem igrišču v soboto gostili Roltek Dob. JM 2. SNL: Vodilna trojica ne popušča V prejšnjem krogu so bile na vrhu štiri ekipe s 100% izkupičkom, ostale so le še tri. V dvoboju dveh izmed omenjenih štirih so bili prepričljivo boljši Ptujčani, ki so v Rogaški Slatini slavili doslej najvišjo zmago sezone. Bistveno težje sta do zmag prišla Bravo in Nafta, a sta bila v zaključkih tekem boljša od svojih tekmecev. Ljubljanski zasedbi Brava je zmago znova prinesel izjemni Mustafa Nukič, eden najboljših strelcev lige. Še v težjem položaju je bila vrsta trenerja Francija Fri-dla, saj so gostje iz Brd izenačili sedem minut pred koncem tekme na 2:2. A Lendavčani so pred 450 gledalci še enkrat konec tekme dočakali kot zmagovalci, za to je poskrbel rezervist Dino Cvrtila, ki je zadel v sodnikovem podaljšku. Eden od derbijev kroga je bil v Ljubljani, kjer sta se Ilirija in Kalcer razšla z remijem. Domačinom je točko prinesel mladi Erwin Tiganj. Odlično igra tudi Krka, ki je tokrat ugnala zasedbo iz Dekanov. V dresu Novomeščanov je zaigral tudi Jaka Ihbeisheh, ki je v svoji bogati karieri zaigral za številne prvo- in drugoligaške klube: Aluminij, Rudar, Domžale, Interblock, Krško, Primorje ... Do prve točke v sezoni so prišli novinci iz Bilj, to jim je uspelo proti mednarodno pisani zasedbi Ankarana. Točke so se veselili tudi drugi novinci, ekipa Beltincev. Tudi v tem primeru ni šlo brez drame, saj so igralci Rolteka vodili 2:0 vse do 86. minute. A varovanci trenerja Zlatka Gaborja niso obupali, vse moči so usmerili v napad, kar se jim je obrestovalo z dvema zadetkoma; drugega je Jernej Trstenjak iz najstrožje kazni dosegel v 96. minuti . REZULTATI 3. KROGA: Rogaška - Drava Dakinda Ptuj 1:7 (0:4); Ilirija 1911 - Kalcer Radomlje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Hajrič (14., z 11 m), 1:1 Tiganj (69.); Fužinar - Cherrybox 24 Tabor Sežana 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Gajič (12.), 1:1 Sever (47.), 2:1 Medved (72.); Brežice Terme Čatež - Bravo 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Huč (5.), 1:1 Jakolič (16.), 1:2 Nukič (76.); Vitanest Bilje - Ankaran Postojna 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Oyewusi Kehinde (29.), 1:1 Žižmond (78.); Roltek Dob - Beltinci 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Mlakar (11.), 2:0 Petric (22.), 2:1 Šumak (86.), 2:2 Trste-njak (90. z 11 m); Nafta 1903 - Brda 3:2 (0:1); strelci: 0:1 Varga (35.), 1:1 Ploj (65.), 2:1 Ploj (66.), 2:2 Klepac (83.), 3:2 Cvr-tila (90.); Krka - Jadran Dekani 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Kambič (23.), 2:0 Vujčič (50.), 2:1 Nikolič (86., z 11 m). 1. DRAVA DAKINDA PTUJ 3 3 0 0 15:2 9 2. AŠK BRAVO 3 3 0 0 9:3 9 3. NAFTA 1903 3 3 0 0 6:3 9 4. KRKA 3 2 1 0 6:4 7 5. ROGAŠKA 3 2 0 1 5:8 6 6. ROLTEK DOB 3 1 2 0 6:4 5 7. ANKARAN POSTOJNA 3 1 2 0 5:3 5 8. BELTINCI 3 111 4:4 4 9. FUŽINAR 3 111 3:6 4 10. TABOR SEŽANA 3 1 0 2 5:5 3 11. KALCER RADOMLJE 3 0 2 1 2:3 2 12. BRDA 3 0 1 2 3:6 1 13. ILIRIJA 1911 3 0 1 2 3:6 1 14. VITANEST BILJE 3 0 12 1:5 1 15. JADRAN DEKANI 3 0 0 3 3:7 0 16. BREŽICE ČATEŽ 3 0 0 3 3:10 0 torek • 21. avgusta 2018 Šport Štajerski 1S Padalstvo • Svetovno vojaško prvenstvo Balta z ekipo stopil • «V« i «VI najvišjo stopničko na Konec preteklega tedna je na Madžarskem potekalo 21. svetovno vojaško prvenstvo v padalskih skokih na cilj. Na teh tekmovanjih slovenski padalci že vrsto let sodijo v najožji svetovni vrh, tudi letos ni bilo nič drugače. Med slovenskimi padalci v Szolnoku je bil tudi Ptujčan Peter Balta, ob njem so ekipo Slovenije sestavljali še Roman Karun, Borut Erjavec, Matej Bečan in Senad Salkič, med dekleti je tekmovala Maja Sajovic. Slovenska ekipa je bila na Madžarskem od prve do zadnje serije v vodstvu, v drugi je celo dosegla vojaški svetovni rekord - vseh pet padalcev je skok opravilo z odliko, brez dobljenega kazenskega centimetra. Slovenci so tako osvojili prvo mesto med ekipami, za nameček je Senad Salkič med posamezniki zasedel 2. mesto in osvojil srebrno medaljo. Med dekleti se je drugega mesta veselila Maja Sajovic. Ekipno zlato in dve posamični srebrni medalji sta vnovičen vrhunski dosežek v izjemno močni konkurenci. »Imenitno, morda tudi malce presenetljivo, toda ko se vse postavi na svoje mesto, nas težko kdo premaga. Nam se je v Szolno- Motokros • Dirka za SP v Švici Herlings nedosegljiv, smola Gajserja in Cairolija Švica je bila prizorišče 16. dirke za svetovno prvenstvo v razredu MXGP. Glede uvrstitve na vrhu ni bilo sprememb, Jeffrey Herlings je bil v obeh vožnjah znova nepremagljiv. V ozadju je potekal zanimivejši boj, kratko pa sta že v 1. vožnji potegnila Tim Gajser in Antonio Cairoli. Na zmagovalnem odru sta ob Herlingsu stala še Francoz Romain Febvre in Belgijec Clement Desalle. Drugi v SP, Italijan Antonio Cairoli, je imel nekaj težav, po padcu v prvi vožnji se je tudi lažje poškodoval, dirko pa končal na sedmem mestu za Gajserjem. Tim Gajser je bil na prejšnji dirki na zelo zahtevnem mivkastem terenu v Belgiji sedmi, tokrat si je obetal višjo uvrstitev, tudi zaradi poznavanja terena v Švici. Lani so na tem prizorišču Slovenci dosegli zgodovinski ekipni uspeh, saj so bili kar trije med dobitniki točk -ob Gajserju še brata Peter in Jernej Irt, ki pa ju letos v Švici ni bilo. V prvi vožnji letošnje izvedbe dirke pa so se sanje Gajserja o visoki uvrstitvi hitro spremenile v padec. Gajser je imel konec tedna v Švici precej smole; najprej že v sobotnih kvalifikacijah, ko je zaradi tehnične okvare končal le na sedmem mestu, prva tri pa so zasedli Cairoli, Febvre in Desalle, še več pa na startu prve vožnje, Dirka za VN Švice, rezultati: 1., 2. dirka GP 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 2S 2S S0 2. Romain Febvre Francija Yamaha 20 22 A2 S. Clement Desalle Belgija Kawasaki 22 18 A0 A. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 18 M S2 S. Max Anstie V. Britanija Husqvarna ^ 1B S1 S. Tim Gajser Slovenija Honda e 2D 2e 7. Antonio Cairoli Italija KTM 1S ^ 28 Skupni vrstni red (16/20): 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 7SS 2. Antonio Cairoli Italija KTM B7S 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki SAS 4. Romain Febvre Francija Yamaha S10 5. Tim Gajser Slovenija Honda SD7 6. Gautier Paulin Francija Husqvarna ASS 7. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM A20 ko je trčil z domačinom Cyrillom Scheiwillerjem. Oba sta končala na tleh in Gajser je potreboval precej časa, da je nadaljeval dirko. Padel je daleč v ozadje do 30. mesta, potem pa se je počasi prebijal naprej. Na koncu je bil 12. Zelo zadovoljen pa je bil Gerčar, saj je prvič v tej sezoni privozil med dobitnike točk v SP, vožnjo je končal na 20. mestu, ki prinaša eno točko. Za Herlingsom sta prvo vožnjo na vrhu končala še Desalle in Febvre. Precej bolje je šlo najboljšemu slovenskemu dirkaču v drugi vožnji. Start je prestal brez padca, se obdržal med vodilnimi in bil dve tretjini na četrtem mestu, a nenehno ogrožal Desalla. Pet krogov pred Slovenska ekipa na tekmovanju na Madžarskem ku izšlo vse, skakali smo odlično, znašli smo se v neugodnih vremenskih razmerah, ki so bile sicer regularne, toda zahtevne, in na koncu je bilo vse skupaj poplačano z ekipnim zlatom in posamičnim srebrom. Vnovič smo pokazali homogenost, kar nas krasi že dolga leta, nismo se obremenjevali z drugimi, želeli smo le skakati tako, kot znamo, predvsem pa je na takšnih tekmovanjih potrebna absolutna osredotočenost le na tekmo, na tem področju pa imamo veliko izkušenj - in tudi to pomaga,« je vtise po osvojenem ekipnem zlatu in posamičnem srebru strnil Salkič. Svetovno vojaško prvenstvo, rezultati, ekipno: 1. Slovenija 16 cm 2. Kitajska 19 cm 3. Madžarska 21 cm Moški posamično: 1. Wiesner (Nemčija) 1 cm 2. Salkič (Slovenija) 2 cm 3. Šorf (Češka) 2 cm ... Svoje razmišljanje nam je zaupala tudi Maja Sajovic: »Ko sem se odpravljala na svetovno prven- stvo, sem imela pred seboj le en cilj - izboljševati dosežke v letošnji sezoni v svetovnem pokalu, kjer sem skakala zelo konstantno, brez večjih spodrsljajev, in to mi je uspelo. Hkrati sem se počutila izredno sproščeno, kar je razlog za ta dosežek, predvsem pa sem odmislila, kako nastopajo tekmice, kar je bila le še dodatna pika na i srebrni medalji. Te sem izredno vesela, kajti dosežena je bila v res čvrsti konkurenci, in le želim si, da bi to formo obdržala do konca prihodnjega tedna, ko se v Bolgariji začne še civilno svetovno prvenstvo.« JM, sta Rokomet • Prijateljski tekmi koncem ga je z odločnim manevrom prehitel, tretje mesto pa je nato obdržal do cilja, kar je v seštevku dirke pomenilo šesto mesto in skupno 29 novih točk v seštevku sezone. Pred Gajserjem sta bila le Herlings in Febvre. Skupno je Herlings še povečal vodstvo v SP, zdaj ima 733 točk, Cairoli je ostal drugi s 675, Desalle pa tretji s 543. Gajser je izgubil eno mesto, zdaj je peti, ima pa 507 točk, a le tri manj kot četrti, Febvre. Med dobitniki točk je zdaj tudi Gerčar, njegova prva v sezoni ga uvršča na 43. mesto. Sezona se bo nadaljevala naslednji teden z dirko v bolgarskem Sevljevu. JM, sta Brez stika z žogo solidni na tekmah NRK Čakovec - Drava Ptuj 24:25 (12:12) DRAVA PTUJ: Bedrač 1, Belec, Gregorc 5, Grobel-nik 3, Koštomaj 2, Krabonja 1, Krasnič, Rožman 2, Sivka 7, Zupanc 1, Žunič, M. Žuran 2, S. Žuran; trener: Vladimir Vujovič Vidovec - Drava Ptuj 22:22 (13:10) DRAVA PTUJ: Bedrač, Gregorc 3, Grobelnik 2, Krabonja, Krasnič, Rožman 2, Sivka 4, Stopar, Zupanc 3, Žunič 1, M. Žuran 7, S. Žuran; trener: Vladimir Vujovič 10. avgust je datum začetka priprav precej spremenjene ekipe Rokometnega kluba Drava, ki jo usmerjata trener Vladimir Vujovič in njegov pomočnik Ladislav Sabo. V tem obdobju so igralci opravili predvsem fizične priprave (po trikrat so trenirali zunaj na stadionu in enkrat v športni dvorani Mladika, op. p.), brez pravega dotika z žogo. Tega so občutili šele na dveh prijateljskih tekmah na Hrvaškem. Na prvi so igrali s Čakovcem, ki igra v 2. hrvaški ligi, tekma pa je bila v Nedelišcu. Ptujčanom se je videlo, da še niso trenirali z žogo, saj so naredili veliko tehničnih napak in zastreljali precej »zicerjev«, kar je zaradi »težkih rok in nog« razumljivo. Prav tako je v ekipi precej novincev, zato so odigravali »le« nekatere osnovne akcije. Ocena uvodne tekmo bi bila solidna, na dobrem nivoju je bila predvsem obramba 6-0 in tudi oba vratarja Boštjan Belec in Sandi Žuran. Drava je prišla do zmage v glavnem s hitrim tempom in je igrala v nepopolni postavi, saj so Bračič, Hrupič in Reisman poškodovani, medtem ko je status nekaterih igralcev še nedorečen. Četrtkovemu obračunu v Nedelišcu je sledil petkov v Vidovcu s tamkajšnjo vrsto, ki igra v 1. B hrvaški ligi. Šlo je za močnejši test, na katerem je bila slika podobna kot na obračunu proti Čakovcu. Pomembno je bilo, da sta bila pristop in volja prava, na visokem nivoju je bil ponovno vratar Sandi Žuran in nekoliko bolj globoka obrambna postavitev 6-0. Strelsko se je najbolj izkazal Marko Žuran s sedmimi zadetki, medtem ko sta na prvi tekmi, proti Čakovcu, dala največ zadetkov Jan Sivka (7) in Jan Gregorc (5). Rokometaši Drave bodo še naprej veliko poudarka dajali fizičnim pripravam, prav tako pa bodo začeli delati vaje z žogo. Trener Vladimir Vujovič bo tako začel uigravati ekipo. Do začetka prvenstva imajo v ptujskem rokometnem taboru še veliko časa. Naslednjo prijateljsko tekmo bodo odigrali v petek, ko se bodo doma pomerili s Pomurjem. David Breznik Tim Gajser je imel na trdi švicarski progi dobro hitrost, le dirki se mu nista sestavili v želeno celoto. Rokometaši Drave so pretekli teden odigrali dve prijateljski tekmi. Foto: Bojan Reisman 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 21. avgusta 2018 Kadetska ekipa Kidričanov (v rdečih dresih) je proti vrstnikom iz Ptuja dosegla pet zadetkov. Mladinci Drave po zgodnji izključitvi niso mogli držati koraka s tekmeci. Nogomet • 1. kadetska in mladinska liga Mladim Kidričanom popoln izkupiček V soboto je bil na ptujskem mestnem stadionu pravi praznik mladinskega nogometa. Mladi Ptujčani in Kidričani so se namreč merili v dvobojih 2. kroga v 1. kadetski in 1. mladinski ligi. Takšen dogodek ni ostal neopažen med nogometnimi navdušenci in na stadionu se je zbralo kar 200 gledalcev. Navijači si pač želijo spremljati domače fante. Prvi so na zelenico stopili kadeti, ki sta jih vodila Igor Vorih (Drava) in Primož Gorše (Aluminij). Šumarji imajo za sabo veliko več izkušenj z igranjem v elitni slovenski kadetski ligi, ptujski modri pa so nastopili kot novinci. Za nameček je bila njihova tekma prvega kroga z Mariborom prestavljena, zato je bila to zanje uvodna tekma sezone. Igralci v rdečih dresih so bili prepričljivo boljši in so si že do polčasa priigrali neulovljivo prednost. Za kadeti (U-17) so na igrišče stopili člani mladinskih selekcij (U-19), ki jih vodita Andrej Kvas in Bojan Flis. Tukaj premoč mladih Kidričanov vsaj na začetku ni bila tako očitna, a je tok tekme povsem prelomila izključitev domačega vratarja Aneja Miliča, ki je kot zadnji igralec obrambe nepravilno zaustavil napadalca Aluminija in zaradi tega prejel rdeči karton. Številčno prednost so gostje znali izkoristiti, do polčasa zadeli enkrat, v nadaljevanju pa le še višali vodstvo. S tremi zadetki se je posebej izkazal Filip Jauk. Ob koncu so domačini kljub igralcu manj na igrišču ublažili poraz. 1. SML REZULTATI 2. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Aluminij 2:5, Triglav Kranj - VOC Celje 1:1, Maribor - Gorica 3:0, Domžale - Kalcer Radomlje 2:1, Bravo Publikum -Mura 1:1, Interblock - Olimpija Ljubljana 0:4, Krško - Ilirija Extra-Lux 3:1. 1. 2. KRŠKO 3. TRIGLAV KRANJ 4. MURA 5. OLIMPIJA LJ 6. MARIBOR 7. DOMŽALE 8. BRAVO PUBLIKUM 9. VOC CELJE 10. KAL. RADOMLJE 2 11. DRAVA DAKINDA 1 12. ILIRIJA EXTRA-LUX 2 13. INTERBLOCK 2 14. GORICA 2 2 0 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 1 0 0 1 0 0 2 0 0 2 0 0 2 Drava Dakinda Ptuj -Aluminij 2:5 (0:1) STRELCI: 0:1 Ferčič (37.), 0:2 Mesarič (47.), 0:3 Jauk (52., z 11 m), 0:4 Jauk (76.), 0:5 Jauk (84.), 1:5 Živič (87.), 2:5 Gojkošek (88.). DRAVA DAKINDA PTUJ: Anej Milic, Aljaž Geršak, Niko Dreven-šek, Rok Koren (od 22. Žiga Mi-ličič), Vid Ovčar (od 46. Tomaž Gojkošek), Marcel Žižek (od 62. Neven Karlovčec), Patrik Vidovič (od 72. Jakob Kolenko), David Ži-vič, Tim Kovačec, Svit Sešlar, Jaša Bojnec (od 46. Rene Svenšek). Trener: Andrej Kvas. ALUMINIJ: Rene Artič, Jure Pohleven (od 46. Luka Brzin), Aljoša Flajšman (od 39. Matija Fekonja), Luka Mesarič (od 66. Jan Ziko Zajko), Matic Bračko (od 72. Domen Bevk), Rok Ferčič, Fi- lip Jauk, Martin Šteharnik (od 54. Gašper Fekonja), Simon Rogina, Jan Ljubec, Marcel Pušnik. Trener: Bojan Flis. RDEČI KARTON: Milic (22., Drava) 1. SKL REZULTATI 2. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Aluminij 1:5, Triglav Kranj - VOC Celje 2:2, Maribor - Gorica 0:2, Domžale - Kalcer Radomlje 4:0, Bravo Publikum -Mura 0:0, Interblock - Olimpija Ljubljana 0:0, Krško - Ilirija Extra-Lux 1:2. 1. ILIRIJA EXTRA-LUX 2 2. TRIGLAV KRANJ 3. MURA 4. DOMŽALE 5. ALUMINIJ 6. GORICA 7. VOC CELJE 8. BRAVO PUBLIKUM 1 9. OLIMPIJA LJ 10. KRŠKO 11. INTERBLOCK 12. KAL. RADOMLJE 2 13. MARIBOR 14. DRAVA DAKINDA 1 2 0 0 2 110 2 110 1 10 0 2 10 1 2 10 1 1 0 10 0 1 0 1 0 10 2 0 11 2 0 11 0 1 1 1 0 0 1 0 0 1 6:4 5:4 1:0 4:0 8:5 4:3 2:2 0:0 0:0 3:4 0:1 2:6 0:2 1:5 Drava Dakinda Ptuj -Aluminij 1:5 (0:4) STRELCI: 0:1 Flakus Bosilj (19., z 11 m), 0:2 Mencigar (29.), 0:3 Polak (35.), 0:4 Sagadin (38.), 1:4 Brest (63., z 11 m), 1:5 Mesarič (64., avtogol). DRAVA DAKINDA PTUJ: Miha Kristovič, Jure Puhman, Jure Pihler, Miha Mesarič, Marko Ferk (od 56. Timotej Modrič), Marko Brest, Denis Fras (od 78. Miha Krajnc), Nik Erhatič, Rene Čuš (od 63. Patrik Pivko), Žiga Dobnik (od 78. Nik Vrbnjak), Filip Janežič (od 78. David Panič). Trener: Igor Vo-rih. ALUMINIJ: Žiga Maroh, Aljoša Plajnšek (od 55. Mark Meznarič), Rok Štuhec, Gašper Pečnik, Tibor Knaus (od 73. Žan Vidovič), Kristjan Sagadin, Jan Majcen (od 62. Aljoša Poš), David Flakus Bosilj, Anej Polak (od 55. Vid Kovačec), Gregor Mencigar, Nino Novak (od 77. Alen Ahec). Trener: Primož Gorše. JM Nogomet • 3. SNL sever Kostanjevec v zaključku dvakrat izbil z golove črte Videm - Mons Claudius 3:2 (3:1) STRELCI: 0:1 Janžek (3.), 1:1 Kostanjevec (13.), 2:1 Bercko (26. - avtogol), 3:1 Božak (38., z 11 m), 3:2 Janžek (75.). VIDEM: Mikic, Zelenik, Antolic, Adedoja, Kostanjevec, Cafuta, Vajda, Hliš, Božak, Tement, Love-njak. Trener: Robert Hojnik. Nogometaši Vidma so v sredo odigrali izjemno naporno tekmo 1. kroga Pokala Slovenije proti Triglavu, saj so proti prvoligaši izpadli šele po podaljških. 120 minut naporne tekme je na igralcih pustilo posledice in v nedeljo dopoldan so imeli v 1. krogu nove sezone v 3. ligi veliko težav s sicer solidno zasedbo Mons Claudiusa. A so jih uspešno prebrodili in za začetek sezone vknjižili pomembne tri točke. Začetek je bil za domačine vse prej kot razveseljiv, že v 3. minuti so napako v obrambi izkoristili gostje in z golom Davida Janžka povedli - 0:1. »Dejstvo je, da smo odlično začeli tekmo, morda nas je to celo na nek način ustavilo, saj smo pobudo prepustili domačinom. Tako so ti - tudi z veliko sreče - prišli do vodstva 3:1. Pri tem smo si zabili avtogol, en zadetek pa smo prejeli iz enajstmetrovke, a to je sestavni del športa,« je po tekmi dejal trener Gostov Gorazd Šket. Odgovor domačinov je bil res silovit, saj so že deset minut kasneje izenačili, zadel je najboljši posameznik tekme Alen Kosta-njevec - 1:1. Pri tem se Videmčani 3. SNL sever REZULTATI 1. KROGA: Videm pri Ptuju - Mons Claudius 3:2 (3:1), Avto Grubelnik Dravograd -Šmartno 1928 0:6 (0:6), Tehnotim Pesnica - Kety Emmi Bistrica 0:5 (0:3), Dravinja - Zreče 0:1 (0:1), Pohorje - Šampion 3:3 (1:1). niso ustavili, srečno in spretno so povedli z avtogolom gostov, piko na i prvemu delu pa je postavil Dominik Božak, ki je realiziral najstrožjo kazen - 3:1. Ta je bila povsem upravičeno dosojena, saj je Bercko kot zadnji igralec nepravilno zaustavil igralca Vidma. Za domačine bi bilo vse veliko lažje, če bi Jaka Vajda v 45. minuti zadel gol, a mu je to preprečila vratnica. Začetek drugega polčasa je še pripadel domačinom (dve priložnosti Božaka, ena Vajde), nato pa so jim počasi začele pojenjati moči. Gostje iz Rogatca so postajali vedno pogumnejši, plod tega je bilo znižanje vodstva v 75. minuti. Znova je bil na pravem mestu Janžek in po odlični obrambi vratarja Mikiča je odbito žogo iz bližine zabil v gol - 3:2. Sledile so težke minute za domačine, gostje so si do konca srečanja priigrali kar tri stoodstotne priložnosti. Prvo je s požrtvovalno akcijo v 79. minuti zaustavil Adedoja, zadnji dve pa v 88. in 91. minuti Alen 1. ŠMARTNO 1928 2. KETY E. BISTRICA 3. VIDEM PRI PTUJU 4. ZREČE 5. POHORJE 6. ŠAMPION 7. MONS CLAUDIUS 1 1 1 1 1 1 1 1 9. TEHNOTIM PESNICA 1 10. DRAVOGRAD 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 1 0 1 0 1 6:0 5:0 3:2 1:0 3:3 3:3 2:3 0:1 0:5 0:6 »V prvem polčasu postavili temelje za zmago« Robert Hojnik, trener Vidma: »Kot sem napovedal že po pokalnem srečanju s Triglavom, tako se je tudi zgodilo - to je bila za nas izjemno težka tekma. Naši igralci so bili utrujeni, v sredini so stali predaleč drug od drugega. Ko je s tem razpadla naša ozka postavitev, smo bili predvsem v drugem polčasu v velikih težavah. Začeli smo sicer slabo, takoj smo prejeli zadetek, a smo nato odlično reagirali. Odigrali smo res dober in učinkovit prvi polčas in postavili temelje za zmago. V drugem polčasu smo močno trpeli, a tudi z veliko mero sreče prišli do izjemno pomembne uvodne zmage. Tudi naprej gledamo pozitivno.« Gorazd Šket, trener Mons Claudiusa: »Po vsaki tekmi, ki jo izgubiš, je treba tekmecu čestitati. Domačini so zabili tri zadetke, mi samo dva, tako da so bili s tega vidika boljša ekipa. Ne želim se izgovarjati na to, da bi lahko dali več zadetkov, očitno je to naša slaba točka. Če nimamo igralcev, ki bi zadeli iz 100-odstotnih priložnosti, potem moramo na tem več delati na treningih. Več kot pol ekip cilja na to, da pred napovedano reorganizacijo obstanejo v ligi, to je tudi naša želja.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so že v prvem polčasu naredili velik korak do zmage v srečanju z Mons Claudiusom, saj so dosegli tri zadetke. Prvega je dosegel Alen Kostanjevec (na fotografiji), ki je dvakrat odlično posredoval tudi v zaključku srečanja v obrambi. Kostanjevec, ki je žogo v obeh primerih izbil z golove črte, ko je bil Mikič že premagan. Konec dober, vse dobro ... V 2. krogu se bodo Videmčani v nedeljo v gosteh pomerili s Šmartnim. Jože Mohorič Foto: AM Foto: AM torek • 21. avgusta 2018 Šport Štajerski IT Tenis • Tamara Zidanšek Ugnala igralko TOP 50, a ostala brez glavnega turnirja New Haven v ameriški zvezni državi Connecticut gosti zadnji pripravljalni turnir pred odprtim prvenstvom ZDA v New Yorku. Severno od »velikega jabolka« poteka na trdi podlagi turnir serije Premier, nagradni sklad znaša 799.000 dolarjev. Na njem so nastopile tri Slovenke, vse tri članice TOP 100: Tamara Zidanšek (74.), Polona Hercog (75.) in Dalila Jakupovič (94.). Vse so morale v kvalifikacije, v katerih so bile prve tri nosilke Belorusinja Aleksandra Sasnovich (36.), Bel-gijka Alison Van Uytvanck (37.) in Italijanka Camila Giorgi (40.). Močna druščina ... Polona in Dalila sta obstali v 1. krogu, Tamara pa je za uvod v petek ugnala izjemno borbeno 28-letno domačinko Mario San- chez (252.). Dvoboj je trajal več kot 2 uri, končno razmerje točk pa je bilo 92:84 v korist Slovenke. Nagrada za zmago je bil dvoboj s TOP 50 igralko sveta Kirsten Flipkens (46.). Nizozemka je bila pred petimi leti 13. igralka sveta, s svojimi 32. leti pa premore izjemno veliko izkušenj. Sobotni dvoboj je klub temu bolje začela Zidanškova, hitro je prevzela po- Mladinski ITF-turnir v Kranju: Kar štirikrat do četrtfinala V Kranju je prejšnji teden potekal mladinski IT-F-turnir 4. kategorije. Med številnimi domačimi igralkami in igralci je bila tudi pestra zasedba iz TK Terme Ptuj. V številni konkurenci - samo v glavnem delu žreba je nastopilo po 48 igralk in igralcev - so se Ptujčani najdlje prebili do četrtfinala. To je med posamezniki uspelo 16-letnemu Blažu Vidoviču, ki je bil na Gorenjskem 15. nosilec. Vstop med četverico najboljših mu je preprečil 8. nosilec, dve leti starejši Miha Velički. Stopničko nižje, v osmini finala, je nastop končal 3. nosilec Filip Jeff Planinšek (ugnal ga je ka- snejši finalist, Avstrijec Filip Misolič - 16. nosilec). Žiga Kovačič je obstal v 2. krogu, premočan je bil Nizozemec Guy Den Ouden (2. nosilec). Zmago je slavil Avstrijec Luka Mršič (1. nosilec). Med dvojicami sta Planinšek in Vidovič kot 3. nosilca prav tako obstala v četrtfinalu. Tudi v konkurenci deklet so ptujske igralke zabeležile uvrstitev med najboljšo osmerico. To je uspelo Maji Makorič, ki je bila 6. nosilka. Ugnala jo je 3. nosilka, Romunka Carmen Roxana Manu. Tara Gorinšek se je prebila v 2. krog, Taja Lonča-rič je obstala v prvem, podobno kot Nika Strašek (članica ŽTK Maribor). Zmage se je veselila Andje-la Jocovič iz Srbije (8. nosilka). Med dvojicami sta bili 1. nosilki Pia Lovrič in Maja Makorič, a sta tudi tukaj končali v - četrtfinalu ... Ta teden poteka podoben turnir v Mariboru. Strelstvo • Velika nagrada Ormoža - Mamorial Stanka Vihra Zmaga za evropskega prvaka Minuli konec tedna je Strelsko društvo trap Ormož na domačem strelišču organiziralo dvodnevno tekmovanje v streljanju s puško šibrenico v disciplini trap za veliko nagrado Ormoža - Memorial Stanka Vihra, na katerem so se domači javnosti prvič po velikem uspehu na EP v Avstriji predstavili člani slovenske reprezentance, ki so z zgodovinskim naslovom evropskega prvaka za Boštjana Mačka in postavitvijo evropskega ekipnega rekorda (Maček, Vato-vec in Lepen) poskrbeli za velik uspeh. Ormožani so na svojem novem strelišču gostili najboljše slovenske strelce ter goste iz Hrvaške in Avstrije. V finale tudi Ormožan Jože Kampuš Najboljši rezultat je v kvalifikacijah postavil aktualni evropski prvak Boštjan Maček (114), član SD Trap Štefana Kovača iz Murske Sobote (23, 23, 23, 23, 22). Drugi rezultat kvalifikacij je dosegel Matjaž Lepen (111), član SD Trap Kun-gota, pred reprezentančnim kolegom in aktualnim državnim prvakom Denisom Vatovcem (108) z Vrhnike in Tadejem Kostanjevcem (107) iz Vitomarcev. Velik uspeh je za domači klub s prebojem v finale dosegel ormoški strelec Jože Kampuš, ki je v kvalifikacijah postavil peti najboljši rezultat s 106 zadetki (21, 20, 21, 22, 22). Dobro streljanje je na vedno zahtevnem ormoškem strelišču pokazal tudi mladi ormoški strelec in slovenski mladinski repre-zentant Miha Nahtigal, ki je s 104 zadetki (21, 23, 20, 22, 18), po slabšem zaključku le za dve zadeti tarči zgrešil razstreljevanje za finale in osvojil končno 9. mesto. Naj-trofejnejši ormoški trap strelec in evropski podprvak iz Bakuja 2017 Tomaž Blazinšek je po prvem dnevu s 63 zadetki bil na poti v finale, nato pa je drugi dan z zadnjima se- Kvalifikacije za WTA-turnir v New Havnu (799.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek - Sanchez (ZDA) 7:5, 7:6(5); 2. krog: Zidanšek - Flipkens (Nizozemska, 6.) 6:3, 6:2; 3. krog: Zidanšek - Diyas (Kazahstan) 1:6, 4:6. rijama z 19 in 20 zadetki zaostal za finalisti in osvojil končno 12. mesto. Prvi mož ormoškega društva Branko Valenko je z 98 zadetki za finalom zaostal za osem tarč in osvojil končno 16. mesto. Bron za Tadeja Kostanjevca V finalu, ki je najzahtevnejši del tekmovanja, saj se za razliko od kvalifikacij tam vedno strelja le z enim nabojem in tako ni priložnosti za popravek, je davek na račun neizkušenosti v konkurenci s slovenskimi reprezentanti prvi plačal ormoški strelec Jože Kam-puš, saj je po 12 zadetkih po 25 strelih prvi končal tekmovanje in osvojil končno 6. mesto, a se ga je kljub temu zelo razveselil. S 30 zadetki si je bronasto odlič-je priboril vitomarški strelec Tadej Kostanjevec, ki nastopa za Gornjo Radgono. V končnem obračunu finala pa sta se za zlato odličje Foto: Strelska zveza Slovenije Zmagovalec velike nagrade Ormoža je postal aktualni evropski pruak Boštjan Maček pred Denisom Va-tovcem in Vitomarčanom Tadejem Kostanjevcem. V finalu se je končnega šestega mesta veselil domači ormoški strelec Jože Kampuš. budo in prvi niz dobila s 6:3. Tudi v drugem je povedla 4:2, nato pa je dvoboj prekinil dež. Nedeljsko nadaljevanje je Tamara po nekaj minutah ekspresno zaključila z dvema osvojenima igrama . Za zmago proti eni najvišje rangi-ranih igralk je skupaj potrebovala 1 uro in 20 minut, izkoristila pa je 6 priložnosti za break od 16 (Flipkens 2/6). V drugi nedeljski in obenem zaključni tekmi kvalifikacij se je varovanka trenerja Zorana Krajnca pomerila z Zarino Diyas (63.). Ni bila uspešna, 24-letnica iz Kazahstana je uveljavila svoje prednosti in slavila po dobri uri igre. Tamara je sicer imela v drugem nizu priložnost za vodstvo 5:4, a je tekmica ubranila dve žogici in nato suvereno zaključila dvoboj. Zoran Krajnc je iz ZDA sporočil: »Tamara razmišljanja zaenkrat še ni popolnoma preklopila na trdo podlago, zato igra še ni prava. Proti Flipkensovi ni bilo slabo, a Rezultati: 1. Boštjan Maček, TŠK 114 + 43 2. Denis Vatovec, VRH 108 + 37 3. Tadej Kostanjevec, RDG 107 + 30 4. Aleš Hozjan, VRH 106 + 23 5. Matjaž Lepen, TKU 111 + 20 6. Jože Kampuš, TOR 106 + 12 8. Jasmina Maček, TŠK 104 9. Miha Nahtigal, TOR 104 12. Tomaž Blazinšek, TOR 102 16. Branko Valenko, TOR 98 17. Rene Maček, TŠK 98 32. Leon Sadek, TOR 78 33. Borut Prejac, TOR 77 34. Mitja Golob, TOR 72 borila najboljša slovenska strelca Boštjan Maček in Denis Vatovec, večjo natančnost v zadevanju dimnih letečih tarč pa je pokazal evropski prvak in premagal Vatov-ca z rezultatom 43:37. »Zelo smo zadovoljni z drugo izvedbo tega tekmovanja z udeležbo najboljših slovenskih strelcev in strelcev iz tujine. Vsem čestitam za dosežke. Vzdušje po velikem uspehu na EP je bilo sproščeno in dobro, strelci so uživali v prijetni kulisi posodobljenega strelišča, ki ga izboljšujemo iz leta v leto, saj je naš končni cilj, da pridobimo objekt na vrhunski ravni, primerljiv s strelišči z velikih tekmovanj. Za neutrudno delo bi se rad zahvalil strelskim delavcem v društvu in vsem podpornikom, ki so omogočili izvedbo tekmovanja.« je po koncu dejal predsednik SD Trap Ormož Branko Valenko. Sledi vrhunec sezone -SP v Koreji Tekmovanje v Ormožu so člani slovenske reprezentance izkoristili za zadnji tekmovalni preizkus pred odhodom na svetovno prvenstvo v korejski Changwon, kamor se trap ekipa v postavi Boštjan Maček, Denis Vatovec, Matjaž Lepen in Jasmina Maček odpravlja v torek, 28. avgusta. Po vrnitvi s SP se bodo najboljši slovenski strelci pomerili še na DP, ki bo od 21. do 23. septembra na strelišču Rakičan pri Murski Soboti. Simeon Gonc Tamara Zidanšek je v New Havnu obstala v zadnjem krogu kvalifikacij turnirja serije WTA Premier. je tudi tekmica odigrala nekoliko počasneje. Povsem druga zgodba je bila Diyasova, ki je udarjala iz vseh topov. Na kakšnem manjšem turnirju bi bilo to morda dovolj za glavni turnir, na turnirju serije Premier pač ne.« O moči kvalifikacij nazorno priča podatek, da je v kvalifikacijah npr. obstala tudi Švicarka Belinda Benčič, Avstralka Samantha Stosur pa se je v glavni turnir uvrstila kot srečna poraženka. M Šah • Ptuj Open 2018 David Murko za las ob prvo mesto V organizaciji Šahovskega društva Ptuj in Šahovske akademije BMP (Beljavski-Mihalčišin-Polajžer) je v prostorih društva potekal šahovski turnir Ptuj Open 2018. Glede na poletni čas je bila udeležba nekoliko manjša, zato pa je bil turnir izredno borben, za kar so poskrbeli nekateri domači igralci, med njimi tudi MK David Murko, ki je ob koncu osvojil 2. mesto. Ob osmih članih Šahovskega društva Ptuj je nastopilo še enajst šahistov iz različnih slovenskih klubov in društev ter predstavnik Norveške. Začetek za Ptujčane ni bil obetaven, saj je zmagal le tretji nosilec, MK David Murko, ostalih sedem pa je doživelo poraze. Posebej nepričakovan je bil poraz še enega ptujskega M K, Davida Za-gorška, proti 14.-postavljenemu Romanu Rozmanu. Je pa že drugi krog postregel s kar štirimi zmagami in tremi remiji domačinov, medtem ko je edini poraz doživel Domen Žajdela v klubskem obračunu z Davidom Zagorškom. David Murko je ob petih zmagah, med njimi tudi proti prvemu nosilcu, MM Domnu Krumpač-niku, zabeležil še tri neodločene izide in bil krog pred koncem v vodstvu za pol točke. Žal pa je doživel edini poraz na turnirju prav v zadnjem krogu proti mlajšemu od bratov Ačimovič, Sergeju, kar mu je preprečilo prvo zmago na katerem od odprtih turnirjev. To je izkoristil petopostavljeni MK Foto: Črtomir Goznik David Murko (ŠD Ptuj) Luka Šolmajer in z zmago v zadnjem krogu osvojil prvo mesto (dosegel je šest zmag, dva remija in prav tako en poraz - v 6. krogu proti MM Domnu Krumpačniku). Krumpačnik je ob koncu osvojil 4. mesto, kar je gotovo manj od pričakovanj. Najbolj borben je bil drugi nosilec turnirja, FM Marjan Črepan, ki je edini ostal nepora-žen, zabeležil pa je tri zmage in kar šest neodločenih izidov. Izreden uspeh je dosegel 12-letni član ŽŠK Maribor Aleks Centrih, ki je s 4,5 točkami osvojil deseto mesto, bil pa je 18. nosilec. S tem rezultatom je osvojil kar 122 ratinških točk, medtem ko sta od Ptujča-nov nove točke osvojila Aleksander Podkrižnik (8) in David Murko (6). »Turnir je bil izredno borben, kar kaže tudi majhno število neodločenih rezultatov, le 23 od skupaj 90 dvobojev. Posebej sem zadovoljen z igro nekaterih mlajših članov našega društva, kar velja za oba Davida, tako Murka kot Zagorška. Žal pa je Murko v zadnjem krogu odigral nekoliko slabše in priložnost za prvo zmago na turnirju je splavala po vodi. Sta pa oba dokazala, da se razvijata v stabilna igralca in le vprašanje časa je, kdaj bo kateri od njiju zmagal na podobnem ali še močnejšem turnirju,« je ob zaključku podal oceno direktor turnirja in glavni organizator, MM Danilo Polajžer. Končni vrstni red: 1. (5.) M K Luka Šolmajer 7 točk, 2. (3.) MK David Murko, ŠD Ptuj, 6,5, 3. (2.) FM Marjan Črepan 6, 4. (1.) MM Domen Krumpačnik 6, 5. (9.) I.--kateg Vasja Ačimovič 6, 6. (4.) MK David Zagoršek 5,5..., 11. (12.) Il.-kateg Andraž Šuta 4,5,12. (11.) Il.-kateg Darko Dominko 4,5,13. (7.) Il.-kateg Karel Žajdela 4,5 ..., 15. (15.) Il.-kateg Aleksander Podkrižnik 4,16. (13.) II.- kateg Ciril Kužner 3,5 ..., 19. (16.) Domen Žajdela 2,5 - vsi ŠD Ptuj (številke v oklepaju so začetne pozicije ša-histov). Silva Razlag 18 Štajerski Na sceni torek • 21. avgusta 2018 Z GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2it. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Pogum Glasba posebne energije in zvena Pogumovci so na sceni že 18 let. Ekipo ne več tako mladih fantov sestavljajo: harmonikar Dejan Vene, pevca Emil Šinkec in Darko Poglajen ter brata Mitja Jurečič na basu in Andrej Jurečič na kitari, tudi vodja. Glasba jih je povezala, imajo pa še daljšo glasbeno zgodovino, kot jo piše Pogum. Oče Mitje in Andreja Jože Jurečič je v njih videl potencial, jih podprl in jim odprl pot v svet festivalske glasbe, kjer so se lahko predstavili širši publiki. Ta jih je vzljubila. Na festivalih so odnesli kopico nagrad, več kot 40 v prvih šestih letih, ko so še sodelovali na festivalih. Ansambel Pogum se lahko pohvali že s 60 lastnimi skladbami. Njihove najbolj znane so: Nikoli pozabljena, Bila sva prijatelja, Zapoj, prijatelj stari, Poljubi košček kruha, Tovornjakar in V Volčjem potoku, ki je sicer skladba Nika Zajca, vendar je požela zelo velik uspeh v njihovi izvedbi. Doslej so izdali že šest zgoščenk. „Za prepoznavnost potrebuješ nekaj posebnih vokalov, ki poslušalca pritegnejo k poslušanju. To imata Darko in Emil. Dejan je nežno spreten z grobim igranjem na harmoniko. Potem pa sva tu še brata Jurečič, ki gradiva temelj glasbe na basu in ritmu. Skupek vseh petih članov je glasba pogumovcev, ki daje na internet. Novodobna tehnologija nam je prinesla pluse in minuse. Festivalov seveda ne bo kar tako konec, saj jih je kar nekaj. Na žalost pa medijsko podporo dobivajo le na lokalni ravni. Tisti v Ljubljani pa vemo, da bi najraje vrteli le Mozarta, Laibache, Plestenjaka in Iztoka Mlakarja, vendar jim Modrijani delajo preveč preglavic, ker so popularnejši," še pove v imenu ansambla Andrej Jurečič in doda, da želijo še naprej uživati in se na svojih nastopih dobro imeti skupaj z zvesto publiko. MG mm m m. um posebno energijo in zven," pove vodja Andrej Jurečič. Zelo radi preigravajo tudi zabavno glasbo z bobni v živo. Ocenjevanje narodno-zabavne scene je zelo zoprna zadeva, ker se tu marsikdo spotakne. Vse je odvisno od okusa, k sreči pa ima vsak svojega. „Pri naro-dno-zabavni glasbi se držimo lastnih smernic s preprosto, domačo in lahko poslušljivo glasbo. Priznam, da smo tudi mi poskušali s trendovsko, divjo, zaba-vljaško narodno-zabavno glasbo, a smo hitro ugotovili, da je to vse preveč na silo. Oboževalci so nam za to hvaležni. Ansamblov je veliko, a z nekaj volje, dela in sreče je mogoče uspeti, priti na odre, o katerih si nekoč sanjal. Ko smo bili pogumovci še majhni, smo na velikih odrih gledali svoje vzornike: Fante z vseh vetrov, Lojzeta Slaka, konec koncev tudi Mlade Dolenjce, ki so začeli pet let pred nami, in smo si želeli nastopati, danes pa igramo z njimi na istih odrih." Pred dvajsetimi leti so bili festivali skoraj edina odskočna deska za prepoznavnost ansambla. „Kolena so se nam zelo šibila, ko je bilo treba na festivalih pokazati, kako igramo in pojemo. Le na ta način smo si izborili prostor na radijski postajah, da so zavrteli naše skladbe ali nas omenili v člankih tiskanih medijev. Danes tega žal ni več, za prepoznavnost potrebuješ le idejo, dobrega snemalca in že lahko vržeš skladbo ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA NARODNA 1. MANCA ŠPIK - Kjer pomol poljubi morje l.Ans. KLATEŽI-Letiva 2. KUPA SEMIKANTA - Tvoja lepota 2. Ans. NAVEZA -Če želiš 3. BRIGITA ŠULER - Pozdrav z Jadrana 3. Ans. KRČEK s PRIJATELJI - Jaz pa pojdem v Slovenijo x.................................................... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov:^ Tel. številka:^ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdlna Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2014 - drugi del Foto: Črtomir Goznik Glasbeni paviljon v Ljudskem vrtu ni postal mesto srečevanja Ptujčanov, kulturnega in drugega mestnega dogajanja. Po 22 letih od odprtja se je v njegovi notranjosti zbralo za 20 vreč odpadkov .... Po 200 letih so se zaprla šolska vrata na Polenšaku. Direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič pričakuje pomoč predsednika RS Boruta Pahorja pri nadaljevanju preventivne mamografije v ptujski bolnišnici, sicer se bo še enkrat pokazal licemerski odnos centrov moči in odlo-čevalcev do regije Spodnje Podravje, kjer so ljudje in izvajalci v popolnoma neenakopravnem položaju glede na primerljive regije v Sloveniji. Po zboru krajanov Žabjaku se je zgodil še zbor krajanov v Podvincih s številnimi vprašanji o infrastrukturnih projektih, ki se ne uresničujejo po željah in pričakovanjih. Ena nedokončanih investicij je gradnja ceste skozi Podvince, zato naj mestna oblast končno preide k dejanjem. Prav tako je treba grobo asfaltirati skoraj devet km cest, poškodovanih ob gradnji kanalizacije. V občini Hajdina bi še povečevali gradbena zemljišča, čeprav je še veliko parcel nepozidanih. Trenutno je na voljo okrog 65 ha zazidljivih površin, torej nezazidanih stavbnih zemljišč, krajani pa še naprej prihajajo z vlogami za spremembo namembnosti zemljišč. Občina Sveti Andraž je podpisala polmilijonsko pogodbo za modernizacijo cest. Družba Radio-Te-dnik Ptuj je prvič izvedla projekt Vsi skupaj za enakost, prijateljstvo, sopomoč, ki se gaje udeležilo več kot 400 uporabnikov Centrov za socialno delo, stanovalcev in uporabnikov socialno-varstvenih zavodov, Ozare, Šenta, Sožitja, projekta Človek Zveze prijateljev mladine Slovenije, prišli pa so tudi rejniki in prostovoljci. V Termah Ptuj so preživeli nepozaben dan. Krajani naselja Lahonci v občini Ormož so po dolgih letih čakanja dobili 440 metrov asfaltirane poti. Baročni dvorec Dornava s parkovnim kompleksom je gostil enotedenski festival BaRock s številnimi znanimi glasbenimi imeni. V ZD Lenart težavam ni videti konca, vrstijo se napadi na vodstvo ZDL, podtikanja, nesmisli, s katerimi želijo posamezniki prikazati nesposobnost vodstva in kriminalizirati njegovo dejavnost. Ministrstvo zagotovilo dodatnih 500.000 evrov za OŠ dr. Ljudevita Pivka Občino Ormož je obiskal češki veleposlanik Petr Voznica. Z županom Alojzom Sokom in predsednikom ZPSPS Mirkom Kosijem se je pogovarjal o možnostih, da bi češki investitorji podprli gradnjo nove tovarne sladkorja. Na Ptuju so 4. julija ptujski župan Štefan Čelan in predstavnika podjetja Projekt Ing Antun Daljavec in Aleš Vobner podpisali aneks za nadaljevanje izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Po dolgih mesecih usklajevanj je le prišlo do podpisa sporazuma med vsemi občinami soustanoviteljicami in pogodbenicami, uporabnicami OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na podlagi tega sporazuma je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podpisalo aneks k pogodbi in zagotovilo dodatnih 500.000 evrov za gradnjo te šole. Oba dokumenta sta bila potrebna, da je lahko prišlo do podpisa aneksa k pogodbi z izbranim izvajalcem. Še naprej si bodo prizadevali, da bi glavnino sredstev zagotovili v letu 2015, da bi bila selitev šole v nove prostore mogoča že jeseni tega leta. V Peršonovi ulici na Ptuju, kjer je kleti ob večjih nalivih zalivalo že skoraj 30 let, se je končno pričela gradnja ločenega kanalizacijskega sistema. Začetek ureditve cestišča in drugih komunalnih vodov je planiran v letu 2015. Na državnozborskih volitvah je Ptuj z okolico dobil tri poslance: Andreja Čuša, Klavdijo Markež in Suzano Lep Šimenko, Ormož in Slovenska Bistrica nobenega, Lenart Franca Breznika. Ptujski mestni svetniki so ob izteku mandata postali prijaznejši do gostincev, uporabnine za gostinske vrtove se bodo v vseh conah znižale za 30 odstotkov. Ptujski balonarski praznik počasi ugaša, z njim pa tudi Balonarski klub, saj v dvajsetih letih nihče v ptujskem okolju ni bil sposoben za skupno mizo posesti aktivnih organizatorjev dogodkov, da bi se uskladili, predvsem pa, da bi se prepoznali med prireditvami, izbrali najpomembnejše in druge projekte, ker nepomembnih ni. Pomoč so sicer imeli, a je bila premajhna. Tu in tam se je s člani BK Ptuj kdo tudi fotografiral, ampak bolj za potrebe volitev. Ptuj se je v širše okolje zapisal z odmevnimi balonarskimi dogodki, in če bi to znali prepoznati, bi balonarstvo na Ptuju še lahko živelo tudi kot pomemben segment turizma, ugotavlja predsednik BK Ptuj Branko Ambrožič. Nekoč so celo razmišljali, da bi se podpisali pod organizacijo svetovnega dogodka - tekmovanja zračnih ladij. Ptujsko Komunalno podjetje je po prodaji 0,35-odstotnega deleža zadnjih treh lastnikov v celoti v javni lasti. Novi kartodrom še vedno sameva Devetnajsti praznik MO Ptuj so zaznamovali številni dogodki, med drugim tudi dokončana prenova Mestnega trga. Prvi naziv zaslužne občanke je pripadel Rozaliji Ojsteršek. Park hotel je na dražbi za 412.0000 evrov kupilo podjetje Igorja Rakuša Strelski gaj. Prebivalci Čarmanove ulice na Ptuju zahtevajo rekonstrukcijo ceste in večjo varnost, da bodo končno imeli normalne pogoje za življenje. V občini Podlehnik se je zaradi močnih padavin 14. avgusta sprožilo najmanj 20 zemeljskih plazov, ki so ogrozili lokalne ceste. Razmočena zemlja je plazila tudi v občinah Videm, Cirkulane in Zavrč. Pri sanaciji pričakujejo državno pomoč. Sicer pa so neurja pustošila tudi na drugih območjih Podravja, kjer bi za sanacijo vseh plazov potrebovali kar 60 milijonov evrov. Društvo upokojencev Sveti Andraž-Vito-marci je 35-letnico delovanja proslavilo z odprtjem etnološkega muzeja v domačiji Vitomarci, znani pod imenom Hrgova hiša. Kmetijsko zadrugo Ormož je pokopalo mešetarjenje z delnicami. Glasbeni strokovnjaki in ansambli 45. festivala narodno-zabavne glasbe so prepričani, da se bo letošnji festival zapisal v zgodovino, tako kvaliteten je bil. Med kvinteti so slavili Ognjeni muzikanti, med drugimi zasedbami Vikend, Korenovo plaketo pa je prejela Zdenka Šafarič. Na sedmih Rimskih igrah, potekale so ob I. mitreju ob Mariborski cesti na Ptuju, so letos izvedli paradno uprizoritev dirke kvadrig. Dravske elektrarne Maribor za uporabo stavbnih zemljišč plačujejo občinam astronomsko visoke zneske na podlagi občinskih odlokov, ki naj bi bili sicer usklajeni z veljavno zakonodajo in ustavo. Obnova doma krajanov Rogoznica, ki je prido- bitev za kulturno in družabno življenje, v katerem so obnovili 780 m2 površin in zgradili prizidek v velikosti 190 m2, je stala 598.000 evrov. V Hajdošah so pripravili osrednjo slovesnost ob 60-letnici PGD Hajdoše in svečano odprli obnovljen gasilski dom z mansardo in podobo sv. Florjana. Novi kartodrom v Slovenji vasi še vedno sameva. Graditi so ga začeli avgusta 2010, gradnja je bila dokončana maja 2013. Tehnični pregled objekta je bil opravljen 20. junija 2013, polnomočno uporabno dovoljenje pa je bilo izdano 6. avgusta lani. Gradnja nadomestnega kartodroma je DEM stala 500.000 evrov. Kdaj bo v funkciji, je težko napovedati, saj je odprtih več vprašanj, javnost pa najbolj zanima, kdo bo novi upravljavec. Stanovalci ulice Ob železnici odločno zahtevajo, da se v letu 2015 uredi cesta, ki vključuje tudi ureditev pločnika, na katerega čakajo že od leta 2006. Predsednik sveta ČS Breg-Turnišče Vladimir Koritnik si bo mandat 2010/2014 najbolj zapomnil po pogojni kazni za čiščenje oz. odstranjevanje dreves z območja turniškega parka. V okviru 18. občinskega praznika občine Majšperk so uradno odprli obnovljeni vrtec, lekarno in park s skulpturo Hamre na Bregu. Pri Svetem Tomažu so odprli nov vrtec, člani PGD Turnišče v ČS Breg-Turnišče pa so se razveselili novega, sodobno opremljenega gasilskega doma, za katerega so si prizadevali že od leta 2008. V Dornavi so odprli vaški center s kulturno dvorano, vrednost naložbe je bila 1,7 milijona evrov. Lenarško podjetje Prevent Halogje končalo v stečaju, brez zaposlitve je ostalo 412 delavcev. Ptujsko okrožno sodišče je odločilo, da se lahko izvede prva prednostna razdelitev stečajne mase ptujskega Gradisa, tako bodo nekdanji zaposleni prejeli 30 odstotkov priznanih terjatev. Revizija v Domu upokojencev Ptuj je razkrila sistemske nepravilnosti o standardih oskrbe v socialno-varstvenih zavodih. V Cerkvenjaku so odprli težko pričakovani vrtec, v katerem je prostora za najmanj 90 otrok, s katerim se arhitekturni biro Superform iz Ljubljane poteguje za več mednarodnih arhitekturnih nagrad. Ptuj je letos v kategoriji srednjih mest državnega tekmovanja Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna osvojil prvo mesto. V tekmovanju za najbolj urejeni kraj v Sloveniji je doslej Ptuj 14-krat zmagal v različnih kategorijah, osvojil pa je tudi kristalno skulpturo za trikrat zapored osvojeno prvo mesto. Nič kaj veseli december V drugem krogu letošnjih županskih volitev je bil za župana Ptuja izvoljen Miran Senčar, ki je dejal, da bodo dobre projekte nadaljevali, pri manj dobrih pa odločali, kako naprej. V Gorišnici je uspelo Jožefu Kokotu, na Destrniku Vladimirju Vindišu, v Lenartu pa Janezu Kramber-gerju. Na konstitutivni seji novega haj-dinskega občinskega sveta se je zapletlo, o mandatu Antona Cestnika so glasovali ločeno od preostalih oz. ga ne bodo potrdili do ugotovitve odgovornosti zaradi neresničnih in zavajajočih izjav, ki sta jih po pošti vsem občanom občine Hajdina posredovala DeSus (uradni zastopnik Anton Cestnik) in Nestrankarska lista za razvoj občine Hajdina. Za devet svetnikov je Cestnikov mandat sporen, ta pa bo iskal pravico na upravnem sodišču. Nezakonito odvzet mandat so mu vrnili na drugi izredni seji občinskega sveta. V Kidričevem so zaskrbljeni zaradi menjave koncesionarja za ogrevanje. Pri vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje občanom v Podravju naj ne bi bilo vse tako, kot bi moralo biti, zlasti še v občinah, kjer so dokumentacijo že uničili, kot na Destrniku, prav tako v Vidmu, kjer so nekateri dobili veliko več kot 2000 evrov, teh je bilo več kot 500, nekateri veliko manj kot 2000 evrov, nekateri pa nič. Ura resnice pri gradnji OŠ dr. Ljude-vita Pivka je prišla dobre štiri mesece po podpisu aneksa h gradbeni pogodbi. Denarja za nadaljevanje gradnje ni, zato se je ustavila. Okoliške občine bodo sredstva v večini zagotovile v proračunih 2015 in 2016. Vlada je obljubo, da bo prispevala dodatnih 500.000 evrov, prelomila. Finančno izčrpana in podhranjena je tudi Ptujska klet, kjer živijo iz rok v usta. Veseli december se ni začel veselo, prinesel je nove podatke o megaloman-skih podražitvah energetske obnove dveh osnovnih šol, OŠ Olge Meglič in OŠ Breg. Gre za 300.000 višjo ceno prenove. Kdo je kriv? Tretjega decembra je prenehal mandat direktorici Doma upokojencev Ptuj Kristini Dokl,je odločila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. V občini Dornava so s poštno pošiljko vrnili ključe dvorca Dornava lastniku - ministrstvu za kulturo. Na celotnem območju nekdanje stare vojašnice v Novi vasi propada devet objektov. Namesto potrebnega azila za živali ga uporabljajo za paintball in preprodajo mamil. Zbor občanov v Grajeni o gradnji kanalizacije in pločnika je bil še en preizkus strpnosti in potrpljenja občanov, ki bodo na povezavo Grajene s Ptujem morali še počakati. Tiha in skrivnostna paje bila prodaja Emer-inga in Term Gaja Rusom. Na prvi finalni prireditvi projekta družbe Radio Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je zmagal Nejc Kralj iz OŠ Cirkulane. Prireditev za Male in velike je bila že 17. po vrsti, Orfejčkova parada pa 24. Pripravila: MG Kriminalisti v ptujski bolnišnici Ptujsko bolnišnico so obiskali kriminalisti zaradi kaznivih dejanj v zvezi z izdajanjem receptov za draga biološka zdravila (recepte naj bi prodajali za denar). Opravili so 25 hišnih preiskav pri fizičnih in pravnih osebah zaradi sumov gospodarskih kaznivih dejanj v škodo javnega zavoda. Te so razkrile, da je bilo izdanih za pol milijona evrov ponarejenih receptov. Ginekolog iz ptujske bolnišnice ostaja priprt zaradi ponovitvene nevarnosti in begosumnosti, kje so končala draga zdravila, pa ostaja zaenkrat neznanka. torek • 21. avgusta 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK porova juha, musaka, korenčkova juha, fižolova kremna juha, riba z limono, cvetačna juha, goveja juha, koruzna kremna grška solata, rižota s svinjino, juha, puranji zrezki pečena v foliji, duše- polnjene bučke, perutničke, zabeljen juha, mesna jabolčna pita kumarična solata, v omaki, kuskus, na blitva, krompir v mešana solata, stročji fižol, gibanica solata (govedina iz sadna solata zelena solata, čežana kosih, marelična pita lubenica nedeljske juhe), kruh, z beljakovo skorjico sladoledna kupa Polnjene bučke Sestavine: 4 srednje velike bučke, 1 srednje velika čebula, 0,5 kg mletega mešanega mesa, 2 veliki žlici olja (po želji), 2 majhni žlički soli, ščepec popra, ščepec mlete paprike, ščepec bazilike, 2 srednje velika paradižnika, 2 kosa (trikotnika) topljenega sira, maščoba za pekač; za preliv: 2 jajci, 2,5 dl smetane za kuhanje, ščepec muškatnega oreščka, 5 dag trdega sira. Bučke olupimo, prerežemo na polovico, izdolbemo sredico (shranimo jo za nadev) in zložimo v na-maščen pekač. Na olju prepražimo čebulo, dodamo meso, začimbe ter sesekljano bučkino sredico in paradižnik. Ko smo vse skupaj pražili približno 15 minut, dodamo topljeni sir in premešamo, da se sir stopi. Ponev odstavimo in počakamo nekaj časa, da se masa malo ohladi. V tem času pripravimo preliv: v smetano vmešamo dve jajci in muškatni orešček. Z mesno maso nadevamo bučke, prelijemo s prelivom in po vrhu naribamo sir. V pečici, ogreti na 180 °C, pečemo približno 40 minut. Marelična pita z beljakovo skorjico Sestavine: testo: 25 dag moke, 12,5 dag masla, 6,5 dag sladkorja, 1 jajce, ščepec soli; nadev: 8o dag marelic, 3-4 žlice marelične marmelade; skorjica: 3 beljaki, 10 dag sladkorja v prahu, 5 dag mletih mandeljnov. Iz navedenih sestavin (moke, masla, sladkorja, jajca in soli) naredimo krhko testo in ga damo za pol ure počivat v hladilnik. Med tem časom marelice prelijemo s kropom, olupimo in zrežemo na četrtine. Testo razvaljamo v velikost pekača in ga položimo v pekač, obložen s papirjem za peko. Premažemo ga z marmelado in podevamo po testu še marelične četrtine. Pečemo 20 minut pri 200 stopinjah. Medtem zmešamo sneg iz beljakov s sladkorjem, na koncu vanj narahlo vmešamo mlete mandeljne. Pecivo vzamemo iz pečice, premažemo z beljakom in ga vrnemo v pečico za 10 minut, da se beljaki svetlo zapečejo. Pito režemo ohlajeno. Zeleni nasveti Poletje se počasi končuje Ohladitev pretekli konec tedna je poletje počasi pripeljala h koncu. To sicer ne pomeni, daje vročine konec, a pravo poletje s suhim in vročim zrakom je bolj ali manj končano. Najbolj me skrbi, da boste ponovno pričeli zapirati rastlinjake. Nikar. Noči še niti približno niso dovolj hladne, da bi bili taki ukrepi potrebni. Najhuje je, če boste v rastlinjakih ustvarili previsoko zračno vlago, potem je nevarnost za bolezni zelo visoka. Zato naj rastlinjaki ostanejo tudi ponoči povsem odprti. Res pa je, da svetujem zdaj, da najprej poberete vse zrele plodove paradižnika in kumar. Potrgajte vse liste do zadnjih potrganih plodov. Sama bi sicer tudi porezala vrhove nad peto, šesto etažo, a to je vaša odločitev. Potem pa rastline poškropite, da jim daste malo energije. Uporabite lahko čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, lahko tudi rmanovih cvetov. Prav tako se lahko odločite za pripravek iz njivske preslice. Ponovite to enkrat tedensko. Težave z dozorevanje plodov paradižnika Mnogi mi zdaj tožite, da so plodovi samo na pol dozoreli ali pa se v njih pojavljajo trdi, beli deli. Gre za pomanjkanje kalija (ne kalcija, prav ste prebrali) v plodovih. Ena izmed variant je dognojevanje preko namakalnega sistema, a to je možno le, če imate kapljični namakalni sistem. Ne topiti granul mineralnega gnojila. Poiščite ustrezna gnojila, ki jim rečemo vodotopna gnojila ali fertigacijska gnojila. Najlažje jih najdete na spletu. Nič ne bo narobe, če je v njih poleg kalija tudi dušik. NE SME PA BITI FOSFORJA. Najpogosteje namreč te težave povzroča prav previsoka vsebnost slednjega. Mnogi me boste vprašali, kako naj gnojite preko namakalnega sistema. Čisto preprosto je. Vodo najprej speljite prek večje posode, ki jo dvignete. Lahko izkoristite višje lege vrta, če jih imate. Lahko pa posodo preprosto postavite na več palet ali podobno, na dvignjen podstavek. Voda bo tako tekla pod padcem in namakala vrt, črpalka ne bo potrebna. V posodi pustite dovolj vode za eno zalivanje. Nato v to vodo zamešajte ustrezno količino gnojila, ki vsebuje kalij. Nato preprosto pustite vodo, da zaliva vrt, z njo vred pa bo prišel naravnost do korenin že v vodi raztopljen kalij. Druga možnost pa je, da dajete kalij preko listov - foliarno. V trgovinah najdete listna gnojila, ki vsebujejo samo kalij in aminokisline. lmate tak paradižnik? Lačen je kalija. Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenja Tako nekako si lahko uredite svoj namakalni sistem, s katerim boste lahko tudi gnojili. Tukaj niso nadomestilo NPK listna gnojila, tudi organska ne. Z njimi poškropite rastline vsaj enkrat tedensko, sama pa bi šla najprej trikrat zapored vsake tri dni. Kalij je tudi osnovni element odpornosti rastlin. Če ga v rastlini primanjkuje, je tudi njen imunski sistem poškodovan, deluje slabše. Tega pa si pred nastopom meglenih, vlažnih jesenskih juter ne želimo. Pri vsem tem seveda ne smete pozabiti na kalcij, tudi z njim je plodovke še vedno treba redno oskrbovati. Kalij pa vsebujeta tudi mleko in soda bikarbona za vse, ki vseeno raje uporabljate domače pripravke. Res pa je, da v manjši količini. Korenovke Vreme, ki smo mu bili priča, bo hitro spodbudilo cvetenja dozorelih korenovk, predvsem korenčka. Zato svetujem, da korenček, ki ste ga sejali zgodaj spomladi, zdaj populite. Lahko ga tudi posušite, saj je zdaj za shranjevanje v kleteh še skoraj prezgodaj. Mnogi že imate električne sušilnice. Dobro ga umijte in posušite. Potem ga narežite na tanjše obroče in dajte v sušilnico. Posušenega in ohlajenega lahko shranite v kozarcih za vlaganje in uporabljate v juhah tako kakor svežega. Seveda pa je enostavneje zamrzovanje. Zakaj ga je treba izkopati? Daljše obdobje visokih temperatur je prekinilo vegetacijo. Če je korenček že dovolj velik, bo zdaj pričel ponovno rasti. To pomeni, da bo pognal stranske korenine, predvsem pa otrdel v sredici. Ne samo da bo izgubil kvaliteto, tudi okusen ne bo več. Kmalu pa bo potem tudi zacvetel. Takrat pa niti uporaben ni več. Če imate dovolj globoke in hladne kleti, ga seveda lahko shranite tudi v njih. A pri tem naj vas opozorim, da hranimo samo povsem zdrave in ne prezrele korene. Ne kopljemo jih v vročini, saj je takrat njihova kvaliteta najnižja. Izkop zjutraj pomeni hladne korene. Očistimo jih zemlje le toliko, kolikor sama odpade. Listje porežemo tako, da ostane centimeter ali dva peclja. Tudi korena ne porežemo čisto do konca. Korene osušimo in šele potem shranimo v kleteh. Uporabimo pesek, žagovino, odpadlega listja pa zdaj še ni možno uporabiti, saj ga še ni. Mogoče še eno opozorilo: tudi rdeče pese ne obrežemo povsem do korenov. Kuhamo s peclji listov in jih odstranimo šele po kuhanju. Tako bo manj koristnih sestavin odplaknjenih v vodo. Vodo od kuhanja uporabite za zalivanje vrtnin, saj je v njej veliko koristnih mineralov, hranil. Počasi se bliža čas, ko bomo vedno več vkuhavali, zamrzovali, kisali ... - skratka čas, ko bomo z vrta pobirali sadove celoletnega dela. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 21. avgusta 2018 Mont Blanc - bela gora, tudi bela dama, najvišja gora v Alpah in zahodni Evropi Osvojili smo streho Evrope Želja članov planinskega društva Cirkulane ter članic sosednjega društva Naveza je bila, dajo osvojimo. Kar nekaj nas je bilo zainteresiranih, a imena in številke so se spreminjale vse do nekaj dni pred odhodom, ko so bila končno znana imena za odpravo: Vili (PD Cirkulane), Stanko (PD Cirkulane), Aljaž (PD Cirkulane), Dejan (PD Cirkulane), Milan (PD Cirkulane) ter članici PD Naveza Videm Jožica in Suzana. V lastni organizaciji, brez rezervacije vlaka, imenovanega Tramvaj Mont Blanc, in koče Aiguille du Gouter, smo se podali na odpravo. Od doma smo se odpravili 1. avgusta. V četrtek, 2. avgusta, smo se zgodaj zjutraj z vlakom odpeljali na višino 2380 m. Izbrali smo smer: Saint Gervais-Nid-d'Aigle-Tete Rousse-Aiguille du Gouter-Dome de Go-uter-Vallot-Arete des Bosses-Mont Blanc. Po izstopu z vlaka zobate železnice smo si oprtali težke nahrbtnike in se podali proti vrhu. Po dobrih štirih urah je naša odprava uspela priti do gorske straže na višini 3100 m. Od tu smo se podali po jeziku ledenika proti naslednji koči. Pot nas je vodila po tehnično zelo zahtevni poti, ki je bila zelo slabo označena in zelo slabo varovana. Kljub rahli utrujenosti smo nadaljevali, tako da smo z vmesnimi počitki kar hitro pridobivali na višini. Vztrajali smo in nadaljevali pot ter na višini pred sabo, na robu prepada, opazovali kočo, ki je bila tisti dan naš cilj (Aiguille du Gouter, 3835 m). Na terasi stare koče na ledeniku smo uredili navezo, si nadeli dereze in v navezi nadaljevali do koče. Opazovali smo ledeniške razpoke in se po grebenu previdno podali do cilja. Takrat smo že občutili, da je dihanje oteženo, saj koča leži nad prepadom na višini 3835 m, kar pomeni, da je v zraku že dosti manj kisika. Sledil je počitek, nato večerja in tako je minil četrtek. Za naslednji dan, petek, je bil plan narejen: vstajanje ob dveh, sledil je vzpon do vrha. Vremenska napoved je bila zelo lepa, tako da smo se brez vsakega strahu podali na pot. Z lučkami na glavah smo odkorakali v temo proti vrhu. V objemu beline in mraka smo pred seboj na skali opazili bivak (Valott), ki stoji približno na višini 4400 m. Po krajšem počitku pred bivakom smo pustili palice, vzeli cepine in vzpon proti vrhu se je začel po načrtu. V navezi smo molče Mont Blanc je visok približno 4810 m, zaradi snega pa se njegova višina skozi leta spreminja. Skalni vrh se nahaja nekaj več kot 40 m pod ledeno plastjo. Mont Blanc leži med Francijo in Italijo, sam vrh pa je v Franciji. Najbolj znano mesto na izhodišču gore je Chamonix. Goro na leto obišče več tisoč alpinistov in planincev, vzponi nanjo pa so vsako leto nevarnejši zaradi taljenja ledu in krušenja skal. Letos so bile skale še posebej krušljive, k čemur so pripomogle visoke temperature, ki se poznajo tudi na ledenikih. V nasprotju z veliko večino gora, kjer je vrh kamnit, je vrh Mont Blanc zgrajen iz ledu. Vsaki dve leti se lokacija vrha premakne za približno 75 cm, tako da višino in lokacijo merijo vsaki dve leti. Po raziskavah je bilo ugotovljeno, da se kamniti vrh nahaja na višini 4792 m, to je približno 40 m pod ledenim vrhom. Foto: Vili Jurgec nadaljevali, lepo smo napredovali, začelo se je že daniti, tako da smo ugasnili naglavne svetilke. Na obzorju smo opazovali visoke vrhove, ki so bili lepo obsijani s soncem, sončni žarki pa so jim dajali zlato barvo. Z nekaj vmesnimi počitki smo se hitro dvigali, prečkali ozke grebene, in ko smo že mislili, da jih ni več, so se kar ponavljali. Bilo je tehnično in kondi-cijsko zelo zahtevno, a kljub temu smo se hitro bližali vrhu, potrebna je velika pazljivost in koncentracija na vsakem koraku. Vse te sposobnosti smo dobro obvladali, tako da smo nekaj minut po osmi uri dosegli vrh Mont Blanca. V nas je žarelo zadovoljstvo ob čudovitih razgledih in belini, ki nas je obdajala. Dosegli smo tisto, kar nam ni bilo dano pred dvema letoma - stati na strehi Evrope. Goro je treba spoštovati in počakati ... in sedaj je ona počakala nas v vsej svoji lepoti, tako da ji upravičeno rečejo bela dama. Po prvem navdušenju je prišlo na vrsto fotografiranje - skupinsko, posamezno s slovensko zastavo, pa tudi z zastavo občine Cirkulane, na katero smo zelo ponosni. Ko smo se vračali, smo se nemo ozirali na vrh Mont Blanca ter opazovali posameznike in naveze, ki so se z velikimi težavami vzpenjali proti vrhu. Spuščali smo se sorazmerno hitro. Ko smo prispeli v dolino, sta Aljaž in Milan poskrbela za sobe, tam smo se stuširali in po večerji prespali. Po zajtrku v soboto zjutraj je sledil povratek proti domu, pred tem pa še seveda obisk prelepega francoskega mesteca Chamonix. Bili smo navdušeni: od tam smo opazovali nešteto vrhov, ki ga obdajajo, pa seveda tudi vrh, ki smo ga prejšnji dan dosegli. Polni lepih vtisov smo sedaj varno doma. Moramo pa se seveda zahvaliti vsem, ki so nam omogočili to odpravo in nam tako ali drugače pomagali, saj brez njihove pomoči to ne bi bilo mogoče. Posebno se zahvaljujem vsem udeležencem odprave: Jožici, Suzani, Stanku, Dejanu, Milanu in seveda Aljažu za pomoč in dobro sodelovanje. Takšnih ljudi si lahko na pohodih in odpravah samo želiš - hvala vsem. ViliJurgec KOLOFON DOOHAN, Michael - nekdanji avstralski motociklist, ARAI, Hakuseki - japonski pisatelj in politik, ORIKS - afriška antilopa, VOGT, Miriam - nekdanja nemška smučarka, TASSO, Torquato - italijanski pesnik Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 21. avgusta 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da se je tudi v prašičereji razvil nov gojitveni trend. Če lahko pri kokoših uvajamo bolj humano talno rejo, zakaj ne bi talne reje imeli tudi prašiči! Govori se... ... da v Ptuju včasih res ne vemo, kako se iti turizma, da bi z njim kaj zaslužili. Tako zadnje čase dovoljujemo tujcem z avtodomi, da jih postavijo na parkirišču - in tam veselo parkirajo, ne da bi kaj plačali. Ker da bi jih kaznovali za neprimerno kampiranje - tega ne storimo, raje zatisnemo oči, da bi imeli o naši državi lepo mnenje. Ja - najbrž nas na spletu proglašajo za kronane osle. ... da so se tudi ptujska podjetja podala v boj proti minimalni plači, saj v zadnjem času za mizerno plačilo več ne dobijo delavcev. Človek bi pričakoval, da bodo plače zvišali, a so se v teh podjetjih znašli drugače: po delavce gredo v južne države, tam jih še lahko dobijo za našo minimalno plačo. ... da se bo v kratkem povečal obisk v ptujskih lekarnah, Prireditvenik 1 •;-• -y .i- *■«>•.... saj bodo vozniki pred vsakim obiskom Ptuja morali pojesti tableto proti vrtoglavici, kajti toliko krožišč, kot jih je sedaj na poti v mesto, bo pustilo zdravstvene posledice. Da o avtomobilih, ki počasi ne bodo zmogli voziti naravnost, am-pah jih bo vleklo levosučno, ne govorimo! ... da smo nedavno lahko prebrali mnenje uglednih Ptu-jčanov, ki se na zadevo »spoznajo«, o tem, kaj bi oni pri- vlačnega storili, da bi v mesto pritegnili več turistov. Eni bi nekaj novega, drugi bog ne daj novega, saj imamo dovolj starega. Eni bi imeli vinsko fontano, drugi bog ne daj, to je ponožujoče. Eni bi imeli na Panorami velikanskega kurenta, drugi bog ne daj, da bi kdo praskal po tem hribu. Eni bi se izživljali s kulturo, drugi bi mesto prepustili potrošništvu. Eni bi prevzgojili prebivalce starega mestnega jedra, drugi komaj čakajo, da potomci delavcev in kmetov, ki so mestu v sramoto, čimprej izumrejo... Vam je sedaj bolj jasno, zakaj se s turizmom nikamor ne premaknemo? ... da se je spet zataknilo pri urgentnem centru. Deset let s(m)o govorili o njem, pa v tem času niso uspeli pripraviti takšnih načrtov, da bi bil razpis za iskanje izvajalca neoporečen. Očitno kdo potrebuje podaljšano bivanje v bolnišnici. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 3 1 8 6 9 4 5 8 1 8 2 6 3 8 5 6 7 8 9 2 7 5 3 9 8 7 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ QQQ Bik ¥¥¥ ©©© € QQQ Dvojčka ¥ ©© €€€ Q Rak ¥¥¥ © €€ QQQ Lev ¥ ©©© €€€ QQ Devica ¥¥ © €€ Q Tehtnica ¥ ©©© €€ QQQ Škorpijon ¥¥¥ ©© € OOO Strelec ¥¥ © €€ OOO Kozorog ¥¥¥ © €€ O Vodnar ¥¥ ©©© € OOO m ¥ ©© O Velja za tedenod 21. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 27. avgusta 2018 - dobro, 3 znaki - odlično torek, 21. avgusta 9:00 Lenart, Trg osvoboditve 6: likovna delavnica Lenarške vedute 10:00 Ptuj, mestni kino: Angleška poletna delavnica 10:00 Ptuj, CID: Filmska delavnica 11:00 Majšperk, OŠ: zaključna prireditev projekta Haloški radovedneži 18:00 Lenart, dom kulture: predstava za otroke Mala murska deklica 18:00 Starošince, konjeniški park: dan s konji 19:00 Ptujska Gora, trg pred baziliko: Dnevi poezije in vina, pesniško branje udeležencev špansko-slovenske prevajalske delavnice sreda, 22. avgusta 10:00 Ptuj, mestni kino: Angleška poletna delavnica 10:00 Ptuj, CID: Filmska delavnica 10:00 Ormož, grajski center za družine: Grajski dnevi za najmlajše (do 12.30) 17:00 Ptuj, Dnevi poezije in vina: Ptujska klet - Huda pokušnja, degustacija in pesniško branje; 17:00 Vrazov trg - otroški program s pravljičarko Liljano Klemenčič; 20:30 otvoritev festivala z javnim branjem Odprtega pisma Evropi, koncert Mie Žnidarič četrtek, 23. avgusta 9:00 Lenart, Trg osvoboditve 6: igranje družabnih iger pod krošnjami 10:00 Ptuj, mestni kino: Angleška poletna delavnica 10:00 Ptuj, CID: Filmska delavnica 10:00 Ormož, grajski center za družine: Grajski dnevi za najmlajše 11:30 Ptuj, Vrazov trg: Dnevi poezije in vina odprto pismo Evropi; 14.00 zasebno branje: Gabor Lanczkor v Domu upokojencev; 15.30 Versopolis, pogovor; 17:00 Vrazov trg - otroški program s pravljičarko Liljano Klemenčič; 17.00 Huda pokušnja pri Nevenki Dobljekar; 17.30 branje in klavirski koncert na gradu; 19.00 koncert klasične glasbe v dominikanskem samostanu; 20.00 pesniško branje v Knjižnici Ormož; 20:30 Vrazov trg: veliko pesniško branje, koncert Month of Sundays 17:00 Ormož, grajski center za družine: pravljična urica z ustvarjalno delavnico Mavrična ribica petek, 24. avgusta 9:00 10:00 10:00 10:00 16:00 17:00 17:00 17:00 17:00 18:00 18:00 20:00 Lenart, Trg Osvoboditve 6: priprava razstave in slovo od počitnic Ptuj, mestni kino: Angleška poletna delavnica Ptuj, CID: Filmska delavnica Ormož, grajski center za družine: Grajski dnevi za najmlajše Majšperk, konferenčna dvorana: odprtje razstave ročnih del Vide Novak (na ogled v soboto od 10. do 19. ure, v nedeljo od 8. do 18. ure) Ptuj, Vrazov trg: Dnevi poezije in vina - otroški program s pravljičarko Liljano Klemenčič; 15.00 zasebno branje pri družini Vidovič; 17.00 Huda pokušnja pri Branki Bezeljak; 17:00 Majšperk, Tovarna umetnosti: otvoritev razstave in pesniško branje; 18.00 branje in klavirski koncert na gradu; 20:30 Vrazov trg: veliko pesniško branje, koncert Tori Tango Vitomarci, OŠ: Escape v Muže, mednarodno srečanje zdomcev in izseljencev; 17.00 tržnica lokalnih ponudnikov, razstave društev in ogled muzejske interaktivne učilnice; 19.00 otvoritev s predstavo KUD Vitomarci; 20.00 Muže 2018, v šotoru na igrišču: Luka Basi in Mladi gamsi Ptujska Gora, igrišče: tek Ptuj, grad: O-krasni verzi! muzejska delavnica za odrasle Pacinje, igrišče: 15. praznik ČS Rogoznica, turnir v košarki Majšperk - Breg, igrišče: praznovanje 70-letnice PGD Majšperk Breg in prevzem novega vozila, veselica, Ptuj, pred mestnim stadionom: Poetovio summer fest 2018 - Siddarta, Crvena jabuka in CoverLover Mestni kino Ptuj sreda, 22. avgusta: 20:00 Mamma mial Spet začenja se četrtek, 23. avgusta: 20:00 Megalodon: predator iz globin petek, 24. avgusta: 10:00 Kino vrtiček na Dnevih poezije in vina; najlepši kratki animirani filmi za otroke; 19:00 Račka, račka, gos; 21:00 Megalodon: predator iz globin Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? L Z. (Nl)SEM 2GUBA Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo Srečni izžrebanki Tednikove nagradne razrezanke sta: Barbara in Bijanca Toplak, Velika Nedelja. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix UČILA Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 17. avgusta 2018 21.-25. 8. 2018 ¿nevi poezije m /it»a Lepi spomini ne bledijo! Ptuj in številni drugi kraji www.stihoteka.com Glavni gostje MICHAEL KRÜGER (DEU) AGI MISHOL (ISR) ATHENA FARROKHZAD (SWE) äflHB Glasbeni program MIA ŽNIDARIČ IN TRIO • MONTH OF SUNDAYS TORI TANGO • VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI JAVNA AGENCIJA ZA KNJIGO RS ^ triglav MESTNA OBČINA PTUJ SWEDISH ARTSCOUNCIL With the support of the Creative Europe Programme of the European Union VERSOPOLIS 0 O GOETHE ISM!!!/ institut Allianz Kulturstiftung ...for Europe AC/E EMBAJADA DE ESPANA EN ESLOVENIA ) ino IKXU tr. H P**. 7, fu peto aincADiesKo polftje v dscini ptuj Za zdravo prtno vodo v Halozah sveta Z KS Maribor £ sut KÛMIttJ* DK ZK S PTUJ Premalo dogovarjanja s&ju Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker teme [ji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. - A ______ NAROČITE" STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO r Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA S V v ^ ^ ,< f\ potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. TEDNIKA SE SPLAČA! nagrade ste upravičeni - novi naročniki, ki pred tem vsaj- 6 mesecev niste bili naročeni naStajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. k /i Vsi, ki se boste v času trajanja akcije - naročili na Štajerski tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PIKNIK ODEJO. ■ ■ • NAROČILNICA ZA Štajerski ötaiersRi TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d...o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ^miWfiMWAROČI\riŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUdE UGODNOSTI: •'20 CrczpTačhi]rprilog s koristnimi nasveti ^Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) ipO-od^StoinfpopUst pri naročilu'' mafjhbgfasov v Štajerskem tedniku ... > praktična darila za nove in obstoječe naročnike r -«* . E »OSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA' TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! torek • 21. avgusta 2018 Oglasi in objave Štajerski 23 Interred SLOVENIJA - MAQ2ARSKA. PISANA ■ ZABAVHA ■ AKTUAtHA TOREK 21. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 SKL, pon. 9:15 Šola, da se ti zrola: OS Kapla, pon, 10:10 Pomurski tednik 10:35 Kuhinjica, pon, 11:00 Pogled nazaj, pon. 11:20 Setvenca, pon, 11:30 Povabilo na kavo: Janko Širec, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Dogodki iz preteklosti 5. del, pon. 12:55 Soboški dnevi, pon. 13:25 Gutrverjevo potovanje, por. 14:45 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 (glasbena osmica (slo.), pon. 18:55 Čista umetnost - avgust, pon. 19:25 Sporttno}: Jon 5pom, pori. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Glasba za vse, pon. 20:55 Rockcajt2G17, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Koncert skupine Popperkea, pon. 00:10 Videostrani ČETRTEK 23. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 SKU pon, 9:15 Sola, da se ti znala: Ob Kapla, pon. 10:10 Kuhinjica, pon, 10:35 glasba za vse, pon. 11:05 Cista umetnost - avgust, pon. 11:35 Vadba s Tamaro, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Dogodki iz preteklosti 5. del, pon. 12:55 Koncert pihalnega orkestra z Onriarjenri Naberjem, pon 14:15 Videostra ni 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj, pon. 18:45 Selcvenea, pon. 18:55 Sport[no): Pregled leta 2017, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 Šport(no): Marjan Lenartrc, pon. 21:25 Povabilo na kavo: Peter LadiČ, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Soboški dnevi, pon, 00:20 Videostrani SREDA 22. avgust 7:30 Glasbena osmica [slo.), pon, 8:00 ŠKL, pon. 9:15 Šola, da se ti zrofa: OŠ Kapla, pon. 10:10 Kuhinjica, pon. 10:35 Pomurski tednik, pon. 11:00 Glasba za vse, pon. 11:30 Sekvenca, pon. 11:40 Vadba 5 Ta mara, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Dogodki a. preteklosti 5. del, pon. 12:55 Povabilo na kava: Raj ko Fajt, pon. 13:30 Gostiina »Pr Francet«, pon. 14:30 Videostrani 17:25 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Pogled nazaj, pon. 19:15 Soboški dnevi, pon. 19:45 Risanka, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Soboški dnevi, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Koncert skupine Popperkeg, pon. 00:10 Videostrani Ptujbka [eleviyiia PeTY Ti M 590 88U /6. ¡iilu0peilv.lv, www.pehLlv " telemsc II fcHMu.l Ta ; ESCAPE v MOLU VELIKI 3-dnevni mednarodni dogodek petek, | sobota, nedelja, | 24. 8. 2018 i : 25. 8. 2018 j | 26. 8. 2018 i \ Mladi gamsi ; Razgaljeni Trubadurji Luka Basi i muzikanti j ; Dejan Vunjak j S Ljubavnici Band in Brendijeve i j Ines Erbus barabe Osrednja prireditev v nedeljo 26. 8. 2018 pod velikim prireditvenim šotorom. Podrobnejši program na facebook in spletni strani Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah. »Dogodek se odvija v sklopu projekta »ESCAPE«, ki je podprt s strani Evropske unije in sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenja-Madžarska20H-2020." Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah i* PlA** 9JM 5LJŽM VUK HEW BUKE 5L0VENIIE ZA RAZVDg H EVROPSKO KOHCZIjSJCO POUT KO PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV eu dcil i B rEilt Mfl Kometih Pnctvanfc: .-jfw-.,,. „t,..ili ,..■„ tnim«!HaiiftHi " , i www.reporter.si POLITIKA - Koalicija iz obupa: pakt med Šarcem in Mescem INTERVJU - Marko Noč, zdravnik: Pod bodočo vlado bo v zdravstvu še slabše FENOMEN - Čudeži z Brezij: pričevanja o ozdravitvah pri Mariji Pomagaj REPORTAŽA - Sirarji z bohinjskih planin Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam, razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. NEPREMIČNINE ODDAMO v najem opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Telefon 041 816 962. NESNICE, rjave, 20-tedenske, tik pred nesnostjo, na voljo tudi petelini, grahasti in štajerski, prodajamo. Rešek, Starše 23. Telefon 040 531 246. PRODAM dva bikca simentalca, stara 10 dni in 1 mesec. Tel. 031 840 282. RAZNO PRODAMO aluminijast sod za kurilno olje, 1500 I, gorilnik, raztezno posodo, mešalni ventil z motorjem, rotacijsko koso za Gorenje Muta, traktorske brane z valjčki. Telefon 070 63 55 51 ali 059 088 022. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo V športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju se je v četrtek, 14. junija 2018, z izbiro najboljših končala četrta sezona projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, občin in šol Spodnjega, Zgornjega Podravja in delno tudi Celjskega ter sponzorjev in donatorjev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Dober obisk in izjemno vzdušje sta poskrbela, da je finalna prireditev odlično uspela. Skupaj smo ustvarili še eno uspešno zgodbo projekta, ki se v slovenskem prostoru vse bolj širi. Vabimo vas k ogledu posnetka finalne prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo predvajan na TV Slovenija 2: • 1. del v soboto, 25. 8. 2018 ob 14.45; • 2. del v nedeljo, 26. 8. 2018 ob ^4.45. Prijetno spremljanje posnetkov vam želi družba Radio-Tednik Ptuj, ki se že pripravlja na izvedbo naslednje, pete sezone. ^adioPTUI Štajerski TEDNIK rwww.radio-ptuj.si www.tednik.si Štajerski 1 PEI INI IK www.tednik.si E Jstajerskitednik □st ajerskitednik MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE hodno pokličite. Štajerski TEDNIK ma|da.segula@radfo4ednik.si, tel. 02 tel. 02 749 34 10, za večje objave pred Umrli so Aleš Konda, Ptuj, Ciril-Metodov drevored 5, roj. 1965 - umrl 8. avgusta 2018; Dragutin Vrabec, Ptuj, Maistrova ul. 45, roj. 1935 -umrl 7. avgusta 2018; Davorin Lovrenčič, Biš 62a , roj. 1978 - umrl 8. avgusta 2018; Marija Pintarič, roj. Mesarec, Sejanci 9a, roj. 1926 -umrla 12. avgusta 2018; Franc Šmigoc, Bukovci 65, roj. 1925 - umrl 12. avgusta 2018; Anton Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 97a, roj. 1933 - umrl 13. avgusta 2018; Jera Mislovič, roj. Bedrač, Grajenščak 76a, roj. 1941 - urmla 11. avgusta 2018; Ida Cafuta, roj. Cafuta, PTUJ, Slovenski trg 11, roj. 1955 - umrla 13. avgusta 2018; Marjan Kokot, Ptuj, Trubarjeva ul. 13, roj. 1956 - umrl 11. avgusta 2018; Paul Konrad Schudel, Švica, Rorschacherberg, Bachwiesstrasse 21, roj. 1949 - umrl 15. avgusta 2018; Ljudmila Zavec, roj. Mere, Mala Varnica 9, roj. 1929 - umrla 13. avgusta 2018; Roza Hrenko, roj. Hrenko, Mestni Vrh 63, roj. 1933 - umrla 14. avgusta 2018. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. Ostanite imetnik kartice zvestob Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudniki najrazličnejših storitev in izdelkov ter prihranite vse do 50 %! KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 14 tednov, prodam, 4,50 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 3571. PRODAM prešo, hidravlično,150 I, skoraj novo, cena po dogovoru. Tel. 041 331 425. Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj . ^¿¿TEDNIK I p * 000001 Janez Novak 3838898114427 r% 1 • -k t • v vi 1 v < < 1... v < v < Podravje • Največ škode povzročijo divji prašiči y Škode po divjadi in zvereh se stopnjujejo Prekomerna namnožitev jelenjadi in divjih prašičev ter pretirana zaščita velikih zveri v zadnjih desetletjih povzročata nevzdržno stanje in daljnosežne negativne posledice na podeželju, opozarjajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici. A na Zavodu za gozdove Slovenije odgovarjajo, da trende spremljajo in jim prilagajajo lovne načrte. »Odkar obstaja Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije, pa seveda še od prej se težave z divjadjo in zvermi samo stopnjujejo. Stanje se slabša, ker se z divjadjo in zvermi ne upravlja dobro, zato se razmnožujejo nenadzorovano. Glede na škodo hitro ugotovimo, da so nekatere populacije divjadi in zveri preštevilne za ta prostor,« je prepričan predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Ob tem je zavrnil možnost, da bi lahko kmetje več naredili na področju zaščite pridelkov. »Ukrepi, ki skušajo zmanjšati škode, kot so na primer pastirski psi, ograje, pastirji in drugo, so marsikje težko ali sploh neizvedljivi, zato posledično neučinkoviti; so negospodarni in neskladni s tradicionalnimi načini kmetovanja in upravljanja z gozdovi.« Dodal pa je tudi, da lahko o sobivanju z divjadjo in zvermi govori tisti, ki dejansko z njo živi, ne pa tisti, ki jih gleda od daleč. »Poudarjam, da kmetje želimo, da se divje živali ohranijo, vendar mora biti številčnost znosna,« je povzel stanje Zupančič. Nad upravljanjem z divjadjo in velikimi zvermi so razočarani tudi v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, saj predsednik Marjan Hren pravi, da na plečih še vedno nosimo nahrbtnik iz preteklosti. »Zakonodaja ni usklajena z evropsko, zato pričakujemo in zahtevamo, da bo nova vlada uredila zakonodajo, v njeno pripravo pa mora bolj vključiti tiste, ki živimo na podeželju in najbolj poznamo Največ škode v Podravju povzročajo divji prašiči, lani naj bi na Ptujsko-Ormoškem znašala več kot 17.000 evrov. Ovrednotena škoda od divjadi v Sloveniji, 2005 - 2017 900.000,00 800.000,00 w 600.000,00 n ■n J2 500.000,00 n S 400.000,00 o c » 300.000,00 > O 0,00 ■ Ovrednotena škoda - Polinomska (Ovrednotena škoda) / / / / / / # # f / / / y Škode po divjadi v letu 2017 Foto: LD Poljčane Srnjad Jelenjad ■Divji prašič 1 Ostala divjad | SKUPAJ novomeško 1.332 4.686 18.806 24.824 538 25.363 97.679 gorenjsko 450 960 16.654 18.064 996 19.061 213.175 kočevsko-belokranjsko 1.447 9.407 39.622 50.477 2.812 53.289 203.043 notranjsko 2.490 7.642 8.505 18.638 528 19.166 142.136 primorsko 6.001 2.125 43.159 51.286 627 51.913 133.678 pohorsko 306 3.378 11.366 15.050 1.830 16.880 155.888 posavsko 327 365 6.060 6.752 280 7.032 76.510 pomursko 2.681 150.658 55.574 210.586 187 210.773 123.316 savinjsko-kozjansko 1.986 29.579 31.976 744 32.720 127.661 slovenskogoriško 1.344 988,00 2.332 350 2.682 65.781 triglavsko 52 2.360 11.745 14.257 240 14.497 108.345 zahodno visoko kraško 2.133 4.186 68.553 74.873 4.113 78.986 155.542 Zasavsko 222 407 20.018 20.788 280 21.068 90.651 kamniško-savinjsko 121 1.115 8.055 9.291 160 9.451 86.419 ptujsko-ormoško 1.020 17.238 18.258 853 19.111 96.061 SKUPAJ 21.915 187.293 355.926 567.459 14.540 581.999 1.875.885 Vir: Zavod za gozdove Slovenije Foto: LD Poljčane stanje.« Podpredsednik Sindikata kmetov Roman Žveglič pa predlaga, da naj država kot dober gospodar vzpostavi register divjih živali, podobno kot kmetje za domače živali, da mora spremljati njihovo stanje in v primeru škod to primerno poplačati. Zavod za gozdove upošteva potrebe okolja Lovne načrte za odstrel živali za lovsko upravljavska območja, ki jih imamo v Sloveniji 15, pripravlja Zavod za gozdove Slovenije. Tam so priznali, da živalskih vrst v Sloveniji ne preštevajo, pač pa uporabljajo t.i. »kontrolno metodo«, kjer spremljajo trende kazalcev v populacijah in okolju. »Sem sodijo npr. tudi stopnje uresničevanja načrtov z odstrelom, pa število in vrste izgub med divjadjo, spremljanje telesne mase, mase rogovja, oplojenost samic, sistematično pridobljene rezultate popisov objedenosti gozdnega mladja na določeno obdobje, podatki o vrstah, višini in prostorski razporeditvi škod po posameznih vrstah divjadi. Glede na vse zapisano so številke o dejanski številčnosti posameznih vrst nepomembne,« so dodali. Sicer pa vsako leto lovne načrte prilagajajo trendom gibanja populacij in usklajevanju interesov med souporabniki prostora (pretežno lovci, kmetijci in gozdarji ter še naravovarstveniki in drugimi, ki so povezani z divjadjo). Kot ugotavljajo, so med največjimi povzročitelji škode divji prašič, navadna jelenjad in siva vrana. »Tem vrstam posvečamo posebno pozornost, višine odstrela pa se v teh lovsko upravljavskih območjih praviloma povečujejo.« Lovske družine po Sloveniji po njihovi oceni praviloma izpolnjujejo zadane naloge, saj če prihaja do odstopanj od predpisanih številk in toleranc, se znajdejo pod drobnogledom kmetijskega inšpektorata.. Ta jim ob ugotovljenih nepravilnostih lahko izreče različne oblike sankcij; najblažja je opozorilo, nato opomin, denarna globo (min 4.200 € za pravno osebo in 420 € za odgovorno osebo pravne osebe) in nenazadnje lahko celo predlog za odvzem koncesije. Lovci lani izplačali več kot 400.000 evrov škod Seveda pa škode na kmetijskih površinah, ki jo povzroči divjad, ni mogoče povsem preprečiti. Tako imajo kmetje možnost do povračila, a le, če se pravočasno obrnejo na lokalnega upravljavca lovišč (torej lovsko družino) oziroma od države pooblaščeno osebo (zaposleno na ZGS). V preteklem letu so lovske družine izplačale povračila škod zaradi divjadi v skupnem znesku 414.634€, od tega nekaj več kot 318.000 € po divjem prašiču in 61.000€ po jele-njadi. Preostanek povrnjenih škod je povzročilo skupaj 15 različnih živalskih vrst, so s podatki postregli na Lovski zvezi Slovenije. Na zvezi še ocenjujejo, da lovske družine aktivno sodelujejo v lokalnem okolju, ter pozivajo kmete in druge, da se obračajo neposredno na njih in se dogovorijo o konkretnih ukrepih, kot so uporaba primernih zaščitnih sredstev, izbira ustrezne kulture in tudi o načrtovanju izvajanja lova. Mojca Vtič Leto Poroke -Ptuj: Boris Brlek, Ptuj, Rimska ploščad 6, in Petra Šabeder, PTUJ, Peršonova ul. 20a; Andrej Rižnar in Glorija Pekošek, Polenci 46; Andrej Sitar, Maribor, Groharjeva ul. 5, in Brigita Mislovič, Hrastovec 24c; Urban Gobec in Ana Carilina de Jesus Dornelles, Ptuj, Trubarjeva ul. 19; Anzej Arnuš in Melita Pšajd, Jiršovci 18b; Marko Skok in Brigita Kornet, Strajna 38; Uroš Zelenik, Janežovski Vrh 43a, in Gordana Pernek, Zg. Hajdina 180; Matjaž Kekec, Ptuj, Mežanova ul.16, in Kristina Vrdjuka, Murska Sobota, Vrtna ul. 3; Kristjan Markež, Mestni Vrh 102a, in Maruša Žagar, Ptuj, Volkmerjeva c. 23. Poroke - Ormož: Sašo Horvat, Stojnci 55, Markovci, in Monika Levanič, Mihovci pri Veliki Nedelji 75; Srečko Štucl, Vinski Vrh 93, Miklavž pri Ormožu, in Petra Gjura, Vodranci 45, Kog; Mitja Kosi * * ^ ^^ £ in Urška Brancelj, Hujbar 1, Ivanjkovci. Cjrv O S o <0 Sonce srpana grozdje meči, z medom navdana ajdajdiši._ 13/29 Danes bo večinoma jasno. Popoldne lahko nastane kakšna nevihta. Na Primorskem bo še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 29 do 33, na Goriškem do 35 °C. V sredo in četrtek bo sončno in vroče. V sredo bo verjetnost za popoldanske ali večerne nevihte še razmeroma majhna, v četrtek pa že nekoliko večja. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek 21.08.2018 S 22.08.2018 * 23.08.2018 *> 17 18 17 □□poldan Dopoldan Dopoldan 31 31 32 Popoldan Popoldan Popoldan 4 Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s lUiMBIMMIl Vir: ARSO