novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 650 lir Leto XIII. št. 8 (318) «Čedad, četrtek 20. februarja 1986 OB 1. SREČANJU PISATELJEV V PORTOROŽU Meja lahko pomeni različnih kultur in bogastvo Dileme in težave pisateljev ob meji pa tudi bogastvo, različnost kultur in povezovanja, ki ijh lahko izražajo meje. To je bila tema prvega mednarodnega srečanja pisateljev ob meji, ki je v soboto in nedeljo potekal v Portorožu in so se ga udeležili ustvarjalci iz petih držav in sicer iz Avstrije, Italije, Švice, Francije, in Jugoslavije. Srečanje, ki ga je odprl z obširnim, izzivalnim in odmevnim poročilom slovenski minister za kulturo Matjaž Kmecl, je organiziral SIS za izobraževanje in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji. V ospredju je bila torej problematika pisatelja ob meji. Ali je to prednost, korist ali zaviralni moment, je mogoče kulturno preseči to geografsko realnost, kakšna specifika se odraža v delih ustvarjalcev ob meji, kaj pomenijo manjšine v tem okviru. Odgovori na taka in podobna vprašanja so seveda bili različni in tudi zelo deljeni, vendar je pobuda omogočila udeležencem možnost, da problematiko osvetlijo in poglobijo iz različnih zornih kotov in da s tem močno obogatijo razpravo in razmišljanje o tem vprašanju. S tega vidika bi bila res dobrodošla publikacija z vsemi posegi. Meja je nekoč bila vir nesporazumov, katastrof, vojn. Danes pa se vendar utira pot v ljudeh prepričanje, da meja lahko pomeni srečevanje, povezovanje, da je lahko simbol prijateljske in ustvarjalne drugačnosti, je bilo na srečanju poudarjeno. Simpozij v Portorožu je vsekakor dokazal, da se pod okriljem univerzalnosti umetnosti lahko preskočijo geopolitične pregrade, preteklost in zgodovina, nestrpnost in sovraštvo, ki so največkrat umetno ustvarjeni in sešiti. Venerdì 21 febbraio ore 20.30 presso II Centro - S. Pietro L’HIMALAYA IN 200 DIAPOSITIVE Siete tutti invitati! Slovensko planinsko društvo Circolo culturale Ivan Trinko AL BO NARDILA GORSKA SKUPNOST ODLAGALIŠČE Kam s smetmi an odpadki? Skrbeti moramo za naše okolje Kam s smetmi an odpadki? Tuole je vprašanje, problem, ki vse nas martra vsak dan buj. Če puode napriej takole, sam človek uniči sviet, okolje, kjer živi. Muoramo pa vseglih reč, da glede tega tle par nas reči gredo zaenkrat šele dobro. Ne malo pa problem pobiranja odpadkov martra naše komunske aministracjone, ki takuo, ki piše leč, muorajo poskarbiet an za tuole, kar ries ni lahko. Parvo rieč na smiejo pustit, de vsak varže smeti, kamer se mu zdi, kar je se-vieda prou, saj muoramo vsi skarbiet, de naš ambient se ne pokvari, de ostane čist an čedan. Pobierat smeti pa ko-šta an ne malo. Aministratorji muorajo se dost glaviat za tuole rešit. Samuo po sebe je jasno, de tu velikih miestah, čeglih je dost ljudi, špindajo manj ko tuk je malo ljudi arstresenih po dostih vaseh. Takuo de, prouzaprou pride rna-lomanj buojš kup za tistega, ki živi v Čedadu al v Vidmu, ko za tistega, denimo, izTarblja. Vse stroške pa, pravi leč, muorajo placjat ljudje sami. Pa ker so smeti pobrane ni še vse rešeno. Kam jih dijet, kaj narest iz njih? Problem odlagališč - «discaric» je po naših dolinah že dost cajta odpart. Leč guori jasno, de muorajo biti tkaj an tkaj metru od vasi, od vodi, od ciest, takuo, de tu kajšnim kamunam, na ve- UNIVERSITÀ DELL’ALPE ADRIA A CONFRONTO A UDINE Come sviluppare e dare continuità alla collaborazione scientifica Numerose le proposte emerse dal convegno del comitato scientifico delle università appartenenti alla comunità Alpe Adria, tenutosi a Udine e conclusosi domenica scorsa. A questo proposito va sottolineata innanzi tutto la novità dell’iniziativa. È infatti la prima volta che l’organismo di consulenza, istituito nel 1980 dalla Conferenza dei rettori delle Università dell’Alpe Adria, si riunisce in una sede diversa da quella della presidenza di turno (quest’anno Rijeka/Fiume). Per la prima volta inoltre si è trattato di dare maggiore concretezza e soprattutto maggiore continuità all’attività scientifica del comitato. Ma quali sono le proposte scaturite dai lavori dei delegati provenienti dal Friuli, Veneto, Trentino - Alto Adige, Slovenia, Croazia, Stiria e Austria superiore? Nell’ambito della comunità Alpe Adria si incontrano tre fondamentali gruppi linguistici europei (quelli Glasbeni torek Martedì musicale 25 febbraio ob - alle 20.00 KONCERT ZA DVE KITARI IN GLAS Concerto per due chitarre e voce Lia Bront, Guido Baxiu, Enea Comelli Špeter - Glasbena šola S. 1‘ielro al Natìsone-Scuola di musica neolatino, slavo e germanico) e numerose minoranze. Proprio partendo da questa realtà il prof. Gusmani dell’Università di Udine ha proposto l’istituzione di un centro sudi sul plurilinguismo. Nel settore della medicina è stata accolta la proposta del prof. Ancona (università di Padova) di una stret- Come rivitalizzare i centri storici La tutela dei centri storici è strat-tamente legata alla politica del loro recupero o meglio del loro riuso. Questo è stato il punto di partenza di un rapporto elaborato della Comunità Alpe Adria sui centri storici e presentato lunedì scorso a Udine dagli assessori regionali alla Cultura Barnaba e ai Lavori Pubblici Bomben. La ricerca, frutto di 18 mesi di lavoro, è stata stampata in 14 mila copie nelle quattro lingue della comunità: italiano, sloveno, tedesco e croato. Il volume, la cui realizzazione è stata curata dalla regione Veneto, sarà inviato a enti pubblici, biblioteche, ordini professionali ed istituti tecnici superiori. Uno degli elementi fondamentali dello studio è che i centri storici sono stati considerati non solo come testimonianze culturali, ma anche come entità economico-sociali, senza esclusione dei centri minori. ta collaborazione nel campo delle ricerche sul tumore alla gola che determina un alto indice di mortalità in Friuli, Trentino e Veneto. Allo stesso tempo sarebbe utile, è stato proposto, stabilire dei rapporti di lavoro anche riguardo al trapianto di organi e gli studi dei processi di invecchiamento. 11 prof. Hodl di Klagenfurt ha espresso la necessità di una pubblicazione plurilingue sulla storia delle regioni dell’Alpe Adria, mentre il prof. Winkler di Rijeka ha presentato al comitato un progetto sull’uso dell’informatica nella didattica. Nel corso dei lavori i delegati hanno inoltre parlato della disoccupazione giovanile che spesso deriva da una scelta sbagliata degli studi universitari. Infine il comitato scientifica di consulenza delle università dell’Alpe Adria ha accolto favorevolmente la proposta della pubblicazione di una guida in più lingue sulle biblioteche universitarie, destinata soprattutto a docenti e ricercatori. La guida dovrebbe avere una tiratura di 3 mila copie. Sono stati inoltre presentati numerosi incontri a livello di singole università che dovrebbero svolgersi con la collaborazione degli altri atenei. Tra questi vale la pena di ricordare un seminario sulle caratteristiche geografiche del mondo alpino che dovrebbe tenersi a Udine tra maggio ed ottobre. Intanto a maggio si svolgerà a Brioni un incontro nel corso del quale il comitato presenterà ai rettori delle università della comunità Alpe Adria alcune delle proposte emerse e sulle quali questi ultimi dovranno esprimersi ufficialmente. do, kje jih narest. Niekaj cajta nazaj so guoril, de bo poskarbiela za tuole Gorska skupnost Nadiških dolin s tem, da odpre odlagališče, ki bo služilo vsem našim kamunam. Cajt pa je šu napriej an ni bluo nič naretega. Vsaka občina je poskarbiela sama za se takuo, ki je mogla. Sada se spet guori, de bo Gorska skupnost kiek nardila. Se že guori, kje naj bo «discarica» (par Pikone?), aministratorji pa niemajo vsi tiste pameti an se muorajo šele pomenat an dogovorit. Upajmo, de se kiek le zgane, narpriet pa de bo tel problem rešen modro an pametno. U telem zadnjem cajtu pa se je začelo kiek gibat an dol u Vidmu, na Provinci, kjer je an za tel problem zadou-žen Aldo Mazzola, ki je biu izvoljen u naših dolinah an je odbornik, asesor za ekologijo. Glih niekej dni odtuod so povabil na pokrajino vse župane iz videmske province za se kupe pomenat, kuo rešit problem od odpadkov an «discaric». Na seji sta bila asesor Mazzola an predsednik pokrajine Venier. Par-šli so uon vsi problemi občin pa tud pokrajine, ki prouzaprou se na vie jasno, kaj bi muorla narest u telem sektorju an še posebno s kakšnimi sudi. Vsi so bli parpričani, de bi bluo pametno spremenit deželni zakon 19. Paršlo je uon tudi, de bi se lahko odpadki po-nucal za dobre. Če bi jih pobieral po sortah, ne vse zmiešane ko sada, bi jih lahko predielal an bi lahko služil recimo ko gnuoj. U nekaterih krajih jih nu-cajo še za griet prestore. Paršle so na dan na srečanju tudi druge ideje. Adna rieč pa ki jo provinca lahko nardi, prouzaprou jo muora narest je varvat okolje an ahtat, de se vsi darže leču «discaric». «Tle po naših dolinah ni slavo» je jau Mazzola. «Naša dežela pa lahko dijemo, de je ratala «ško-bacela» vse severne Italije. Tle h nam uozejo odpadke še iz bližnjega Veneta. Telega ne smie bit». Takuo se je na srečanju rodila ideja, ki so jo župani lepuo spariel, de tle v naši prokrajini se ustanovi nieka sorta varuhov za ekologijo (guardie ecologiche). Telih naj bi bluo 150 an bi muor-li poviedat oblastem za vse nepravilnosti, ahtat ne samuo, de se vsi daržijo leču za kar se tiče okolja, narave pa tudi, de na pride do onesnaženja, «inqui-namenta», do martranja žvine an podobno. Za sada je samuo ideja, predlog, za napriej.... S. PIETRO AL NAT1SONE Prosegue la mostra di Apollonio ■ r> /1 / .-sa* 'ji w Kasida, sitotisk. 1973 Rimarrà aperta fino a fine febbraio, nella «Beneška galerija» del Centro di S. Pietro al Natisone, la mostra del pittore istriano Zvest Apollonio inaugurata l'8 febbraio con la partecipazione dell'assessore regionale Renzulli, vice-presidente della Giunta regionale, dell'assessore provinciale Giovanni Pelizzo e dell'assessore comunale Bruna Dorbolò. La mostra, che comprende l'ultimissima produzione pittorica di Apollonio, quadri ad olio e «gouache» assieme ad alcune opere grafiche, ha suscitato notevole interesse nel pubblico ed un buon afflusso di visitatori artisti e collezionisti di arte. La «Beneška galerija» è aperta ogni giorno dalle ore il alle 12 e 30 e dalle 17 alle 19, domenica pomeriggio chiusa. (foto Giorgio Quotizza) novi ma ta jur pust je su POST JE PARŠU PUST V ČENIEBOLI Naj živi naš pust! Pust je veselje, naše veselje. Škoda pa, da je veselje našega življenja takuo kratko! Mi imamo radi pusta, zatuo, ker nam store pozabit, manjku za no malo cajta, naše križe an težave, naše vsakdanje probleme. An sada smo ga zažgali. Al ni nau-mno? Al nismo žleht, strupeni, hudobni, da zažgemo tisto podobo, tistega, ki nam parnaša ljubezan an ve-seje na zemjo? Al bi ne bluo buj pametno zažgat tiste, ki zbujajo na svetu žalost, ustvarjajo, delajo strupenost, sovraštvo, tarpljenje, uejsko? Naj živi naš pust, pust veselja in ljubezni med ljudmi! Mi smo ga zažgali zatuo, ker vemo, da samuo na tolo vižo se z njega kadižam u nebesih spet ustvari njega duh, njega teluo, za de pride hletu spet med nas. Letošnji pust nas je znu vse potro-štat. Čečam je ušafu puobe an so se poročile. Tiste pa, ki njeso imele sreče an žalostno puojejo: «Donas je Pepelnica, ostala sem samica... » jih je usmiljen pust takole potroštu: «Muč, muč, muč, pride Velika nuoč, ti pride fantič na pomuoč. » Ti, Pust, pa nam pridi vsem na pomuoč še drugo Ijeto. Parnesi nam spet ve-seje. Ne pusti nas tarpeti u žalosti. Takala je bila pridiga, ki sam jo ču, dragi brauci, na Pepeunico ko so u neki naši vasici zažgali letošnjega pusta. Ob njegovem pogrebu pa so mu takole zapeli: Die sire, die sire, zemlja se bo u prah drobila, priča David in Sibila. Dragi pust si nas zapustu, šu hitro gor u nebesa, tle pa se nam zemlja stresa. Rad itneu si vse Tonince, rad si piu beneško vince, prej ko šu si gor u nebesa. Res je dobar naš klinton, še ga hvali Svet Anton, zdravje našega telesa. Mi pohvalmo ga nazaj, kot hvalili smo ga lan, biu je dobar tud tokaj. Vse je bilo dobro lan, sonce grelo je vsak dan, ’ brez kisave Amerikan. Pust za nas si vse veselje, s tabo jedli smo klobase, zdaj pa bomo kislo zelje. S tabo jedli smo klobase, s tabo sladko vince pili, , zdaj pa vsem trebuh nam rase. Ti za letos nam zaspiš proti nebu gre kadiš, zažgan boš, se ne utopiš. Ti nebesa si želiš, kamar vsi žele donas, naj bo sonce al pa mraz. Gor na nebu je oblačno, od milijardu luna skrita, tle na zemji ljudstvo lačno. Ti an Buog le pomagajta, lepo, srečno an veselo nam rešit našo deželo. Res je lepa ta dežela, ki življenje nam je dala, u hudih cajtih pustovala. «Lacrimosa» Benečija, si u žalosti trpela, samo smart te ni še uzela! Varni, pust, se u leto spet parnesi nam veselje, mi zapeli t'bomo drugo. Varni, pust, se u leto dugo, spet parnesi nam veselje, mi zapeli t’bomo drugo. Vaš Petar Malajurac Še snieg, mraz an slava ura jih niso ustavli. Puno mladih an manj mladih iz Ceniebole - že dost liet se jih ni tarkaj zbralo - so se u nedieljo 9. februarja napravli an so šli pustovat. Hodil so od hiše do hiše, za sabo pa so miei, seviede, tudi ramoniko. «Pridita še, pridita an druge lieto» so jim pravli ljudje, ki sojihpov-sierode lepuo sparjel an ries niso šparal s koledo. Tu vsako hišo čenie-bolske maškere so parnesle dobro voljo an tu vsieh so zaplesal. Po stari navadi je an puob zaplesu z gospodinjo, Čeča pa z gospodarjem. OTROŠKI PUST V SPETRU Puno jih je bluo an vsi so bli zlo lepi an veseli. Škoda, de nieso vsi pasal na fotografijo. Pravemo od otruok, ki so se napravli an šli na otroški pust, ki ga je organizu študijski center Nediža iz Špietra v torak 11. febrarja Politično življenje - Vita politica Cividale: il PCI a congresso Lo scorso sabato si è svolto a Cividale il congresso della sezione del PCI. La relazione introduttiva è stata svolta dal segretario Elio Nadalutti che si è soffermato sui problemi generali posti dal XVII congresso del partito per passare ad analizzare poi a fondo i problemi della città e del PCI a Cividale. Nadalutti si è impegnato in profondità nell’esame del ruolo della città ducale, indicando alcuni elementi che possono dare respiro all’iniziativa politica del PCI. Dopo aver toccato le questioni economiche, Nadalutti ha ricordato le possibilità di Cividale per la sua posizione rispetto al confine ed alla presenza di un compatto insediamento sloveno nelle Valli del Natisone e nella stessa città. Ampio ed animato il dibattito, teso a condurre i comunisti cividalesi fuori dalla difficoltà che ne hanno reso difficile l’espansione negli ultimi anni. Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska 2SPS Trst / Trieste f ^ BUStT Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročina 600 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 13.000 + IVA 18% RABELJ CAVE DEL PREDI L Rabelj je vsesplošno znan predvsem zaradi svojega rudnika, v čigar rovih globoko pod zemljo izkopavajo svinčeno in cinkovo rudo. Med turisti in izletni ki, pa je predvsem Rabelj znan po svojem Rabeljskem jezeru. Mnogi naši Primorci, ki so poromali na Višarje, so naslednjega dne obvezno obiskali Rabeljsko jezero ali pa so se podali celo do Belopeških jezer. Rabeljsko jezero opevata celo Simon Gregorčič in Josip Murn Aleksandrov. V zvezi z Rabeljskim jezerom je nastala tudi legenda, kako je Mati božja iskala prenočišča, pa so jo trdi Rabeljčani odganjali. Pod streho jo je sprejel le starček, ki je imel svojo kočico nad vasjo. Vlila se je ploha in poplavila vas, ostala pa je samo koča, ki stoji še danes. Tako nekako pripoveduje legenda o vzrokih nastanka tega jezera. Rabelj je tipičen rudarski kraj, ob vznožju hriba Kraljeva špica (1912 mt), s približno 1300 prebivalci. V prejšnjem stoletju je bilo od 300 do 600 prebivalcev. Kraj je postal samostojna župnija šele leta 1912. Prvo cerkev sv. Barbare je povodenj odplavila. Druga pa je bila zgrajena okoli leta 1700. Sedanjo novo cerkev, ki je zgrajena v modernem slogu, je bila sezidana v 60. tih letih. Pred letom 1912 pa je bil Rabelj v cerkvenem oziru kuracija, ki je imel svojo izpostavo v zunanjem Rablju. Kraj so v obdobju avstro-ogrske monarhije smatrali za nemški kraj, vendar pa je bilo tu prisotno tudi slovensko prebivalstvo. V obdobju med leti 1851-1858 je celo v tem nemškem kraju učitelj Zofran učil otroke slovenskih staršev slovensko brati in pisati. Od leta 1893 dalje pa se v cerkve- Spoznavajmo naše kraje nih dokumentih omenja, da je poleg nemščine v rabi tudi slovenščina iz česar se da sklepa ' . da se je v Rabelj priselilo večje šte /ilo rudarjev iz slovenskih dežel. Mimo Rablja pelje asfaltirana cesta s Trbiža do mednarodnega prehoda na Predelu (1156 m.). Skozi naselje je že v rimskih časih tekla stara cesta čez Predel v Soško dolino in proti Trbižu v Norik in v Panonijo. Domačin dr. Rafko Dolhar v svoji knjigi «Vabilo v Julijce» takole piše: «Na dnu trbiške kotline ob sotočju Vrtinjega potoka in Ziljice je zanimivo križišče. Sem se stekajo doline kar od štirih vetrov: od zahoda s Furlanske nižine, od vzhoda s Koroške in iz Gorenjske, od juga pa čez Predilski prelaz in Soške doline.» Čez Predel so prodirali tudi Turki in pustošili po naših krajih. Kraj pa je nastal zaradi rudnega bogastva pod Kraljevim hribom. Kot je bilo že zgoraj omenjeno nakopljejo v Rabeljskem rudniku največ cinkove in svinčene rude. Sam rudnik pa je znan že iz rimskih časov. O njegovem izkoriščanju v tem času je le malo znano. Šele listina iz leta 1006 omenja okrožje okoli Trbiža, ki je kot fevd Federami pripadal novoustanovljeni škofiji Bamberg. Tam se omenjajo tudi rudnikovi lastniki. Več podatkov se najde leta 1320, ko je vojvoda Friderik Lepi zapisal pravico do izkoriščanja rudnika nekemu konzorciju. V 15. stoletju so Benečani poznali kraj že kot Cave del Predil. Ime kraja se spet pojavi leta 1456 ko je neki Rabel prepustil nekaj rudarskih pravic soseski na Trbižu. O rudarskih pravicah in o kopih govorijo mnoge listine iz 13. stoletja in še v poznejši dobi. V spisu Itinerario di Paolo Santonmo iz leta 1485 beremo, da se skrivajo v velikih in strmih gorah okrog Trbiža žile železa. Zato se vsi prebivalci bavijo z rudarstvom, ker nimajo zemljišč za obdelovanje. Vendar je vseskozi bilo izkoriščanje rudnika zelo enostavno Smotrno so rudnik začeli izkoriščati šele po letu 1919, ko je rudnik prišel v last družbe RAIBL - Società mineraria del Predil. Takoj po 2. svetovni vojni, je imel Rabelj eno tretjino slovenskega prebivalstva, ker so mnogi rudarji po razmejtvi ostali kar v Italiji. Iz Soške doline je v Rabelj hodilo na delo precej ljudi tako da so leta 1903 prevrtali 5 km. dolg tunel, ki je povezoval Rabelj z Logom pod Mangartom. Rudarje iz Soške doline je na delo vozil električni vlak. Med 2. svetovno vojno so mnogi rudarji v Rablju bili povezani z NOB. Že leta 1942 so Italijani postavljali zasede na območju Rablja, ker so bili obveščeni, da se tod skrivajo partizani. Na Rabeljskem območju je delovala namreč Rabeljska ali Koroška četa. Skupina, ki sojo sestavljali zlasti rabeljski rudarji, je decembra 1942 in januarja 1943 izvedla na cesti čez Predel več uspešnih akcij. Po kapitualciji Italije so partizani onesposobili električno centralo na Muti in 27.6.1944 so v nostranjosti rudnika povzročili veliko eksplozijo, ki je za nekaj časa ustavila delo v rudniku. Salvatore Venosi Viri: Letopis Krške škofije za leta 1893 do 1899 Slovensko šolstvo na Koroškem - Ante Beg - Ljubljana 1912 Cerkev na Slovenskem - Ljubljana 1971 Vabilo v Julijce - Rafko Dolhar - Trst 1984 Bogastvo ob Rabeljskem jezeru - Novi list 1968 štev. 695-696-697. Dizionario toponomastico FVG -Giovanni Frau 1978 Rabeljsko jezero in Jerebica .àm I novi matajur Baside di Renato Quaglia Alcune riflessioni «Baside», parole, voce della Resia, riappropriazione della propria perduta identità, del proprio essere e del proprio modo di essere, della propria cultura, del proprio passato non per continuare il sogno, ma per costruire l’avvenire, portare nuova linfa vitale ad una letteratura: questi i concetti che mi si sono affacciati alla mente alla notizia del conferimento a Renato Quaglia del secondo più ambito riconoscimento culturale sloveno, la nagrada Prešernovega sklada. Un premio letterario o meglio culturale in senso lato assegnato non solo al poeta ma alla valle, alla sua anima di cui è riuscito ad esprimere il dramma di un passato fino a pochissimi anni fa senza speranza e di un differente presente che ha ormai i contorni del fiore, la rožica, simbolo dell’identità riconquistata. «Non si può cantare il prato fiorito se il prato non c’è più, il rapporto poetico del resiano con la sua valle non esiste più, il territorio divenuto ostile a causa dei modelli alienanti della cultura massificatrice» - mi aveva confidato, verso la fine del 1982, mentre preparavo una serie di trasmissioni sulla nuova poesia slovena che fiorisce nella Slavia veneta. La serie fu trasmessa in italiano da Radio Capodistria e, alcuni mesi più tardi, in sloveno dalla stazione Radio slovena della RAI di Trieste, Radio TS A. «Ed il mezzo più immediato per ritrovare l’identità, per ristabilire il rapporto poetico del resiano con le cose e l’ambiente - aggiungeva - era rappresentato dalla parola resiana, dal dialetto sloveno della Val Resia. Scrissi allora che i suoi versi «pur riallacciandosi K-* * i ai ritmi tradizionali di questa terra unica, presentano accenti nuovi quasi a sottolineare il distacco da un sogno non più possibile». «Il riscatto - scriveva ancora - è nella riappropriazione della propria Valle e del proprio io collettivo, nel rappacificarsi con sé stessi e con la propria terra, la propria cultura, il proprio modo di essere e di vivere perchè «perchè la parola, il canto il suono dei violini, la danza possano diventare effettivamente ritornare ad essere parola, canto, suono, danza cioè vita, cultura» come aveva scritto poco tempo prima lo stesso Renato Quaglia nel suo saggio «Resia, la rinascita è possibile». Ora questi concetti, queste parole, sono divenuti patrimonio culturale della letteratura slo- vena alla quale l’opera poetica di Quaglia si è affiancata con la bellezza del verso resiano pur con l’ausilio della traduzione, timida e schiva, in lingua letteraria, perchè costringere nella codificazione di uno strumento di comunicazione adulto la libertà di un’espressione dialettale e dalle infinite valenze semantiche è pur sempre violenza, specialmente in poesia. È questa un’altra dimensione estremamente arricchente della poesia di Quaglia nel contesto della poesia slovena del passato e del presente. La poesia slovena, così meditativa, fondamentalmente triste autoriflessiva, ma anche momento di coinvolgimento di tutto un popolo, pensiamo a Prešeren, a Župančič, a Destovnik, era sempre espressa nella lingua letteraria anzi era stata lei stessa momento di affina-mente, di approfondimento, di allargamento dei contorni della lingua. Con Quaglia invece, entra di prepotenza nel mondo poetico sloveno il dialetto, l’espressione dialettale di una zona ben definita, forse la più marginale delle terre slovene, quella dietro le ultime montagne. E non entra a caso, entra come sfida, entra con la consapevolezza di ridare alla lingua e alla poesia slovena che nelle ultimissime ricerche sembrava imboccare strani sentieri che portavano ormai solamente verso un assurdo e vuoto gioco di parole, la forza del mito e il valore del simbolo. Sarebbero potuto anche essere «besede», ma meglio è che siano «baside», riapprovazione del simbolo, del mito, di arcaicità ormai dimenticate, visti attraverso il filtro della sensibilità dell’uomo di oggi, che guarda al domani. Marino Vertovec BASIDE Kako sta teške baside me tej te skale ta-per Laščamo to če wso ves za wes pobret nu dvi vasi za wes žat wkwop ma da vi pejta to če Ónjule Baside kapa ve dainja potne od juka zamurjanè jarost skale ki se tunkajo nuz te kline pracipet wse te mire mere nimer koncà Baside za moret šče živet videt čot taknuwet za na wmrit za wmrit tuw tribuse vetra Te prve din favrarja 1980 BESEDE Kako težke ste moje besede kot skale tam pri Laščem celo vas bi bilo treba da bi vàs privzdignila in dve vasi bi vas šele zložili da pa zapojete naj Ognjenec pride Besede kaplje dežja potu v joku zamorjene ihta skale ki se valijo s pobočij da bi prebile ograde ki vse delijo brez konca in kraja Besede s katerimi živeti videti slišati se dotikati da ne bi umrli da bi umrli v trebuhu vetra Prvi dan februarja 1980 La parrocchia «S. Maria» di Liessa in collaborazione con la Cooperativa 11 Natisone di Civida-le del Friuli ORGANIZZA Venerdì 21 febbraio 1986 alle ore 20.00 Presso il bar ALLA POSTA di CLODIG Una conferenza che avrà per tema RIABILITAZIONE DEL TOSSICO DIPENDENTE ED ALCOLISTA IN TRATTAMENTO Relatore: Riosa Giuliano Presidente della Cooperativa TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Tradizionale gara sociale dello Sci club Monte Matajur A tutto slalom Si è svolta con successo anche quest’anno la gara sociale dello Sci club Monte Matajur. La competizione ha avuto luogo domenica 16 febbraio sul Matajur con inizio alle ore 10. Nonostante l’inclemenza del tempo, buona è stata la partecipazione sia dei grandi che dei ragazzini. E veniamo alla classifica finale: Maschile: 1. Mario Quarina 2. Fulvio De Grassi 3. Paolo Gubana Femminile: 1. Sandra Borghese 2. Sonia Borghese Ragazzi: 1. Lavinia Dorbolò 2. Andrea Gosgnach 3. Gianmarco Laurencig Il prossimo appuntamento è per domenica, 2 marzo con la gara zonale del Triveneto, che vedrà impegnati i «campioni» delle tre Venezie. Lo spettacolo è assicurato, non mancate! I RISULTATI DOMENICA SCORSA A SCRUTTO Valnatisone-Chions 1-0 Audace-Savognese 1-0 Pulfero-Fulgor Godia 3-2 Prossimo turno Olimpia-Val natisone Savognese-Azzurra Reanese-Audace Faedese-Pulfero Giovanili Valnatisone-Chiavris 2-0 (Under 18) Valnatisone-Stella Azzurra (Giov.) LE CLASSIFICHE la Categoria-Girone A Spilimbergo 26, Buiese, Flumignano, Cividalese 24, Tavagnàfelet, Tamai 23, Valnatisone 21, Olimpia 19, Julia, Bressa, Tolmezzo 18, Azzanese, Perco-to 17, Maianese, Sandanielese 15, Chions 14. 2“ Categoria-Girone C Torreanese 27, Sangiorgina, Stella Azzurra, Dolegnano 24, Lauzacco, Variano, Serenissima 22, Corno 21, Basilia-no, Natisone 19, Audace 18, Gagliane-se, Pozzuolo 17, Reanese 16, Savognese 10. 3a Categoria-Girone F Linea Zeta Ziracco 33, Paviese 27, Aurora Remanzacco 23, Brazzanese 22,Buttrio, Manzano, Pulfero 20, Fulgor 16, Savorgnanese, Fogliano 12, Campeglio, S. Gottardo 10, Faedese8. Franco Bardus Under 18 - Girone G Passons 27, Percoto 25, Valnatisone 20, Chiavris, Serenissima, Rizzi 19, Sangiorgina Udine 17, Corno 16, La-varianese 12, Nuova Udine, Pozzuolo 10, Aurora Remanzacco, Aurora Pre-mariacco 6. Giovanissimi - Girone B Udinese 22, S. Gottardo 18, Olimpia, Savorgnanese 16, Gaglianese, Cividalese 14, Linea Zeta 13, Azzurra 9, Valnatisone 6, Fulgor 3, Stella Azzurra 2. Audace vittoriosa nel derby Audace-Savognese (1-0) (1-0) Audace: Beuzer, Dugaro, Gariup, Stulin Gf., Carbonaro (Chiabai A.), Tomasetig, Petricig, Vogrig, Chiacig, Stulin A., Caucig (Bergnach). All.: Beuzer Walter. Savognese Predan, Fantin (Trinco), Zanutto, Cro-maz, De Sabbata, Periovizza, Bordon, Medveš, Rot, Szklarz, Vertucci. All. Venuti Luigi. Arbitro: sig. Afro di Spilimbergo. Marcatori: al 9’ Stulin Adriano. Note: ammoniti Dugaro e Vogrig (Audace), Cromaz, Zanutto, De Sabbata, Trinco (Savognese). Serutto 16 febbraio - Ha vinto l’Audace! W l’Audace. Ma il risultato non deve trarre in inganno! Con una conclusione a rete, la squadra dell’allenatore giocatore Walter Beuzer ha ragione della Savognese. La svolta dell’incontro avviene al 9’ del primo tempo a seguito di un’inutile fallo di mano di Cromaz. Dal limite viene assegnato all’Audace un calcio di punizione diretto. Alla battuta si porta Adriano Stulin che, calciando il pallone con precisione millimetrica, sorvola la barriera e si insacca nella rete di Predan. E pensare che al quinto minuto la Savognese aveva buttato al vento una occasione d’oro con Szklarz. A questo punto la gara si accende: grande parata con deviazione del pallone in angolo di Beuzer su conclusione di Bordon. Ancora una conclusione dei ragazzi del presidente Bruno Qualizza, ma il tiro di Vertucci sfiora il palo. Chiacig si destreggia in area, A driano Stulin esulta, Caucig corre ad abbracciarlo dopo aver segnato una delle sue due reti alla Savognese. Si è ripetuto anche a Scrutto nella gara di domenica conclude cadendo a terra reclamando il calcio di rigore, ma l’arbitro fà cenno di proseguire. Alla fine del tempo un’altra prodigiosa parata di Beuzer consente alla propria formazione di uscire vittoriosa dalla prima frazione di gioco. All’inizio della ripresa Carbonaro viene sostituito da Chiabai Adriano, ma è ancora la Savognese che prende decisamene l’iniziativa. La gara si fa vibrante e spigolosa. Il direttore di gara sventola senza alcuna remissione cartellini gialli a destra e a manca. Una grossa occasione si presenta a Medves ma il pallone colpito di testa si perde a lato. Rigore reclamato dai gialli su traversone, il pallone colpisce il gomito di un difensore azzurro, l’arbitro fa continuare. È la volta di Chiacig a salvare la propria rete da una conclusione di un attaccante ospite, con Beuzer ormai battuto. La partita ha continui cambiamenti di fronte e Predan si im- provvisa centrocampista lanciando da centrocampo a un proprio compagno su cui viene commesso fallo al limite. Batte Szklarz, traiettoria allungata di testa da Vertucci per Rot il quale colpisce la sfera a rete. Mentre il pallone s’insacca gonfiando la rete difesa da Beuzer si sente il fischio dell’arbitro che annulla la segnatura per fuorigioco dello stesso Rot. Ma le proteste più vibranti dei giocatori e del pubblico di fede gialloblù si verificano a tre minuti dal termine per un presunto fallo della difesa azzurra sullo scatenato Szklarz. In definitiva abbiamo assitito ad una gara vibrante nei suoi contenuti agonistici, anche se spesso a discapito della tecnica, ma la posta in palio era troppo importante. Va elogiata in blocco la grande prova di carattere fornita dagli uomini di Luigi Venuti, anche se non suffragata dal risultato ottenuto sul campo. SOVODNJE Se je rodila Leila Glih na debeu pust, v torak 11. fe-brarja se je v čedajskem spitale rodila Leila. Srečna mama je Claire Forett, srečan tata pa Valter Drescig. Claire, ki je belgijanka, diela kot infermiera v čedajskem špitale, Valterje predsednik Zveze slovenskih emigrantov. Njim čestitamo, mali liepi Leili želmo vse kar je narbuojšega v živlienju, ki ga ima pred sabo. DREKA Debenje Po dugem tarpljenju je zapustu tole dolino souzi Giuseppe Tomasetig-Bepo Gnidoucov po domače. Umru je u videmskem špitale u starosti 83 let. Biu je dobar mož, skarban gaspodar, bar-dak družinski oče. Takega bomo ohranili u lepim in venčnim spominu. Njega pogreb je biu pri Svetem Što-blanku u petak, 14. febuarja popudne. V veliki žalosti je zapustu družino in vso žlahto. ČEDAD GRMEK SV. LENART Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. v Poliambulatorio v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo: mercoledì 12.30-13.30 - venerdì 10.00-11.00. San Pietro al Natisone: lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, sabato 8-9.30. Savogna: mercoledì 10-12. Grimacco: lunedì 10.30-12.30. Stregna: martedì 10.30-12.30. Drenchia: giovedì 10.30-12.30. Pulfero: giovedì 8-9.30. Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Chiuch U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 11. do 16. ure. Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Dežurne lekarne Farmacie di turno Ob 22. do 28. februarja Čedad (Minisini) tel. 731175 Manzan tel. 754167 Tavorjana tel. 718121 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente». Sreča pride, kadar jo manj čakaš Za lovce Sovodnjiske občine, in posebno za Sovodnjane se je sezona zaključila prav srečno. Sreča je zaletela v lovca Cromaza Emilia (Vicenu) v predzadnjem lovskem dnevu. Šel je sam v gozd, izpodil in ustrelil velikega merijasca (duji prašeč). Bil je tako velik, da Emilio ga ni mogel sam, iz gozda, prinesti domov. Zato smo šli mi mladi mu na pomoč. Ko smo prišli v Sovodnje vaščani veseli in radovedni so se ga hodili ogleda-vati. Na to smo vsi skupaj popili en kozarec te bielega ali te čarnega. Jaga je zaperta pa... Jaga je u naših dolinah že malomanj dva miesca zaperta, pa jagri šele gauo-re an se zmišljavajo, kuo jim je šlo lie-tos an s ponosam kažejo njih «trofeje», al slike od njih. Tala fotografija je bila nareta go na Briez, u dreškem kamunu. Štierje jagri od leve proti desni so: Lorenzo Per- solìa, Lino Ruttar, Giuseppe Clasina an Giuseppe Giaiotti. Lahko so bli zadovoljni, saj so u enem dnevu ustrelili dva merijasca (cinghiala). Že od njih preim-kou se vidi, de trije so Lah, ki hodejo na jago u dreško «riservo». Buog vie, če jim je bluo šlo takuo dobro, če ne biu hodu za njim Lino Ruttar - Suherjou iz Briega, ki pozna dre-ške hosti an bregi ko njega aržete! On je poročil Saro Bledcjovo iz Malega Grmeka. Iz oddaljene Kanade je prišel na pogreb drage mame, ki je bil pri Marijcelj v petek 7. februarja. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. Škrutovo Škrutovo Preimak je rješen! Čeglih se takuo veselo smeje, ne mislite, da je on tata od telega lepega uobčja! On je samuo nono - Bepo tefnelu. Veselo se smeje, ker misli: preimak je rješen! Nona Marija, ki dar-ži puobčja u rokah, njema po glavi Be- pulnovih skarbi o preimku. Ona pravi, kot vsi pametni ljudje: «Vse je dobro, samuo, da je čedno in zdravo». In puobič, Federico Chiabai, je če-dan, zdrav in liep. Ima osem miescu. Mama je Simonelig Giovanna, tata pa Stefano - sevieda Štefnelu iz Škrutove-ga. Federico je parvi sin mladega para. Želimo mu vse dobro u življenju, ki ga ima pred sabo. PIŠE PETAR Nismo samo inteligentni, smo tudi tardni, modri, trdovratni, ponižni. Zatuo smo uzdržali nad tavžent-tristolet, ostali smo živi kot narod. Ohranili smo svoj jezik in kulturo, na zemji, ki nam jo je Bog odmeru. Tavženttristolet, pomislite, ni malo! Mi šmo paršli u tele kraje pred Langobardi, oni so paršli za nami. Oni so šli pred nami in mi smo šele tle. Tudi Franki so prišli za nami in odšli pred nami. Mi smo šele tle. Kaj tuole pomeni? Kje iskati vzroke, ur-žuhe, motive? Lahko je puno uržu-hov, pa o tem bom potle govoriu. Mi, ki smo paršli pred njimi, smo branili svojo zemjo. Vičkrat smo se hudo tepli z njimi, takuo da je vičkrat gorielo do! na Laškem in po naših dolinah. Nekajkrat so oni natepli nas (Brišče pri Podbonescu - Tepeno polje), kjer smo jih pošteno fusali. Potem so jih naši naklestit nad Prešnjem, ker so jim pobili vse voditelje. Čedadske plemenitaše, kar ni bilo pobitih, so jih pa ujeli in peljali za sabo. Po tistem porazu so se Langobardi potuhnili. Puno cajta se niso mogli luožt na noge. Šele kadar so odrasli njih novi plemiči, se je spet vnela uojska med beneškimi Slovenci in Langobardi. Tole zadnjo uejsko so zaključili (finii) nad vasjo Lavariano, blizu V idma. Podpisali so mir in potle ni bilo več greha ne uejske med nami in Langobardi. Kadar je biu podpisan mir u La-varianu, ni bilo ne zmagovalcev ne preomaganih; naši in oni pa so zasto-pili, da je buojš živet u mieru med sabo. Šlo je puno liet, brez uejske, brez kreganja in medsebojnega praskanja. Naši so ostali gospodarji na svoji zemji, Langobardi na njih. Začelo se je celuo med nami in njimi prekupčevanje, trgovanje, zamenjave z blagom. Mi smo jim dajali, kar njih zemja ni rodila, oni pa so nam dajali, kar niesmo mogli pardielal. Ta del naše zgodovine, Štorje naših ljudi, Slovencev, ki so živeti pred nami, je najslavnejši, najplemenitejši, nobil, na katerega sem najbolj ponosen! Brat bratu, enak enakemu, nikdar pa hlapac hlapcu! Jaz sem in želim ostat zvesti sin tistih naših prednikov, kot Istok, ki je do zadnjega ostal zvest svojemu vrlemu, vrednemu očetu Svarunu.Nu, pa pustimo na stran, komu sem zvest in komu ne in varnimo se na začetek našega govora in misli. V naslovu sem napisu, da smo najbolj inteligentni ljudje na svetu in to je res. Inteligentni ja, pa smo zgubili svojo hrbtenico, svoj hrbat, lahko tudi dušo in moč naših očetov, njih in naš ponos! Vas pozdravja vaš Petar Matajurae nadaljevanje prihodnjič Hostne Čojenca V sredo 5. februarja je umarla v Čo-jenci (Lig) Paola Vogrič udova Lošcak, stara 83 let. Bila je naša zvesta bralka, že več let naročena na «Novi Matajur». Rajnka Paola je bila rojena u Mo-horovi družini u Gorenjem Grmeku, nje mož pa je biu Jožef - Balentarčic-jove družine iz Seuca. Živela sta več let v Franciji, potem sta kupila kmetijo v Čojenci. Imela sta dva otroka. Hči Gina je poročena doma, sin Jožef pa živi že trideset let u Kanadi. Umarla je Justina Matijova Na hitro je umarla v Vidmu Agostina Peterneli-udova Floreancig-Justina Matijova po domače. U zadnjem caj-tu je bolehovala, bla je tudi u špitalu, a je bla lepuo ozdravela. Za preživet zimo je šla h sinu Mariu u Videm in dol jo je doletielo. Ko so jo od Mariove -ga duoma peljali u špitau, je po poti umarla. Imela je 75 ljet. Rajnka Justina Matijova je puno pretarpela u življenju. Že novembra 1943 so ji Nemci ubili moža u Cjerk-nem. Z njim sta padla tudi dva navuo-da Karpacove družine. Ostala je udova, ko je imela samuo 32 let. Ostali so ji štiri otročiči, ki jih je u stiskah in s težavo zredila. Nje pogreb je biu u ponedeljek 10. febrarja go na Liesah. U čedajskem špitalu je umarla Felicita Lauretig - udova Zanini. Imela je 80 let. Bla je pridna mati in poštena žena in kot tako so jo vsi spoštovali in imeli radi. Nje pogreb je biu pri Svetim Lenartu u saboto 15. februarja. MATAJURAC Beneški Slovenci smo najbolj inteligentni ljudje na svetu! j) Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN Coppe - Taryhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp Singer Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika URBANCIGH CIVIDALE - ČEDAD Via C. Alberto 10 - Tel. 732280 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer