PoStnina platana v gotovini.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo.’
^.Z A \/N/
Leto V., štev. 3.
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 25. marca 1930.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Načela službene pragmatike.
Dne 17. marca je odbor Zveze sklenil, da se kot skupno načelno stališče vseli v Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani organiziranih strokovnih društev odobre naslednja načela:
A. Splošno.
1. Službena doba znašaj od 30 do 35 let, oziraje se pri tem na izobrazbo in uaporuost službe.
2. Pravica do pokojnine se pridobi najkasneje po preteku 10 let efektivne službe.
3. V službi onemoglemu nameščencu se prišteje 10 let za odmero pokojnine.
4. Reaktivacija na nižji položaj ni dopustna.
5. Dobro kvalificiranim služiteljem naj se nudi možnost, da napredujejo v skupino zvaničnikov, zvaničnikom pa v skupino nižjih uradnikov.
6. Ocena naj se glasi: odlično, dobro, povoljno, slabo.
7. Strokovni izpiti naj se načeloma polagajo na sedežih banovinskih uprav.
8. Sistemizirana mesta naj se ne zasedajo z dnevničarji.
9. Ob novi prevedbi naj se izravnajo navzgor neenakosti in zapostavljenja iz prevedbe iz 1923. leta.
B. Prejemki.
10. Prejemki državnih nameščencev so sestavljeni iz osnovne in položajne plače ter stanarine. Draginjske doklade odpadejo, sedanje draginjske razmere pa se upoštevajo pri odmeri plače in zlasti stanarine.
11. V prvi razred stanarine naj se u-vrsti tudi mesto Maribor in Murska Sobota.
12. Omožene državne nameščenke dobivajo polne prejemke.
13. Po smrti aktivnega ali upokojenega državnega nameščenca se izplača svoj-
cem ali oskrbovateljem brez formalnosti in omejitev posmrtnina v znesku polnih trimesečnih prejemkov.
14. Zadnji aktivni prejemki gredo do konca onega meseca, v katerem je dobila pristojna blagajna nalog za izplačilo pokojnine.
15. Nameščenec ali upokojenec ni dolžan povrniti prejemkov, ki so se mu brez njegove krivde pomotoma izplačali.
C. Ugodnos.i.
16. V mestih, kjer je večja draginja živil in stanarin, naj se iz javnih sredstev podpirajo nubavljalne in stanovanjske zadruge.
17. Predujmi na plače naj se zopet u-vedejo.
18. Državnim nameščencem in upokojencem gre na državnih prometnih napravah 50% popusta na voznih cenah brez 'omejitve, rodbinam nameščencev in upokojencev pa isti popust 12krat na leto.
19. Nameščencem in upokojencem ter njihovim rodbinam gre brezplačna oskrba v vseh javnih bolnicah; kjer so različni oskrbovalni razredi gre uradnikom
II.	razred.
20. Zdravniška izpričevala, ki jih rabi državni nameščenec po tem zakonu, so takse prosta; izdajajo jih državni (banovinski) zdravniki brez pravice do honorarja.
21. Nižji nameščenci naj dobijo za iz-vrščvalno službo brezplačno službeno obleko.
D. Pokojnine.
22. Pokojnina znaša po dovršeni službeni dobi 100% zadnjih celokupnih prejemkov.
23. Pokojnine se izenačijo in se zvišajo avtomatsko, če se zvišajo prejemki aktivnih nameščencev.
24.	Ako je bil nameščenec upokojen po najmanj 20 letih efektivne službe, je njegov zasebni zaslužek ali dohodek iz premoženja brez pravnega pomena za izmero pokojnine.
25. Pokojnina se izplačuje v polni izmeri tudi v inozemstvu, ako obstoja v tem oziru reciprociteta z dotično državo.
26. Vsi državni upokojenci, ki imajo zakonito pravico do pokojnine, se po službeni dobi in po položaju, ki so ga imeli v aktivni službi, prevedejo na prejemke novega zakona.
27. Ako je bil nameščenec vsled bolezni več kakor eno leto odsoten od službe, se začasno upokoji, trajna upokojitev pa sledi, ako se delazmožnost ne povrne v teku nadaljnjih petih let, ali če je bolni nameščenec dosegel 60. leto starosti.
*
Prednjo spomenico je Zveza predložila vsem odločujočim činiteljem s prošnjo, naj v njej vsebovana načela vpoštevajo pri končni redakciji novega uradniškega zakona.
Društvene vesti.
Najtoplejo zahvalo p. n. članom -icam za došla priznanja! Kopič, društveni tajnik in urednik »Drž. upokojenca«.
Vesele Velikonočne praznike Vam želita: Društveni odbor in uredništvo ! Zeljno pričakovana pisanka naj ne izostane!
Odborova seja — zadnja? nedeljo dne 13. aprila t. 1.
Krožek upokojenega učiteljstva v riboru v četrtek dne 3. aprila pri tetki. Zadnji krožek bil je razveseljivo obiskan! Čast smo imeli pozdraviti vrlega tovariša gospoda Šetinca iz Sliv-nice-Celje. Na svidenje 3. aprila t. 1.! — Dragi tovariši, posnemajte ga!
Zaostala članarina! 1. aprila t. 1. vrnjen Vam kuluk pošljite svoji organizaciji! Pričakujemo, da je poravnava zaostankov Vaša prva skrb, ko ste prvič potegnili za polno vime.
Umrli: 1. Od kapi zadet g. Ivan Klemenčič, nadučit. v p. N. v m. p.! 2. V
— v
Ma-
naši
Krškem g. Ožbalt Drevenšek, fin. rešpi-cijent v p. Pokojnik je prej bival v Mariboru, kjer se je osobito pri »Samopomoči« kot blagajnik pridno udejstvoval. Tudi eden, ki ni dočakal boljših časov. Mir njegovi blagi duši! Gospej soprogi naše sožalje! 3. G. Martin Maicen, orož. stražmojster. N. v m. p.
Odgovori. 1. Krulej Pavel, upamo, da ste dobili tudi »Upokojenca« št. 2. Ali ne? 2. Pibernik Marija. Dobili Din 54 in s tem ste poravnali vse do 31. XII. 1929. Hvala! Odsvetujemo pa Vam, da izstopite zdaj, ko se bliža rešitev. 3. Prelog Anton. »Upokojenec« za februar je imel nekaj zamude. Zdaj ga gotovo že imate. 4. Žolgar Ana in Zabovnik Anka — Polzela. Na dopisnico z dne 24. m. m. smo poslali zaželjeno. Uspeh: 2. A. nam je vrnila, Z. A. pa ne. Kdo nam povrne imele stroške? 5. Terpinec Franc, — Polzela. Že enkrat smo Vas opozorili, da je Vaša vloga — 6 velikih strani — preobširna. Skušali smo jo skrajšati, ali vedno je še bila obširna in menda končala v košu, ker ste dobili 3 odklonilne rešitve (7. III., 2. XII. in 8. XII. 1921). Vsa nam poslana pisma (6 strani, 3 rešitve in 2 urgenci Vaši) predložimo te dni na kompetentno mesto s prošnjo v ugodno rešitev. Uspeha pa menda ne bo, ker bo na prilogah bogati akt preobširen. 6. Hvala lepa g. Havliček. Škoda, da ni nobenega Up. od prvega leta t. j. od 1919. Zanimivi in novi za me so podatki na Vaši cenj. dopisnici. Torej g. Svetek je bil tudi predsednik? 7. Grosek — Nova vas. Ali niste dobili tudi 1. št. »Upok.« Svetujemo vam, da se redno včlanite vsaj za pol leta t. j. Din 21.—.
Letni občni zbori v Mariboru.
a)	Kreditne zadruge.
Zadruga za nabavo kredita se je ustanovila dne 6. I. 1929, torej ne vede in ne hote kot neminljiv spomenik velikega zgodovinskega dne, drugega velikopo-poteznega preobrata pri nas.
Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nikoli.»
S temi besedami je podal naš pesnik prerok Simon Gregorčič nebroj žlahtnih življenskih naukov in s temi-le zlatimi besedami je otvoril svojo prvo letno poročilo dne 22. marca 1930 naš blagi tovariš, blagajnik in soustanovitelj »Kreditne zadruge drž. uslužbencev« v Mariboru g. Henrik Karničnik, učitelj v Mariboru in nadaljeval: »Ko bi se človeštvo ravnalo po plemenitem pesnikovem nauku, bi ne bilo toliko gorja in solz, kajti »imaš li brate mnogo od nebes, — od bratov ne odvračaj mi očes!« »Človek ni ustvarjen sam za se, temveč za družbo. Ko bi blažili gorje svojega bližnjega, našli bi povsod mir sreče. Odkod je današnja nezadovoljnost, kje je izvir tolike
bede in nesreče, — gotovo v grdi sebičnosti. Vsak drvi slepo naprej, pozna in časti le lastni »jaz« drugo pa tepta in poriva v stran.«
»Med našimi pradedi ni bilo toliko bede, kajti živeli so po edino pravilnem načelu: Eden za vse, vsi za enega: Ako se poglobimo v to resnično načelo, našli bodemo način pravega življenja. Misleče človeštvo se približuje temu načelu, ko ustanavlja »zadruge« in »samopomoči«.
Pdvodom ustanovitve kreditne zadruge se je vpisalo 22 članov z deleži po Din 250. — V Upravni odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Vidovič, Strajnar Jakob, Karničnik Henrik, Jurčič Karol, Vidic Franc, v nadzorstveni odbor pa gg.: potpukovnik g. Cvirn, Kopič, Ferenčak. Predsednikom Upravnega odbora je bil izvoljen sodni svetnik g. dr. Vidovič, Nadzorstvenega odbora po potp. Cvirn Franjo. Oba odbora sta se z navdušenjem lotila svojega dela.
Prvo pomoč je nudil zadrugi Savez v Beogradu s krediti v znesku Din 1CO.OOO. Hvaležno je omeniti »Okrožno skupino drž. nameščencev in upokojencev v Mariboru«, ki je vložila znesek Din 15.329. Hranilne vloge znašajo Din 26.829. Posojil se je dovolilo do 31. XII. 1929 36 v skupnem znesku Din 131.278. Zadruga je štela koncem prvega poslovnega leta 60 rednih članov.
Od čistega dobička po nad 2000 Din, ki je z ozirom na prve nujno potrebne nabave raznih poslovnih knjig in tiskovin, razveseljiv, se je dalo 5% v penzij-ski fond, ostanek v rezervni fond.
Obrestna mera: a) za vezane vloge 7%, b) nevezane 5%, c) za posojila z upravnimi stroški vred 8%. Vloge se sprejema tudi od nečlanov,- katerim kličemo: »Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje.
Članski tudi v 10 obrokih vplačljiv delež se je znižal od Din 250 na Din 100 in se obrestuje.
b)	Nabavi j alne zadruge v nedeljo dne 23. marca 1930 v mali dvo rani Narodnega doma bil je jako dobro obiskan. Zanimanje za zadrugo vidno raste. Z napetostjo so sledili navzoči letnemu poročilu zadružnega predsednika.g. Reharja, davč. nadupravitelja v p., ki je kaj spretno in stvarno vodil živahno debato, na razna vprašanja in opazke dajal povsem zadovoljiva pojasnila ter ponovno pokazal, da je mož na svojem mestu. V znak priznanja in hvaležnosti ga je tudi opozicija — 53 članov — v svoji B listi predlagala v zopetno izvolitev, tako da lahko rečemo, g. Rehar je bil soglasno izvoljen. Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru je med dru giini poslalo Upravnemu odboru pismen predlog, da se v znak hvaležnosti vse izžrebane gospode odbornike zopet iz-
voli. Višji poštni kotrolor v p. gospod Ferdo Karis si je osvojil ta predlog ter ga s stvarno motivacijo ponovil in priporočal obč. zboru, kateri ga je po dolgem mučnem čakanju na tozadevna ro-svetovanja opozicije v svoji A listi sprejel s 114 proti 53 glasovi.
Z aplavzom so sprejeli navzoči veselo vest g. predsednika, da se ustanovi t. 1. nova »Samopomoč«. Vsi nakupujoči člani -ce in njih žene oz. možje in otroci bodo brezplačno zavarovani za slučaj smrti. Ako umre mož odn. žena, se izplača ženi odn. možu Din 2000, ženi odn. možu Din 1500 po vsakem otroku Din 1000 posmrtnine. Ko se še posebej zahvali Upravnemu odboru upok. prof. dr. Žmavc za to res hvalevredno idejo Samopomoči, zaključi g. preds. občni zbor z opombo, da so na razpolago stavbeni načrti glede dograditve lastnega doma na Rotovškem trgu, ki bo končan še v t. 1.
c)	Učiteljskega doma, ki se je vršil dne 25. marca 19130 v deški meščanski šoli, je bil tokrat jako dobro obiskan. Glavni funkcijonarji: predsednik šol. upravitelj g. Hren, blagajnik šol. upravitelj g. Kožuh, tajnik šol. upravitelj v p. g. Vodenik, kateri kakor tudi dosedanji gg. odborniki so bili v znak hvaležnosti zopet izvoljeni, so želi priznanja. Želel bi, da bi bili navzoči tildi oni tovariši, ki tako radi streljajo iz koruze na odbor, ki pa je v vsakem oziru požrtvovalen.
Upokojeno učiteljstvo v Mariboru se prav pridno udejstvuje. Zbira se v raznih krožkih in z družabnostjo in ko-legijalnostjo preganja od sebe merečo jesensko meglo, ki se zbira nad osivelimi glavami, in z veliko vnemo sodeluje v raznih društvih in ustanovah. Posebno pa se briga za društvo »Učiteljski dom v Mariboru«, čegar namen je, gmotno in moralno podpirati učiteljski naraščaj in učiteljsko deco, ki se izobražuje v Mariboru. Za to važno stanovsko ustanovo zbere upokojeno učiteljstvo — večinoma staroupokojenci! — vsako leto lepe stotake, a pomaga tudi v vodstvu: podpredsednik, predsednik nadzorstva in tajnik so upokojeni učitelji. —- V delu in medsebojni ljubezni je sreča. Storite tudi drugi tako, da Vam ne klo-nijo glave in da Vam ne bode črv osamljenosti in zapuščenosti razjedal Vaših src!
Letna članarina se je znižala od Din 20 na Din 10.
V črno je zadel naš za vsako organizacijo vneti in požrtvovalni blagi tovariš R a j š p, ko je rekel, da tudi znižana članarina ne bo vlekla.
Priporočamo firmo Rogllč, »Karo čevlji«, Koroška c. 19, ki izdeluje z ozirom na trpežnost najceneje čevlje.
Izenačenje pokojnin.
Praške novine prinašajo za češkoslovaške tovariše jako razveseljive vesti. Večina češkoslovaških vladnih strank je odobrila zakonski osnutek glede pokojnin, ki bo te dni predložen skupščini in bo kot zakon stopil v veljavo dne 1. prosinca t. 1.
Izenačenje pokojnin se izvrši v 4 etapah. Kot prvi pridejo na vrsto vsi staro-upokojenci, ki so 1. prosinca 1930 prekoračili 65. leto svoje starosti, vdove 60 let. Torej s 1. prosincem t. 1. bodo izenačeni vsi v letih 1865 do 1869 *ojeni upokojenci oz. v letih 1870 do 1874 rojene upokojenke. 1. prosinca 1932 pridejo na vrsto letniki 1870 do 1874 oz. 1875 do 1876. Zadnja etapa se začne 1. prosinca 1933, s katero bodo izenačeni vsi ostali letniki. Zakonski načrt šteje 14 §. Najvažneji je 5. §, ki pooblašča vlado, da •izda predpise glede odmerjenja pokojninske prinadležnosti predpisanim uradom. Z dovoljenjem vlade v inozemstvu bivajočim upokojencem se odtegne 10%. Čas pod 3 mesece se ne šteje. L. 1925 je bivalo v inozemstvu 4127, katero število je 1. 1928 narastlo ntr 5271. Za 1. etapo izenačenja bodo rabili 163 milijonov Kč. za 42% vseh upokojencev t. j. 54.174 oseb, v 2. etapi pride na vrsto 19.402, v 3. 16.461, v 4. 37.464 staro-upokojencev.
Okrožna skupina drž. nam. Novomesto.
Sprejeli smo sledeče pismo: Cenjeno uredništvo! Kakor strela z jasnega nas je presenetila vest Okrožne skupine drž. nameščencev in upokojencev v Novem mestu priobčena v »Našem Glasu z dne
10.	t. m.
Ker ne najdemo izrazov in jih kot stari poštenjaki ne bi hoteli izgovoriti, prosimo samo cenj. uredništvo, da nam po poizvedbi pojasni.
1. Je-li v istini Okrožna skupina v Novemmestu edina v vsej Jugoslaviji, ki se je predrznila staroupokojence t. j. vse one, ki so bili upokojeni pred 1. oktobrom 1923, še žive pahniti v grob?
2. Iz katerih elementov sestoji odbor te Okrožne skupine, tudi upokojencev in ni v tem odboru nobenega staroupoko-jenca?
3. S kako pravico nosi ta organizacija naslov »Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev, ko ji vendar -pripade le naslov »Okrožna skupina drž. nameščencev in upokojencev po 1. oktobru 1923«!
4. Je-li Zveza vrgla ta predlog z in-dignacijo v peč? To vprašanje je skoraj odveč, ker zaupamo popolnoma Zvezi in vemo, da obsoja to belo vrano kakor mi.
Hvaležni smo »Našemu Glasu«, da je ta sklep priobčil.
Pri tej priliki se izrazimo pohvalno o predlogu Okrožne skupine Maribor, ki se glasi pod 1. »Kad načelo veljaj, da se izenačijo vse pokojnine po činih in službenih letih tako, da bo samo ena vrsta upokojencev.« Stem je pač vse povedano, zato naj bi bil izostal čl. 17., ki pravi »Vprašanje pokojnin od bivše Avstro-Ogrske prevzetih upokojencev ne spada pravno v uradniški zakon. Vendar zahteva socialni čut, in pravičnost, da se izenačijo z ostalimi upokojenci.« K temu dodam naj le, da so bili dotični upokojenci 1. 1927 prevedeni na dinarske pokojnine in s tem z drugimi izenačeni postali pravi jugoslovanski upokojenci.
Konečno omenim še to, da se je hvalevredno potegnilo za nas tudi učiteljstvo. »Učit. Tovariš« piše v svoji št. 25 v svoji prošnji: »Obča želja vsakega drž. nameščenca je pa ta, naj bi se vsi upokojenci brez razlike, kedaj je bil kateri upokojen izenačili in prevedli na novi pokojninski zakon. Vidi se, da so v različnih odborih še možje, ki šo v Avstriji krvaveli v disciplinskih in sodnih preganjanjih trpeli za svoj mili narod, medtem hočejo sedaj drugi odločati.
„Ena, dve o »Samopomoči".
Ker sem bil dne 16. februarja zadržan se udeležiti občnega zbora »Okrožne skupine drž. nameščencev in upokojencev«, sem kasneje zvedel potom >Drž. upokojenca« in mi doposlane okrožnice o sklepu delenja članov »Samopomoči-* v skupine A in B. Zelo posrečen je bil ta sklep, ker je mahoma zadovoljil vse one, ki so v strahu računali z ono prenizko podporo, ki jo zaostale prejmejo po umrlim članom. No, sedaj se bo, ako večina prestopi v skupino B in ako se bo pridno nabiralo še nove člane, vsota podpore še več ko podvojila. Tudi ta znesek ne bo še vsakogar zadovoljil, zato pa upajmo, da pojdemo drugo leto še dalje (posebno če nam bo Vaša krava, gosp. urednik, dala več mleka), da bomo morda skupino A črtali, ter osnovali poleg B z 4 Din še C z 8 Din, kar bi že nekaj izdalo, osobito če se posreči dvigniti število članov na tisoč. Pod okrožnico »Samopomoči« v »Upokojencu« z dne 28. II. je pravilna opomba uredil., »da se kot člani »Samopomoči« sprejmejo vsi v bivši mariborski oblasti stanujoči drž. upokojenci in upokojenke«. K temu bi v korist vseh aktivnih in upokojenih nameščencev gornji okrožni skupini svetoval, da povabi potom »Jutra«, »Slovenca« in »Večernika« k pristopu k »Samopomoči« vse v bivši mariborski oblasti se nahajajoče nameščence in upokojence. Ker se na deželi o naši »Samo-
pomoči«, ki je imela prej svoj delokrog samo za Maribor, skoro ne ve, sem prepričan, da bi se jih mnogo prijavilo, ko bodo za to možnost zvedeli. K.. .s.
Kaj pišejo
razne novine glede novega uradniškega in penzijskega zakona. Sklicuje se n*a tozadevna poročila v »Upokojencu« št. 2 stran 2 tretja kolona objavljamo še sledeče tupatam nasprotujoče si povprečno pa vendar ugodne vesti.
a) NOVI URADNIŠKI ZAKON.
ZAGREB, 3. marca. (Tel. »Slov.« Kakor je Vaš dopisnik zvedel iz tukajšnjih uradniških vrst, bo uradniški položaj v bodoče po novem zakonu urejen približno tako: Uradniki se bodo delili v uradnike prve kategorije s fakultetno izobrazbo, uradnike druge kategorije z maturo, tretje kategorije s 4 razredi srednjih šol. V četrto kategorijo pridejo zvanič-niki, v peto pa sluge. Plača se deli v položajno, osnovno in v stanarino. Položajna plača bi bila naslednja: I. razred: 48.000 Din, drugi 36.000, III. 36.000, IV. 27.000, V. 24.000, VI. 21.000, VII.
18.000, VIII. 15.000, IX. 12.000, X. 10.000, XI. 9000, XII. 6000. V XII. razred pridejo sluge, v XI. pa zvaničniki. Prva kategorija začne z VIII., druga z IX. in tretja s X. razredom. Osnovna plača bi bila raz deljena na 10. skupin. Začne se z 12.000 nato pa se skupine zvišujejo in sicer gre po vrsti z ozirom na napredovalno dobo treh let:	13.000,	14.000, 16.000, 18.000.
20.000, 22.000, 24.000,	26.000,	28.000,
30.000,
Napredovanje se vrši vsaka tri leta. Šesti razred položajne plače I. kat. od 12—20 službenih let odgovarja službenim prejemkom II. kat. s službo od 20 let dalje. Sedmi razred I. kat. od 5—12 let pa v II. kat. 12—20 let. Osmi razred I. kat. s službo do 5 let drugi kat. od 5—12 let, oziroma III. od 12—20 let, oziroma IV. kategorij od 20 let dalje. V IX. tretja kategorija do 5 let itd.
Seveda bo sedaj glavno, na katero finančno osnovo in finančni efekt bo pristal končno finančni minister. Računati je vsekako z delnim povišanjem dohodkov pa tudi z razredi, približno tako, kot jih je poznal stari avstrijski uradniški zakon.. Če bi ta predlog obveljal, potem bi prišle na bolje v prvi vrsti mlajše moči. Sorazmerno bi veliko pridobile poleg prve tudi ostale kategorije,
b)	AVTENTIČNO POJASNILO O NO-VEM URADNIŠKEM ZAKONU. Načrt zakona še sploh ni sestavljen, ker še niti niso določene smernice novega zakona. — Vse druge vesti so tendenciozne.
BEOGRAD, 14. marca, pč. V javnosti so bile nedavno razširjene konkretne in-
formacije iz nekega dozdevnega načrta novega zakona o uradnikih. Navajale so se celo podrobnosti, kakor nov razpored državnih uradnikov, nova sistematizacija plač in pokojnin. Vašemu dopisniku se z najmerodajnejšega mesta zatrjuje, da so vse te informacije apokrifne, deloma naravnost izmišljene. Za izdelavo uradniškega zakona je bila postavljena širša komisija strokovnjakov, ki je že dolgo razpravljala o glavnih smernicah in načelih novega zakona. Med delom te komisije so posamezni njeni člani navedli svoja strokovna mnenja. Zatem je nastal kratek odmor v delu komisije, ki je šele danes popoldne zopet nadaljevala svoja posvetovanja. V tem trenutku nima komisija še nobenega izdelanega načrta niti formuliranega mnenja, ki bi ga lahko predložila vladi. Vsa stvar je še popolnoma v stadiju diskusije in formulirana odnosno sprejeta niso niti o-snovna načela.
Prvotno je obstojal namen izdelati nov uradniški zakon do konca tekočega meseca, tako da bi stopil v veljavo že z novim državnim proračunom 1. aprila. Kakor pa vse kaže, zaradi velikega obsega materijala in zlasti zaradi tega, ker je predloženih okoli 30 načrtov posameznih članov komisije, tega posla ne bo mogoče izvršiti niti v treh mesecih. Iz vrst komisije bo sedaj najbrže izvoljen ožji odbor, ki bo iz vseh predloženih predlogov izbral enega kot osnovo ter ga potem v podrobnostih redigiral. -Na vladi bo potem, da predlagani načrt sprejme, zavrne ali pa izpremeni.
Glede na navedeno ne predstavlja torej ono, kar se je doslej v javnosti navajalo o novem uradniškem zakonu, nobenega mnenja komisije. Šlo je očividno le za zasebno mnenje posameznikov, ki je bržkone imelo tendenco izzvati službeni odgovor in službeno objavo zakonskega načrta samega odnosno objavo načel, na katerih bo novi zakon zgrajen.
c) ZAKON O UREDITVI POLJEDELSKEGA MINISTRSTVA.
Tudi uradništvo tega resora dobi posebne doklade v znesku 200 do 3100 Din mesečno.
BEOGRAD, 26. marca AA. Nj. Vel. kralj je na prelog ministra poljedelstva predpisal in proglasil zakon o ureditvi ministrstva poljedelstva. Zakon določa med drugim: Ministrstvo poljedelstva je vrhovna oblast za posle poljedelstva, veterinarstva in agrarne reforme, a vodi ga minister poljedelstva.
Glede poslov poljedelstva, veterinarstva in agrarne reforme, ki spadajo v pristojnost kr. banskih uprav in sreskih načelstev, obstojajo po zakonu o banski upravi posebna odelenja pri kr. banskih upravah, a pri sreskih načelstvih potre-
bni organi (veterinarski, agrarni referenti).
Pripravniki poljedelske in veterinarske službe kakor tudi agrarne reforme ne morejo pridobiti stalnosti dokler ne po-lože predpisanega strokovnega izpita. Ako tega izpita ne opravijo v 4 letih od dneva imenovanja, se odpuste iz službe.
Glede državnih uradnikov iz resora ministrstva poljedelstva pri banskih u-pravah, razen načelnikov kakor tudi obmejnih veterinarjev, veljajo glede njihovih zvanj, plač in napredovanj določbe § 47 zakona o banski upravi.
Glede položajev, prejemkov, službe in napredovanja geometrov in geodetov ministrstva poljedelstva veljajo določbe, ki so merodajne za geometre in geodete ministrstva financ. Postavitve napredovanja po stopnjah osnovne plače gredo po določbah zakona o uradnikih.
Zaradi značaja službe uradnikov I. kategorije jim gre posebna doklada in to mesečno’- v 2a skupini 3100 Din, v 2 skupini 2700, v 3a skupini 2120, v 3 skupini 1720, v 4a skupini 1320, v 4, 5, 6 skupini 920, v 7, 8 skupini 520 in 9 skupini 2C0 Din. Službene doklade se računajo v pokojnino s 50% po 20 letih, 60% po 25, 70% po 30 in 100 odstotkov po 35 letih, ki jih uradnik efektivno prebije v državni službi.
Uradniki v smislu tega zakona prejemajo plače in stanarino in vse doklade po zakonu o uradnikih. Oni, ki imajo stanovanje v naravi, nimajo pravice na sta narino.
Glede njihove pristojnosti in organizacije veljajo v vsem določbe zakona o banski upravi.
Položajne plače znašajo za 2a skupino 45.000 Din letno, za 3a skupino 39.000 Din letno, za 4a skupino 18.000 Din letno.
Uradnik, ki je prejel letno slabo oceno, ne more prihodnje leto napredovati. Cas, ki ga je prebil v. službi s tako oceno, se mu ne računa za napredovanje. Ako ima 2 zaporedni leti oceno »slabo«, izgubi 20% svojih prejemkov za vse leto, po 3 zaporednih letih s slabo oceno pa se odpusti iz službe, če pa ima pravico na pokojnino, se mu v pokojnino ne šteje doklada po tem zakonu.
Uradniki, ki so na dan uveljavljenja tega zakona v I. kategoriji, a nimajo potrebne šolske izobrazbe, ki-jo zakon zah teva, ostanejo v skupini in kategoriji. Ako je tak uradnik v 4a/I. lahko napreduje samo še v neposredno višjo skupino. Če pa je v 5. ali 6. skupini, lahko napreduje rednim potom do 4. skupine vključno, po 5 letih v 5. odnosno 6. skupino.
Prejemki po tem zakonu gredo od 1. aprila 1930.
č) NOVA UREDITEV POLOŽAJEV IN PREJEMKOV URADNIŠTVA V RESORU MINISTRSTVA TRGOVINE. Delna Izprememba uradniškega zakona o banski upravi. — Posebne službene doklade in nova odmera položajnih plač.
BEOGRAD, 17. marca AA. Nj. Vel. kralj je danes podpisal zakon o položajih in zvanju ter o pogojih za njihovo dosego, o postavljanju in razporejanju plač in ostalih prejemkov uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo.
Primerjaje gori navedena poročila a), b), c), č), od katerih nam posebno b) jemlje vsako upanje na skorajšnj oboljšo bodočnost, smo prišli do zaključka, da se v Beogradu dela in sicer s polno paro dela, ker zadeva mora biti končana do 1. aprila t. 1. Ta nasprotujoča si poročila — celo »Činovnički glasnik« z dne 1. marca 1930 piše:	»Još malo strplje-
nja« — so posledica zahteve z merodajnih mest, da ostane stvar strogo tajna. Torej upajmo in ne obupajmo!
Vabilo
na VI. (IV.) redni občni zbor Društva drž. upokojencev in upokojenk, za Slovenijo, sedaj v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 18. maja 1930 ob 10. uri dop. v Gantbrinovi dvorani v Mariboru. Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika.
2. Poročilo načelstva in vodstev krajevnih skupin.
3. Poročilo preglednikov računa.
4. Sklepanje o društveni imovini.
5. Volitev odbora podružnice »Društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani.
ZdraviliSie Rogaška Slatina
I
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci Tempel, Styria, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: Maj—september	Sezona:	Maj—september
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Komcertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaika Slatina.
I
Izdaja Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, predstavnik dr. Kronvogel,
predstavnik Stanko
dpribor. OdgoW>rni urednik Rado Kopič, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna etcla,ravna^<^W daribor.