Ft egtsterotJ t> y A u st ra I la Post P u t> Ilc atio n AVGUST 19 85 |UU8UAN4 ?; % * THOUGHTS - LETO 3 4 TEŽKO bi verjet, da je kje na božjem svetu urednik, ki bi ustregel vsem bralcem. Še Bog ne more vsem ustreči, pravi star pregovor, pa bi potem urednik? Dobivam pisma in telefonske klice od blizu in daleč. Nekaj je res tudi pohval in zahval. A največ: temu ni všeč to, drugemu ono. Nekdo obljubuje odpoved lista, če ne bo v njem več zgodb. Temu so križanke odveč, drugi se pritožuje, da njegovega članka nisem takoj objavil. Spet drugi ne verjame, da sem njegov članek v preobilici dela nekam založil in ga pri najboljši volji ne najdem. (Še dobro, da na tej strani platnic piše: Rokopisov ne vračamo!, sicer bi padale še te zahteve in mi nalagale novo skrb.) In zdi se mi: prav malokdo verjame, da imam res toliko dela, navadno še sredi noči, da enostavno ne utegnem misliti še na odgovore posameznim pismom . . . Vse to vzamem za običajno zadevo. S tira me pa le spravi, ko mi ob koncu telefonskega pogovora, polnega kritike in napotkov, glas na drugi strani pove:"Veste, saj nisem naročnik. Pri sosedu berem MISLI, pa mi to in to v njih ni všeč ..." — Ali pa: ko preberem pismo podobne kritične vsebine, potem pa najdem v naročniški knjigi, da je pisec že kar precej let v zaostanku z naročnino . . . Takima bi pa zares najraje povedal, naj pometeta najprej pred svojim pragom. — Urednik in upravnik Slika na platnicah: Mladina Slovenije v svetu. S ponosom jo gledamo v narodnih nošah ob naših praporih... KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Izdal Slovenian Research Center of America. — Cena 1. dela 8,— dol., drugega 9.50 dol. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11.- dolarjev. ANGLEŠKO—SLOVENSKI in SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 8,— dolarjev. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, izdana v Argentini, 280 strani. Vezana knjiga 16. dol., broširana 13. — dol. ŠKOF ROŽMAN. I., II. in III.del. Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40. dol. (Posamezne knjige: prva 7.— , druga 9,— in tretja 28. - dolarjev.) LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Čena vsem trem delom skupaj samo 10,— dolarjev. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13.—, broširani pa 10,— dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. 1. Kunstlja. Cena 2,— dol. SLOVENIAN HERITAGE (Vol. I) - Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal Slovenian Research Center of America. V angleščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. Cena 18,- dolaijev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I.del - Odlična študija razvoja dogodkov 1941 — 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13. dolaijev. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2.- dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. - Cena 2,— dolaija. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dolarjev. NAŠ IN MOJ ČAS - Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13. -,broš. 10.-dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST Pesmi Karla Mauserja. Cena 5.--dol. ttiieli III I (THOUGHTS) — Religious and Cultural Month|y in Slovenian Language — Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 - Tel.: (03) 861 7 7 87 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, V|C. 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) S 6.— ; izven Avstralije (Overseas) $10. — ; letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava In priprava strani (Typing and |ay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3101 - Tel.: (03) 380 61 10 Dve /piemenitvi NA DAN šestega avgusta postavlja Cerkev v svoj koledar poseben praznik: spominja se Gospodove spremenitve na gori Tabor. S tremi apostoli se je Jezus podal na vrh in tam so ga videli vsega poveličanega, v razgovoru z Mojzesom in Elijem. Evangelij poroča, da so se Njegova oblačila svetila kot sneg. In ko je bil ves ožarjen in je vse tri zakril svetal oblak, so iz °blaka apostoli zaslišali glas: “Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!” Peter, Janez in Jakob so bili ob Gospodovi spremenitvi prestrašeni, saj so bili naenkrat postavljeni pred drugačnega Jezusa, kot so ga bili va jeni v vsakdanji človeški podobi med seboj. Kaj se je dogajalo pred njimi, je očitno dokazovalo Jezusovo božanstvo. Pred njimi se je odprl nadnaravni svet, ki se jim je zdel nekam daleč in nedostopen, zdaj pa so mu bili priča. V zbeganosti je Peter nekaj jecljal o treh šotorih, ki naj bi jih naredili za Jezusa, Mojzesa in Elija, tako je bil iz sebe; sveto Pismo pri tem razloži, da pač “ni vedel, kaj bi rekel”. . . Kaj je bil namen te Gospodove spremenitve? Hotel je vsaj trem apostolom pokazati svojo božjo veličino, da bi se pozne-le ob trpljenju in smrti ne pohujšali nad njim. Zabičal pa jim Je> naj o vsem tem ne govore nikomur, dokler ne vstane od Mrtvih. Kot poroča sveto pismo, pa so se učenci med seboj spraševali, ka bi to pomenilo: vstati od mrtvih. Kako Člove-nebogljeni, pa četudi že nekaj časa v Jezusovi družbi! Nam v tolažbo, ki se nam tudi zde nebesa dokaj visoka, pozabljamo pa pri tem, da je Jezus-Bog vselej med nami. Kaj je res zgolj slučaj, da je datum spomina Gospodovega spremenjenja na Taboru tudi datum neke druge spremenile. Šesti avgust — štirideset let je minilo od takrat, ko se je nebo zasvetilo nad Hirošimo. Naša nesrečna atomska doba Se je rodila — z eksplozijo prve atomske bombe. Nebo je zadalo, a ne v čudoviti beli svetlobi kot takrat na Taboru, ampak v krvavordečem siju in oblaku gobaste oblike. Vse mesto Je bilo enostavno zbrisano s površja zemlje. V grozi nasilja se le 130.000 življenj v trenutku ločilo od sveta in se prikazalo Pred Stvarnikom. Da, 130.000 nedolžnih življenj, pa še nad 100.000 jim je sledilo v Nagasakiju nekaj dni kasneje in potem v teku naslednjih let, kakor za posledicami tistih strašnih trenutkov “spremenitve” pred štiridesetimi leti umirajo še danes ... To pa je spomin drugačne “spremenitve”, ki je lloveško r boiJe LETNIK m 34 \ ' j , i m i ‘J misli človeške ŠT. 8 AVGUSTOf 1985 VSEBINA: Dve spremenitvi — stran 193 Škof Slomšek uči — stran 194 25 let je za nami . . . Srebrni jubilej melbournske Slomškove šole — P. BazUij. — stran 195 Kaj pravi Cerkev o evtanaziji? — Po D. Ž. — stran 198 Moj učitelj — črtica — Mirko Kunčič — stran 200 Tudi teh ne pozabimo! — Med revolucijo pobiti duhovniki — Dr. F. Blatnik — stran 202 Navodila kitajskim kristjanom — stran 204 Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 205 Izpod Triglava — stran 206 Božja beseda — Kdo je koga ogoljufal? — P. Ciril — stran 208 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 210 Delavčevi roki — G. S. — stran 212 Pesem dveh src — roman — Florence L. Barklay — stran 213 Naše nabirke — stran 213 AH res? —P. BazUij — stran 214 P. BazUij tipka ... — stran 216 Z vseh vetrov — stran 218 Kotiček naših mladih — stran 220 Križem avstralske Slovenije — stran 221 Dajmo si duška:smeh je zastonj — pravijo doma — stran 224 O bratje, z vedrim licem, s čistim očesom na pot . . . roka božja bo odprla srce in v srcu bo roža čudo-tvorna . . . Dodeljena bo, bratje, nam vsem, ki smo jo verno iskali in je nismo spoznali. Zaradi trpljenja nam bo dodeljena ob poslednji uri. Kar smo trpeli, ni izgubljeno. Slabi smo bili in plahi, razjedeni od trepetajočega hrepenenja. Ali izgubljen ni noben samoten vzdih, tudi solza slabotnega ni izgubljena. S trpljenjem in s smrtjo bomo pognojili to lepo zemljo, da bo vzklilo novo življenje ... Ne bojte se, ne vzdihujte — Bog vas je videl, videl je vaše hrepenenje in vaše trpljenje. IVAN CANKAR in ne bolje delo: iz življenja v strahotno smrt, iz zdravja v brezkončne posledice, iz del človekovih ustvarjalnih rok v razvaline in razdejanje ... In — kot le omenjeno — s tistim trenutkom je nastopila nova, atomska doba, ki je nad človeštvo prinesla strah. S slehernim letom se veča trepet pred novim “spremenjenjem”, ki bi vsekakor bilo samouničenje vsega na svetu s človeštvom vred . . . Nikar ob vsem tem ne dolžimo Boga, ampak se potrkajmo na lastna prsa. Ravno v primerjavi obeh spominov na dan ie-stega avgusta vidimo razliko med božjo in človeško spreme-nitvijo. Kristus nam pripravlja spremenitev podobno svoji, mi pa v svobodni izbiri hočemo po lastni poti, ki vodi v Človeško spremenitev propada in trpljenja. Zato pa, ko zlasti v teh spominskih dneh kličemo: “Nikoli vel atomske bombe!”, ne pozabimo dodati tudi našo pripravljenost živeti po božji volji, služiti svojemu Stvarniku. To je edina pot do resničnega miru na svetu — in pa do sijaja poveličanja, ki nas čaka po smrti. ŠKOF SLOMŠEK UČI: — Šola, cerkev in pa očetova hiša se morajo za roke držati. — Delaj veselo! Delo je božji dar, ki nam zemljo olepša, živež posladi, zdravje ohrani in nas greha obvaruje. — Cena minljivih reči s starostjo pada, cena mirne vesti pa z letmi raste. — Izobrazba ljudstva brez resnične krščanske vere je ravna steza k naj hujšemu podivjanju. — Država brez vere je mrtvo truplo, ki ima gnilobo v sebi. — Kdor vero izgubi, vse izgubi — luč mu ugasne sredi trde noči. — Sveti Duh je na binkoštno nedeljo posvetil vse jezike, da vsak svoj jezik, v katerem govori, ljubi in daje zanj Bogu spodobno čast in zahvalo. Med vsemi jeziki mora biti Slovencem materin jezik najljubši. 25 let je za nami... m s> No, pa še nekaj o šoli! Pred tremi leti sem menda prvič poskušal, da bi se naši otroci od časa do časa zbrali in nekaj slišali v domačem jeziku. Žal nisem uspel in se razen ene matere ni nihče javil. Morda danes po treh letih marsikateri oče ali mati mislita na ono moje povabilo, če sta ga brala. V teh treh letih je že marsikateri slovenski otrok “presvi-čal” na angleški jezik; slovenskega razume, govoriti ga je pa sram. Preveč tega opažam med našimi družinami. Ali bi ne bilo prav, da bi s Slovensko šolo spet poskusili? Morda bo zdaj več uspeha. Že samo dejstvo, da bi se slovenski otroci spoznali med seboj, je veliko vredno. Lahek in čimbolj zanimiv pouk v slovenskem jeziku, katekizmu in naši rojstni domovini bi bil po slovenski maši na prvo nedeljo. Starši bi medtem lahko počakali v domačem razgovoru v dvoranici ob cerkvi, kjer bo na razpolago tudi prigrizek. Kaj pravita k temu, slovenska oče in mati? Kdor se zanima za naš poskus, naj po maši na prvo nedeljo v avgustu počaka v dvoranici ob cerkvi, pa se bomo pogovorili. Četudi bi bil razred v začetku majhen, prepričan sem, da bi žel svoje sadove. Šolo je pripravljen voditi g. Jože Kapušin, urednik “Vestnika”, Slovenski klub pa je obljubil vso pomoč, da bomo skupno tej otroški skupinici nudili obilico veselja. Vem, da bo v veselje nam vsem, zlasti pa staršem, ko bodo gledali našo mladino pri prvem otroškem nastopu na odru. (MISLI, avgust 1960, P. Bazil tipka, stran 251) Za slovensko šolo se je javilo doslej štirinajst otrok. Kar lepo število za začetek. Pouk bo za enkrat vsako prvo nedeljo v mesecu takoj po slovenski maši. Malo dobre volje s strani staršev, pa bomo s šolo uspeli. (...) Če bi kateri slovenskih staršev hotel pripeljati svoje otroke k našemu pouku, je še čas. Na prvo nedeljo v mesecu po maši! (MISLI, september 1960, P. Bazil tipka, stran 260) Isti dan (4. septembra) beleži v Melbournu še drug pomemben dogodek: prvi dan SLOVENSKE ŠOLE! Kar lepo število otrok je ostalo po maši v naši cerkvici, starši pa so imeli medtem domač pomenek v dvoranici, kjer fantje nabijajo ping-pong, igrajo šah in kuhajo klobase. Kapušinov Jože je otroke znal pritegniti. Bili so tako navdušeni nad šolo, da so rekli, da bi kar sleherni teden hodili. Vsekakor lep začetek, četudi sem se bal, da ne bomo uspeli. Zahvala našim staršem, v prvi vrsti pa našemu učitelju! Upamo, da bo število otrok še narastlo. Jože že misli na prvi otroški odrski nastop. Bog daj! (MISLI, oktober 1960, P. Bazil tipka, stran 293) Kako prijetno je danes brskati po albumu zbranih °tografij o dejavnosti naše šole, ali pa brati gornje vr-s^ce, ki sem jih objavil v MISLIH pred petindvajseti-mi leti. Ob obujanju lepih spominov nam služijo za Podlago. Skoraj, preprosto zveni tiskano poročilo, kot 131° vse samo od sebe: začeli smo in steklo je tako °Jadko, da teče še danes, po preteku četrt stoletja . . . resnici je za vrsticami, fotografijami in toplimi spo-min' na tiste začetke ter naslednja leta veliko truda ln žrtev — poleg obilice zadoščenja in številnih doka-2ov, da delo za našo šolo le ni bilo prazno mahanje Po zraku. Dorga vrsta otrok, ki so v vseh teh letih obi-. ovali pouk slovenščine, je v veselje meni, učiteljem ® staršem. Nekaj so pa otroci le odnesli v življenje. e dvomim, da tudi oni hranijo lepe spomine na šol-s ® ure in odrske nastope. ^ Kot bi bilo včeraj, se spominjam dneva, ko sva s aPušinovim Jožetom razpravljala o potrebi šole in kako bi uspešno začeli. Zelo sem bil vesel, ko se je ponudil za učitelja. Takrat sem bil socialni referent v odboru melbournskega Slovenskega društva (SMD). Karkoli sem storil na polju pomoči našim rojakom, zlasti številnim novodošlim iz begunskih taborišč, sem vložil v okvir društvene dejavnosti, pa čeprav bi storil isto tudi če bi ne bilo društva. Tako sem tudi glede slovenske šole računal po isti poti ter sem na seji predložil načrt. Proti mojemu pričakovanju pa je bila reakcija čisto nasprotna. Verjetno je bilo istočasno malo preveč skrbi ob novokupljenem Domu v North Carltonu, saj so bile priprave za njegovo otvoritev ravno v teku. Molk kot odgovor na moj predlog sem prekinil z izjavo, da sem šolo pač predlagal z najboljšim namenom in ker ni odziva s strani odbora, jo bomo začeli v okviru cerkvene dejavnosti. In tako je ostalo. Odbor je obljubil pomoč, ki je obstajala nekaj let v tem, da so vsi otroci Slovenske šole dobili Miklavžev paketič. Ko je društvo pričelo Miklavževo prireditev obdarovanja otrok na svoje, je tudi to izpadlo. Učitelja Jožeta, ki sije poleg urejevanja “Vestnika” nakopal še polno drugega kulturnega dela, je že v nekaj mesecih zamenjala pri šolski vzgoji ileprekosljiva Smečeva Anica. Taje ostala duša naše šole prav do svojega odhoda k Ognjiščarjem po božiču 1973. Kot članica te moderne redovne družine zdaj živi in deluje v Angliji, kjer še vedno z zanimanjem prebira v MISLIH naša poročila. Že takoj spočetka je bilo očitno, da bo morala šola razviti lastno učno metodo. Saj z en- ali dvakratnim poukom na mesec ne moreš pričakovati kaj sličnega redni slovenski šoli, ker niti ni časa niti nimajo otroci dovolj podlage. Pouk je bil in je več ali manj še povezan s pripravo na odrske nastope. Uspeh na odru o-troka navduši za slovenski jezik, ko s slovensko govorico ali petjem žanje ne le odobravanje staršev, ampak tudi aplavz cele dvorane. Obenem pa mu priprava veča besedni zaklad, katerega si je pridobil doma pred šolsko dobo, z obiskovanjem rednega šolskega pouka pa ga izgublja. Zavedamo se. da naš pouk ne more dati bogvedi kaj. Končno so le starši tisti, ki imajo na ohranitev slovenščine med družinskimi člani glavni vpliv in ki naj bi otroka redno vozili v slovensko šolo. Viden uspeh se je vedno pokazal le pri tistih otrocih, katerih starši so tesno sodelovali s učiteljicami in slovenskim učnim programom. Anica se je res potrudila in uspeh prvega leta se je pokazal na materinski proslavi v maju 1961, ki smo jo imeli v dvorani pod samostanom evharistincev ob cerkvi sv. Frančiška sredi mesta. Koliko veselja so prinesli ti nastopi vsem udeležencem, zlasti pa staršem. In ta tradicija materinskih ter očetovskih pro- Učenci začetnega razreda naše Slomškove šole pri prvem nastopu (Materinska! dan 1961). Od leve na desno: Aleksander Drezga, Sandra Hervatin (poročena Krnel), Majda Uršič (por. Sobczak), za njo Magda Pleško (por. Pišotek, zdaj učiteljica slovenske šole S.D.M.), Stanko Penca, Cvetka Uršič(por.Brne), Toni Pleško, za njim Ana Marija Brne (por. Thomas), Jožica Uršič (por. Bazaluk),za njo komaj vidna Margaret Vekar (por. VVilliams), Kristina Penca (por. Jelenič) in Rajko Bole. — Vsi so seveda že poročeni( očetje in mamice nove generacije, ki raste med nami. slav ter vsakoletnih Miklavževanj se ponavlja iz leta v leto, poleg nekaterih samostojnih spominskih proslav in zlasti večdejanskih mladinskih iger, katerih izvedba je bila za naše izseljenske razmere nekaj izrednega, da ne rečem naravnost neveijetnega. Vsem takratnim udeležencem bo ostala v nepozabnem spominu igra “Mačeha in pastorka”, ki je iz Sydneya privabila celo našega starosto, pokojnega p. Bernarda. Vajen kulturnih prireditev med ameriškimi Slovenci, enostavno ni mogel veijeti, da je v Avstraliji kaj takega mogoče izvesti. Isto lahko rečemo o naslednji igri “Kekec in Mojca”, kakor tudi o “Pavelčkovi piščalki” že po prihodu sester in z njih trudom, ali pa o sodelovanju šolskih otrok pri opereti “Miklavž prihaja”. Poleg Srnečeve Anice in sester so poučevale še Dragica Setnikar por. Gelt, bivša učenka naše šole Magda Pišotek r. Pleško, Lucija Smec, ob Aničini odsotnosti je za prihod sester otroke pripravila Angela Škofič in kratko je pomagala Barbara Baraga. Zadnja leta poučujejo Pavlina Pahor ob pomoči hčerke Anite ter Viki Mrak, ki skrbi tudi za pouk folklornih plesov. Delo je bilo precej olajšano, tako pouk kot nastopi, z razvojem našega verskega središča v Kew. Šola je dobila stalni razred in kasneje še enega, pa za nekaj časa tudi prostore pri sestrah v Slomškovem domu. Nekaj prireditev smo imeli na prostem na dvorišču Baragovega doma, kasneje seveda v dvorani pod cerkvijo. Prva taka prireditev je bila Materinska proslava dne 5. maja 1968, v dvoranskem prostoru brez poda, vrat in oken in na zasilnem odru — vendar s prijetnim občutkom, da smo na svojem. S prihodom slovenskih sester in njih prevzema vodstva Slomškove šole seje pričelo novo poglavje. Kako sem vedno občudoval navdušenje pokojne m. Romane Toplak, ki se je kljub svojim osemdesetim letom znala res približati tako otrokom kot staršem. Pri pouku sta pomagali tudi sestri Pavla in Maksimilijana Kavčič. Glavna skrb šolskega vodstva pa je vsa leta ležala in še leži na s. Silvestri Ifko. Njeno posvečanje slovenski šoli in nastopom je neprecenljivo, zlasti ob njenem rahlem zdravju. Želimo ji, da bi z božjo pomočjo še dolgo posredovala otrokom materino besedo. Do prihoda sester (leta 1966) žal nimamo ohranjenih imen in števila otrok Slomškove šole. Kot sem poročal ob začetku v MISLIH, so starši za prvo leto priglasili štirinajst otrok. Kolikor se spominjam, se je število otrok v naslednjih letih višalo, pa vsa leta nepričakovano nihalo, doseglo svoj višek leta 1977 in zopet občutno padlo. Vzrok padanja je vsekakor iska-ri v dejstvu, da so začeli lastne slovenske šole vsa tri melbournska društva, S.D.M. na elthamskem gričku, Jadran (Diggers Rest) in Planica (Springvale). Na ra-cun teh šol nismo izgubili le učencev, ampak celo nekaj učiteljic. Seznam otrok po prihodu sester (samo za leto 1968 Je število le po spominu) nam nudi sledeče številke: Leta 1966 — 33 učencev 1976 — 62 učencev 1967 — 28 učencev 1977 — 91 učencev 1968 — 23 učencev 1978 — 50 učencev 1969 — 18 učencev 1979 — 43 učencev 1970 — 25 učencev 1980 — 29 učencev 1971 — 39 učencev 1981 — 31 učencev 1972 — 39 učencev 1982 — 31 učencev 1973 — 44 učencev 1983 — 23 učencev 1974 — 59 učencev 1984 — 21 učencev 1975 — 32 učencev 1985 — 23 učencev. Pouk je bil v Slomškovi šoli vsa leta brezplačen, kakor je bilo brezplačno tudi delo vodstva in poučeva- nje. Vsa leta se je vzdrževala s pomočjo darov naši misiji in s prostovoljnimi prispevki ob prireditvah (nakup knjig in potrebščin, oprema razredov, material za narodne noše, odrske kostume in rekvizite, letni izleti...). Le zadnjih nekaj let, ko nas prizna tudi multikulturna Avstralija, dobiva Slomškova šola skromno pomoč od avstralske federalne vlade. Saj je naša šola vsekakor še večjega pomena zdaj, ko je v državnem učnem načrtu med modernimi jeziki sobotnega pouka in obenem priznana za maturitetni predmet tudi slovenščina. Služi za predpripravo naše osnovnošolske mladine za kasnejši srednješolski študij in polaganje mature. Morda se starši te lepe prilike premalo zavedajo... Ob pisanju članka sem tudi razmišljal, kdaj smo našo šolo poimenovali po Slomšku. Sprva, ko smo z njo še gostovali drugod, je bila le Slovenska šola. Kot Slomškova jo prvič omenjam v svoji tipkariji leta 1963 v oktobrskih MISLIH, na strani 294 po opisu načrtov za bodočo cerkev:“Ko se bo Marija Pomagaj preselila iz kapelice Baragovega doma na stranski oltar nove cerkve, bodo s tem tudi otroci naše Slovenske šole dobili stalen in res za pouk urejen razred: Slomškovo šolo!” Pa je bilo ime bodočega šolskega prostora kar hitro prenešeno na našo šolsko ustanovo, kajti že v decembrski številki MISLI istega leta je v Kotičku naših mladih na strani 377 objavljeno pismo Slomškovi šoli v Sydneyu, podpisana pa je - Slomškova šola Melbourne. In to ime je ostalo ter naj le ostane še dolgo vrsto let do novih obletnic! To želim naši šoli ob srebrnem jubileju. Obenem pa prisrčna zahvala vsem, ki so v dobi četrt stoletja tako nesebično sodelovali: ne le sestram in učiteljstvu, ampak tudi staršem in učencem. P. BAZILIJ Prostorni oder naše dvorane so napolnili otroci melbournske Slomškove šole, njih prijetni glasovi pa vso dvorano . . . Opereta "Miklavž prihaja", v decembru 1 969. KAJ PRAVI CERKEV O EVTANAZIJI Ni dovolj uzakoniti umor nerojenih strok, ki so oropani življenja še predno zagledajo luč sveta. Danes se tudi pri nas v Avstraliji veliko govori na radiu in televiziji ter bere v dnevnih časopisih o evtanaziji, ki ogroža življenje bolnih in ostarelih oseb. Kaj res nismo več varni, niti pred rojstvom, nrti v bolezni? Prav je, da vemo, kakšno je katoliško stališče do tega perečega vprašanja. ČLOVEKOVA želja po popolni svobodi je lahko vzgon za hitrejši napredek ali pa tudi ne. Svobodo vsakega posameznika omejujejo pravice in svoboščine drugih in ne nazadnje tudi družbe, katere član je. Nekoliko drugačna so ta razmerja, kadar se mora človek soočiti z zadnjo zemeljsko resničnostjo — smrtjo. Tu gre v prvi vrsti za njegov odnos do samega sebe in — če je veren — tudi njegovo razmerje do Boga. Cerkev je vedno zagovarjala vrednost življenja; zanjo predstavlja temelj vseh dobrin ter pogoj za sleherno osebno in socialno dejavnost. Življenje je nekaj svetega in nihče ne more z njim svobodno razpolagati. Še več. Za kristjana je življenje dar božje ljubezni, zato ga mora negovati in ga narediti rodovitnega. V skladu z evangelijem in naukom rednega cerkvenega učiteljstva je mogoče nekako takole oblikovati glavna krščanska načela o življenju: — Nihče ne sme ogrožati nedolžnega življenja katerega koli človeka; s tem bi se namreč uprl božji ljubezni in žalil osnovne človekove pravice. — Vsak človek mora živeti življenje po božjem načrtu. Življenje mu je dano kot vrednota, ki mora že na tem svetu roditi sadove, njegovo izpolnitev pa moramo pričakovati v večnem življenju. — Po krščanskih načelih ni dovoljen samomor kakor tudi ne umor. Takšno dejanje bi pomenilo zavračanje najvišje božje oblasti in načrta božje ljubezni. Samomor je tudi zanikanje ljubezni do sebe, zanikanje naravnega čuta do življenja, beg pred dolžnostjo ljubezni in pravičnosti do različnih skupnosti. Pri tem pa seveda moramo priznati, da pride človek včasih do takšnega duševnega stanja, daje osebna krivda za samomor bistveno zmanjšana ali pa je sploh ni. Nikoli tudi ne smemo metati v isti koš samomora in zavestnega žrtvovanja življenja zaradi višjih vrednot, kakor na primer nedotakljivost vere, zveličanje duš ali služba bratom. O samomoru in splavu je Cerkev tudi v zadnjem času že odločno povedala svojo besedo. Sredi leta 1980 pa je kongregacija za verski pouk s papeževim odobrenjem izdala v Rimu izjavo, ki govori o evtanaziji. Etimološko je beseda evtanazija pomenila nekoč smrt brez hudih bolečin. Danes se je pomen nekoliko premaknil. V širšem pomenu besede zdaj razumemo pod evtanazijo niz zdravniških ukrepov, ki bolniku lajšajo bolečine vse do zadnjega življenjskega boja, pa čeprav so ti ukrepi združeni z nevarnostjo, da bodo nekoliko pospešili smrt. Evtanazija v ožjem pomenu besede pa je direktna povzročitev smrti iz usmiljenja. Listina kongregacije za verski pouk ima zelo natančno definicijo:“Z besedo evtanazija označujemo dejanje ali opustitev, ki sama na sebi ali načrtno povzročita smrt, da bi tako bolniku prihranili bolečino. Evtanazija je torej v hotenem sklepu in v razlogih za postopek, ki ga uporabljamo.” Ni je sile na svetu, ki bi mogla dopustiti ali zaukazati umor nedolžnega človekovega življenja. Pri tem ni važno, ali gre za zarodek pod materinim srcem, odraslega človeka v polni moči, ali pa oslabelega starčka oziroma umirajočega. Poleg tega ne sme nihče za takšno dejanje zaprositi niti zase niti za drugega. Tukaj gre namreč za kršenje božjega zakona, za zametavanje dostojanstva človekove osebe, za zločin proti življenju in za krivico do človeštva kot celote. Listina govori tudi o olajševalnih okoliščinah, o neznosnih bolečinah in težkem duševnem stanju, ki človeka nagne, da prosi za smrt ali jo povzroči drugemu. Osebna krivda je lahko zmanjšana ali pa je sploh ni, objektivno pa je takšen poseg kljub temu zlo. Tudi nujne prošnje bolnikov, ki včasih prosijo za smrt, ne moremo vedno razumeti dobesedno; bolnik si poleg zdravstvene nege želi tudi ljubezni in prošnja za smrt je postala le prošnja iz stiske, osamljenosti in premajhne ljubezni. Bolečina je del našega življenja. Ko smo zdravi, nas opozarja na nevarnost, kadar pa preraste meje znosnosti, postane hudo breme. Ločitev od življenja je gotovo združena z bolečinami in trpljenjem; trpljenje pa ima posebno mesto v božjem zveličavnem načrtu in nekateri bolniki prav iz tega razloga ne želijo pretirane uporabe sredstev proti bolečinam. Nikakor pa to ni pravilo; dovoljeno je uporabljati vsa običajna zdravila proti bolečinam (analgetike), pa čeprav utegnejo ta sredstva privesti do nezavesti ali končno tudi do smrti. Odločiti mora seveda zdravnik. Pogosto slišimo trditev, da ima človek pravico umreti. Gotovo, saj je smrt del naše stvarnosti. Se-veda pa pri tem ne gre za pravico, da bi kdo sebi ali drugemu prizadejal smrt. O pravici do smrti govorimo z ozirom na uporabo različnih sodobnih sredstev, ki človeka ohranjajo pri življenju. Moralisti jih delijo na redpa in izredna sredstva. Listina izpoveduje glede tega jasen nauk: “Dolžnost vsakega človeka je, da poskrbi za svoje zdravje in zdravljenje. Tisti pa, ki jim je zaupana skrb za bolnike, morajo z vso skrbnostjo opravljati svoje delo in uporabljati tista zdravila, ki so nujna in koristna ... Ni še dolgo, ko so učitelji moralnega nauka učili, da ne morejo nikoli zapovedati uporabe izrednih zdravil. To stališče, ki načelno še vedno velja, se nam zdi danes morda nekoliko manj prepričljivo zaradi napredka zdravniške vede. Zaradi tega mnogi raje govorijo o sorazmernih in nesorazmernih sredstvih. Naj bo kakorkoli že, sredstva moramo pravilno Preceniti, med seboj primerjati način zdravljenja, stopnjo težav in nevarnosti, ki izvirajo iz terapije, pa še stroške in učinke, kijih smemo pričakovati.” Če druga sredstva ne zadoščajo, lahko z bolniko-vrm privoljenjem uporabimo tudi še ne dovolj presušena zdravila ali tehnične pripomočke. Na ta način bolnik lahko tudi koristi kot poučen primer. Ko ni več upanja na uspeh, lahko prenehamo z uporabo teh zdravil. Pri tem je seveda treba upoštevati 2elje bolnika, njegovih domačih in medicinskih strokovnjakov. Bolnik pa se ni dolžan podvreči načinom zdravljenja, ki niso brez nevarnosti ali pa so prezahtevni. Odklanjanja takšnega zdravljenja ne moremo primerjati s samomorom, čeprav se bolnik zaveda svojega stanja. Pri tem so seveda mišljeni zdravstveni posegi, Pn katerih ne moremo pričakovati učinka, ki bi bil v nekakšnem sorazmerju z njihovim obsegom, za- htevnostjo in stroški. Tik pred smrtjo, ki je z uporabo zdravil ne moremo preprečiti, je v vesti dovoljeno narediti sklep, da se odpovemo zdravljenju, ki bi nam le podaljšalo trpljenje. Ne smemo pa opustiti tiste redne skrbi, ki smo jo v podobnih primerih dolžni bolniku. Prav gotovo je bila listina o evtanaziji potrebna, saj se o njej po svetu veliko govori. Na zahodu ustanavljajo celo posebna društva za “lahko smrt”; niso redki tudi priročniki z vsemi potrebnimi navodili, kako na lahek način oditi s tega sveta. To pa gotovo ni v skladu s spoštovanjem človekovega življenja. Zanimive so besede, ki jih kongregacija takoj na začetku vplete v tekst in se nanašajo na sprejemalce tega cerkvenega nauka. Listina je v prvi vrsti namenjena tistim, ki imajo vero in upanje v Kristusa, v katerem živimo, se gibljemo in smo. Tudi pripadnikom drugih ver bo marsikatera misel blizu, saj tudi oni verujejo v Gospodarja življenja. Kongregacija na .koncu izraža upanje, da bi listina utegnila naleteti na soglasje celo pri ljudeh dobre volje, pa čeprav izpovedujejo drugačen pogled na svet. Vsekakor pa določila, ki jih vsebuje ta izjava, izhajajo iz temeljitega študija, kako na najboljši način pomagati ljudem v skladu z božjim načrtom. “Če moramo po eni strani imeti življenje za božji dar, po drugi strani smrti ne moremo preprečiti; zato je potrebno, da si smrtne ure ne pospešimo, sprejmemo pa jo v polni zavesti svoje odgovornosti in z vsem dostojanstvom . . “Kar pa zadeva tiste,” sklepa listina, “ki so v službi javnega zdravstva, naj vse izkušnje svoje vede uporabijo v blagor bolnikov in umirajočih. Povedo pa naj jim, da so jim dolžni še drugačno tolažbo, kije še mnogo bolj potrebna: neizmerno dobroto in gorečo ljubezen. Ko takšno službo izkazujemo ljudem, jo izkazujemo tudi Kristusu, ki je rekel:‘Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili’ Pokrajina ob izviru rel ^ Jaz pa sem rekel:"Oh, ^ jg 1 gospod. glej, ne znam govoriti, ke.ar n 1,adl- ' A Gospod mi je odvrnil:^ reci:"Sem že Le pojdi, kamor koli te P1 ^ °vori, kar koli ti ukažem! Nikar se jih ne boj! Saj58 * da te obvarujem, govori Gospod. / Jer 20, 4-8/ mlad!' Preslepil si me, G°s^|, a Sern se preslepiti. Zgrabil si me in Prer.v$aL Ves dan sem v posl1W J116 2asmehuje. Da, slišim šušljanje 9roza naokrog —: "Naznanite ga, 0 moi' prijatelji preže, da se spotaknem:'% jf| a Preslepiti! Potem ga imamo vc,j l Se bomo maščevali nad njim." Toda Gospod je z ^ prgq en junak. Zato se spotaknejo Saj ^jalci, nič ne premorejo; zelo bodo osramo®W^^ ne dosežejo — z večno, nepozablj|V °- /Jer 20, 7. 10-11/ LETA 1979 so v knjigi “Bog ki osvaja” izšle izpovedi tedanjega roda slovenskih bogoslovcev o svoji poti do vere in o svoji veri. Tudi sam sem takrat napisal svojo izpoved, ki jo bom zdaj na tem mestu ob Jeremijevi izpovedi vsaj delno obnovil Še danes, ko gledam na svojo pot vere in poklica, živo čutim resničnost Jeremijevega izkustva. Zares, kdo je koga ogoljufal, lahko vprašamo ob Jeremijevem vzkliku: “Preslepil si me, Gospod, in dal sem se preslepiti ” (Jer 20,7). Ljubezen človeka vedno zaslepi; njen dar pa je potem radost in sreča. Zakaj verujem? - Vprašanje, ki sem si ga zastavil in si ga ponovno zastavljam, vprašanje, ki mi ga v raznih oblikah zastavljajo ljudje, s katerimi se srečujem. Odgovor ni enostaven. Stojim takorekoč pred skrivnostjo in ne pred problemom, ki bi ga mogel postopoma popolnoma razrešiti. Pred skrivnostjo mojega življenja, moje vtkanosti v ta trenutek, pred skrivnostjo mojega hrepenečega bivanja. Ker vera ni moja nedeljska obleka, ampak moj življenjski sok, se bojim, da ne bom mogel kaj dosti povedati, pa ne zaradi revščine vere, pač pa zaradi bogastva življenja, ki mi ga vera tako radodarno nudi. Naš veliki teolog in filizof sveti Bonaventura je očital svojim kolegom na pariški filozofski fakulteti, da so se sicer naučili meriti svet, a so se odvadili meriti sami sebe. Javno mnenje danes: vera ni donosna. Verovati - čemu? Vera resda ne spada na področje storljivosti in storjenega, četudi ima opraviti z obojim. Področje vere je področje temeljnih odločitev, ki jih mora sleherni človek prej ali slej v življenju storiti Veliko hvaležnost čutim do mame, ki mi ni posredovala le življenja, ampak tudi Boga. S kmečko roko me je učila znamenja križa in s svojim zgledom pogovora z Bogom, ki me ima rad in hoče, da imam tudi jaz rad druge. Kolikor se spominjam, sem tedaj zelo živo čutil nadnaravo kot razigrano varnost in radost. Moj Bog se je v teku osnovnošolskih let vse bolj “pomlajal". Postal je moj Oče, moj Prijatelj. Nekdo, ki me ljubi in ki me kliče. Čuden je ta njegov klic. Moj Bog je prav malenkosten. Po majhnih nepomem- "ih dogodkih se oglaša. Še danes popolnoma ne razumem, kako me je zvabil v samostan. “Preslepil si 171 e' Gospod, in dal sem se preslepiti” (Jer 20, 7). Ži-v° doživljam to Jeremijevo izpoved. Ponosen sem na vrednote, ki mi jih daje vera, saj Se tako resnično morem srečevati z ljudmi kot brat z rati in setsraml Navdaja me veselje in tudi hvalež-n?.st' smem in morem študirati teologijo. Ob štu-l,u In meditaciji sem že vsaj malo spoznal in doživel, , aI pomeni božja bližina in kaj pomeni dejstvo živeti ‘z vere, iz tega žuborečega studenca žive vode. Pa tu-1 f°, da vera ni in ne more biti neki “bavbav ” in od-Ujenost človeka, ampak da je vera človekovo najbolj Pristno jedro, kraj srečanja in odprtosti do drugega in 0 drugačnega. Jezus je s svojo osebnostjo potrdil te-z°kon krščanske antropologije: čim bolj je ne-0 odprt za Boga, tem bolj je človeški in odprt za ludi. Njegov človeški lik temelji na Bogu. Danes ljudje veliko trpijo zaradi osamljenosti. Živi-v istem bloku kot sosedje, pa se ne poznajo. Drug Semu ne naklonijo nasmeha in prijazne besede. Srečujejo se, a ne poznajo vsebine in bogastva srečanja. - Vera pa je srečanje z Jezusom Kristusom, je srečanje s Ti, s prijateljem, ki je človeku zvest, je srečanje z Nekom, ki mi je bližji, kakor sem blizu jaz sam sebi Jezus je prisotnost Večnega v tem svetu. V Jezusovem življenju, v žrtvovanju njegovega življenja za ljudi, žrtvovanju brez pridržkov je smisel sveta sedanjost, navzočnost; Jezus se nam nudi kot ljubezen, ki tudi mene ljubi. Jezus Kristus je zadnji odgovor m moje vpijoče bivanje. On mi znova in znova dopoveduje, naj povzdignem oči; saj nisem tu, da bi ril po zemlji in rudaril. Moj prostor so višave, kjer morem v vsej svobodnosti razprostreti krila in zadihati sveži zrak. Brez vere človek ne more dihati. Ali niso vsi naši medsebojni odnosi, simpatija, prijateljstvo, ljubezen ena sama vera? Prijatelj se mi stalno razodeva, vedno je zame uganka. Nikoli ga nisem sposoben “dešifri-rati”, vedno me preseneča. Po nedoumljivem daru mi je dano, da lahko verujem v Sina, ki je Bog od Boga, Luč od Luči, Ljubezen od Ljubezni; v ime, kije “usoda”vesolja, po katerem se je tudi tale naša Zemlja vtirila v svojo kozmično pot, zazelenela in razcvetela v sijaju odrešenosti. Počutim se kakor Adam, ko se je ilovice nebivanja prebudil v življenju in zagledal okoli sebe čudoviti eden-ski vrt. Čutim se poklicanega v ta paradiž življenja. Nisem igra golega slučaja in kombinacija dednih zasnov. Nekdo me je poklical v bivanje, ker se hoče z menoj radovati življenja. Komu naj se sicer zahvalim, da sem? Očetu in materi? Želela sta si otroka, toda kdo je hotel mene? In zakaj ravno mene? Smisla, se pravi tal, na katerih more naša eksistenca kot celota stati in živeti, se ne da narediti; smisel je mogoče le sprejeti. Vera je osmislitev, brez katere bi ostal brez svojega prostora. In krščansko verovati pomeni zaupati se smislu, ki nosi mene in svet; sprejeti ga kot trden temelj, na katerem lahko brez strahu stojim. Pomeni dati odgovor Bogu, ki me nagovarja, ki vse stvari nosi in drži Plovbo po morju vere, ki me čudovito nosi že petindvajset let, je težko opisati. Vsak sam mora napraviti odločilni korak, na videz skok v negotovost in nespamet, se vkrcati na ladjo in se predati vetrovom milosti. Verovati res pomeni tudi tvegati, toda tvegati pametno. Tega, kar mi je dala vera, je toliko, da mi potem, ko mi je bilo dano, za nobeno ceno ne more biti več odvzeto. Življenje človeka, ki je zares kristjan, je m tej zemlji srečno in lepo. Pozna svojo pot, ve, zakaj je tukaj in s svojim delom v službi bratov prenavlja podobo tega sveta, sredi katerega vsi skupaj živimo, upamo in ljubimo. P. CIRIL Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., St. Raphael's Slovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. A/., 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 21-60) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphaet's Convent, 311 Merrylands Rd:, Merrylands, N. S. W„ 2160 Telefon: (02) 682 5478 NOVI GROBOVI Pa naj pridejo enkrat naši pokojni na prvo mesto, saj jih je spet predolga vrsta! V petek 12. julija v zgodnjih jutranjih urah je v avtomobilski nesreči izgubila življenje ANNMAR1E FRANCES 0’SULLIVAN, po materi našega rodu. Rojena je bila 17. julija 1964 v Sydneyu - komaj pet dni ji je manjkalo, da bi izpolnila 21 let. V nekaj mesecih se je nameravala poročiti. Zaposlena je bila pri podjetju Flovver Power v Bass Hillu. Pokojnica zapušča mater Millie Adcock r. Twrdy, polsestro Elizabeth por. Dickson in brata Johna. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v četrtek 18. julija, pokopana pa je bila na livadnem pokopališču “Pinegrove”, Eastern Creek. V ponedeljek 15. julija v pozni večerni uri je nastal na domu družine Rušnik v Canberri (Fadden) požar, katerega začetek še raziskujejo. Predno so prišli gasilci, je ogenj zajel vso stavbo. Življenje je izgubil v plamenih gospodar MARTIN RUŠNIK, lažje opekline je utrpela žena Vera r.Boštjančič, trinajstletni sin Rihard in enajstletni sin Mihael pa sta morala zaradi opeklin v bolnišnico. Pokojni Martin je bil rojen v Zrečah pri Slov. Konjicah in je bil po poklicu pleskar. ( Zaloga barv v garaži je znatno pridala k ognju). Pogrebna maša je bila v soboto 20. julija v stolnici sv. Krištofa v Manuki, A. C. T., grob pa je dobil na novem Gungahlin pokopališču v Mitchell, A. C. T. Poleg omenjenih članov družine zapušča tudi brata Silva, ki živi v Perthu, W. A. Ravno na dan Rušnikovega pogreba je canberrska slovenska skupnost izgubila še enega člana: komaj 19-letni TINI VRATARIČ je postal žrtev avtomobilske nesreče. Fant je bil rojen 24. novembra 1966 v Kropi na Gorenjskem kot sin Janeza, po rodu iz Murske Sobote, in Barbare r. Smrekar, po rodu iz Krope. Pogrebna maša je bila 23. julija v farni cerkvi sv. Janeza Evangelista v Kippax, A. C. T., pokopan pa je bil na novem canberrskem pokopališču v okraju Mitchell. V petrtek 25. julija je v bolnišnici v Liverpoolu umrl LEOPOLD GASPARUT. Rojen je bil 15. novembra 1923 v vasi Logje (Breginj), sin Ivana in Alojzije r. Laurentič. V Avstralijo je prišel leta 1950 in se še isto leto v Cabramatti poročil z Marijo Si-mec, po rodu iz Prosneta (občina Tajpana). Poleg nje zapušča tudi hčerko Liviano por. Storgato ter dva vnuka in dve vnukinji. Pokojnik je bil skoraj pet let bolan, vendar je bil do zadnjega na nogah. Tudi k maši je redno hodil v cabramattsko farno cerkev, razen na zadnjo nedeljo pred smrtjo, ko je bil že zelo slab. Po pogrebni maši v Cabramatti —na ponedeljek 29. julija — je bil pokopan v Liverpoolu. Na dan njegovega pogreba pa nas je spet obiskala smrt. Na svojem domu v Katoombi je umrl FRANC KLEMENC. Rojenje bil 13. avgusta 1915 v vasi Bo-račeva (Slatina-Radenci) v Klemenčičevi družini. Očeta je izgubil — padel je v prvi vojni — prav na dan svojega rojstva in mlada mati Frančiška r. Budja je morala sama skrbeti za otroka. Po drugi vojni je odšel Franc po svetu, bil v Avstriji in Nemčiji, končno je leta 1959 prišel v Avstralijo. Bilje najprej v Bone-gilli, nato v Villavvoodu, v Yennori in Guildfordu, zadnjih deset let pa v Katoombi. Poročen je bil z Marijo Žinkovič, poleg nje pa zapušča dve hčerki in tri sinove ter devet dnukov, v domovini pa ima še enega sina in tri sestre. Po maši zadušnici v naši cerkvi — v petek 2. avgusta — je dobil grob na slovenskem delu pokopališča Rookwood. Naj dodam še današnjo žalostno vest: 7. avgusta je na svojem domu v Fairfieldu, N. S.W., umrla gospa ALBERTA COLJA r. Čebron, soproga našega zdravnika dr. Mihaela Colja. Več o pokojnici pa drugič! Vsem sorodnikom naših pokojnih iskreno sožalje. Za pokojne pa prosimo, da jim Bog nakloni svoj večni mir! MOLIMO ZA POKLICE! — V Merrylandsu se pri nedeljskih mašah redno spominjamo važne zadeve duhovnih poklicev. To smo delali zelo redno zlasti med letom duhovnih poklicev, ki seje letos v juniju končalo. S to zaključitvijo pa molitev za poklice ne sme prenehati. Da bi se tega vselej zavedali, smo pri nas začeli s polurnim češčenjem Najsvetejšega od prvega petka v avgustu in sicer vsaki petek od pol sedmih zvečer do maše ob sedmih. Pol ure molitve pred Najsvetejšim res ni preveč za tako važno zadevo. pa to vsekakor naš lep doprinos molitve za duhovne poklice. - Mislil sem si pa, zakaj ne bi ta namen razširili na krščanske poklice na splošno? Po krstu smo vendar vsi poklicani, da živimo božje življenje, življenje božjih otrok in posinovljencev, Kristusovih bratov in sester. Oba namena, za duhovne ln za krščanske poklice, sta v tesni zvezi. Če se bodo družine živo zavedale svojega krščanskega poklica, bodo duhovni poklici v takih družinah našli ugodna tla. In če bo dovolj svetih duhovnikov in gorečih redovnikov ter redovnic, bo to v veliko pomoč krščanskim družinam. PRISPEVAJMO K VZGOJI DUHOVNIH POKLICEV! - Že nekaj časa je tega, ko mi je rojak v Bris-banu priporočil, naj bi zbirali darove za vzgojo slovenskih duhovniških in redovniških kandidatov. Zdi Se koristen predlog. Sicer se bo morda kdo vprašal, al' je to potrebno, saj imamo že toliko drugih nabirk. Razumeti moramo, da vse tri slovenske škofije in raz-ne redovne skupnosti z velikimi žrtvami vzgajajo duhovnike in redovnike. Večina njih je iz revnih družin ln sami ne zmorejo plačati stroškov vzdrževanja in študija v semenišču ali redovnih šolah. V domovini 'majo po vseh župnijah vsaj enkrat na leto če ne večkrat nabirko za vzdrževanje bogoslovcev. Ni prav, da bi mi v izseljenstvu “prišli skozi tako poceni” in nič sodelovali. Saj tudi v izseljenstvo prihajajo duhovniki U1 sestre iz domovine. Če jih torej hočemo imeti, mo-limo za duhovne poklice in gmotno jim pomagajmo, k° se s študijem pripravljajo na poklic! SVETOLETNI ZVON, ki smo ga naročili iz Nemčije preko podjetja Bagot Foundries v Adelaidi, je končno prispel. Dne 31. julija sem ga pripeljal iz skladišča sydneyskega pristanišča. Ker je za cerkveno uporabo, je bil oproščen carine. Tehta 89 kilogramov in zvoni v tonu F ter se tako ujema z glasovi ostalih treh naših zvonov. Neki dobrotnik, ki želi ostati neimenovan, je prispeval za nabavo zvona dva tisoč dolarjev. Ker je celotni račun 2,794 dolarjev, bomo z darovi pokrili razliko. Nekaj dobrotnikov se je že oglasilo, ostali se bodo, upam, pridružili. Zvon nosi napis: SVETO LETO 1983-84. Spominjal nas bo na sveto leto in na misijon, ki smo ga imeli v njem. Blagoslovil ga bo med svojim oktobrskim obiskom škof Kvas. Naj bi njegov glas tudi letos veliko ljudi privabil k duhovni obnovi, ki jo bosta vodila naša gosta,-škof Kvas in p. provincial Miha Vovk. KONCERT ANSAMBLA ŠTATENBERG je bil v naši dvorani v nedeljo 21. julija. Rezervacije so prihajale v začetku počasi in bali smo se, da bodo nastopili pred peščico rojakov. Pa smo se zmotili. Zadnji dan so rezervacije kar deževale in dvorana se je napolnila do zadnjega sedeža. Naše kuhinjske pomočnice tretje skupine so bile prvič na vrsti za delo v dvoranski kuhinji in so se dobro odrezale. Sodeč po veselem razpoloženju v dvorani so člani ansambla s pevko Ido Škabar prinesli udeležencem obilo užitka. Hvaležni smo jim, kakor tudi Viktorijski zvezi slovenskih društev, kije turnejo organizirala. SLIKO ZADNJE VEČERJE je za cerkev v Fig Tree napravil queenslandski rojak arh. Cveto Mejač. V ve-velikosti 3 m x 1.30 m bo krasila zadnjo steno in je res lepo umetniško delo. G. Mejaču smo hvaležni, da nam tako rad ugodi, kakor hitro zve za našo željo. Naj še o-menim, daje arh. Mejač nedavno izdelal tudi načrte za zvonik, ki ga slovenska cerkev v Fig Tree še nima. Načrt je na ogled v cerkveni veži. Upam, da bodo rojaki darovali za gradbeni material, da bi se delo pričelo vsaj po novem letu. Naši gostje — rojaki iz Nemčije — ansambel ŠTATENBERG VESELOVO, kot je pokojni p. Bernard imenoval v slovenščini Merrylands, ima službe božje kot navadno: ob sobotah ob sedmih zvečer (vigilna maša, ki velja za nedeljsko), ob nedeljah pa ob pol desetih dopoldne. Ne pozabite, da je spoved vsakikrat pol ure pred mašo in se konča pet minut pred začetkom službe božje. WOLLONGONG ima slovensko mašo dvakrat mesečno v slovenski cerkvi Vseh svetih v Fig Tree: torej 25. avgusta, 8. in 22. septembra. Navadno je ob petih popoldne, spremembo ure pa sproti objavimo. Tamkajšnji rojaki se lepo vrstijo za čiščenje in krasenje cerkve za nedelje, ko je na sporedu maša. Skrbijo tudi, da je pri službi božji vsakikrat lepo petje. Potrudimo se tudi za redno številno udeležbo! Ob otvoritvi so nekateri dejali:“Zdaj bomo pa redno hodili, ko imamo lastno cerkev!” Naj zdaj držijo dano besedo! CANBERRA: slovenska maša bo v nedeljo 15. septembra ob 11.30 dopoldne. V oktobru pa bo služba božja izjemoma ob isti uri (11.30) že na drugo nedeljo v mesecu (13. oktobra). Kraj: St. Bede’s Church, Hicks & Nuyts Sts., Red HU1, A. C. T. BRISBANE ima obisk duhovnika in slovensko maše v nedeljo 8. septemb.ra, ob šestih zvečer, St. Mary’s v South Brisbane. SURFERS PARADISE bo imel slovensko mašo na isto nedeljo kot Brisbane — 9. septembra opoldne ob dvanajstih v cerkvi sv. Vincencija, Pacific Highway. NEWCASTLE pride na vrsto za slovensko mašo v nedeljo 29. septembra ob šestih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, Hamilton. WAGGA-WAGGA je spet na vrsti v nedeljo 13. oktobra. Slovenska služba božja bo ob šestih zvečer v kapeli pri sestrah na Mt. Erin. P. VALERIJAN Delavčevi roki DVE ROKI, desna in leva istega lastnika, sta se sprli. "Prav zares, lahko bi ti dala zaušnico," se je togoti-la desna. "Nemogoče, saj moraš vendar prav zdaj pisati," se je norčevala leva. "Čakaj, morda mi uspe med opoldanskim odmorom!" "Prosim, prosim, lahko poskusiš," ji je ravnodušno odgovarjala levica. V Sele zvečer, ko se je lastnik sovražnih si rok umival, sta se roki dotaknili druga druge. "No, si zdaj zadovoljna? " je izzivala leva. "Kako neki, ko te moram umivati," se je glasil piker odgovor. "Prosim, jaz delam zate isto," je godrnjala leva. Nato sta obe trdovratno molčali. Njuno sovraštvo je bilo res veliko. Naslednji dan pa sta bili obe roki brez dela. Njun lastnik je postal nepričakovano brezposeln. Ves nesrečen je posedal doma.Njegove roke so se nemirno premikale sem in tja. Saj ni vedel, kaj početi Z njima. "Si še huda name? " je boječe vprašala levica. "Ne — ne več," je odvrnila desnica. "Zdi se mi, da je bilo najjno sovraštvo nesmiselno." "Danes pa je nesmiselno najino brezdelje," je zavzdihnila levica. "Kaj pametnega naj bi delali." "Toda kaj? Naš gospodar vendar nima dela." "Kaj neki lahko me storimo zanj? " je preudarjala levica. In obe roki sta dolgo prijateljsko razmišljali. Potem jima je prišlo hkrati nekaj na misel: Sklenili sta se v molitev. G. S. Florence L. Barclay: IPeeem bveb src roman (Šestindvajseto poglavje: V TEMI SE SREČATA SRCI) Kaj pa ji more dati on? se je vprašal. O, lahko bi ji dal čudovit dom, bogastvo, vse udobnosti, ki si jih lahko srce poželi, in življenjskega tovariša, ki bi ji bil, se zdi, Po volji... Tedaj je zli duh v njegovi notranjosti zašepetal: »Glas sestre Rosemary bo vedno Janin glas! Nikoli nisi videl °braza sestre Rosemary in nikoli ga ne boš! Ta glas lahko torej še naprej pripisuješ njej, ki jo obožuješ. Lahko se oženiš s Rosemary, še naprej pa ljubiš Jane!« Garth je v grozi kriknil: »Pojdi od mene, satan!« Tako je zmagal tudi v tej bitki. Mučila pa ga je misel, da je po njegovi krivdi prišla °b notranji mir sestra Rosemary, zato je bilo zanj pravo olajšanje, ko je zvedel, da ima zaročenca, s katerim je Povezana, dasi je bil zaradi tega naskrivaj ljubosumen. Zdaj pa je zvedel, da je zaradi te ljubezni nesrečna, kakor Je nesrečen on sam zaradi ljubezni do Jane. Sklenil je torej, da bo enkrat za vselej naredil konec nesporazuma ln da se bo o tem popolnoma odkrito pogovoril s sestro Rosemary. »Miss Gray,« ji je dejal in se obrnil k njej z mladost-nirn nasmehom, ki je bil očaral že mnogo ženskih src, "Zelo sem počaščen, da imate do mene tako zaupanje. Ceprav moram priznati, da sem noro ljubosumen na človeka, ki si lasti vaše srce, sem vseeno vesel, da ta človek obstaja. Rad bi vam povedal nekaj, kar bo zanimalo oba, draga prijateljica. Preden pa storim to, vas prosim, da Položite svojo roko v mojo, da tako skleneva resnično Prijateljstvo. Bili ste v pokrajini teme, zato veste, kaj Pomeni slepemu stisk roke.« Garth je stegnil svojo roko prek mize in vse bitje je raz°devalo neko mučno duševno napetost. »Tega žal ne morem storiti, gospod Dalmain,« je odvrnila sestra Rosemary in glas ji je drhtel. »Opekla sem se Po roki. Oh, nič resnejšega, nikar ne delajte tako zaskrb-Jenega obraza! čisto navadna vžigalica. Da, ko sem bila s[ePa’... Zdaj pa mi vseeno povejte, kar zanima naju Garth je potegnil roko nazaj in si jo položil na koleno. Prevedel Silvester Čuk llustr-iral Lojze Perko NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $400,— Peter in Anica Rant; $49,— Marija Prelc; $44,— Stanislav Samsa; $38.— Ivan Pižotek; $23.— Hermina Zimšek; $18,—Franc Hartman; $14.— Stojan Zorzut, Stanko Vatovec, Mario Jenko; $12.—Branko Kojc; $10,— John Erpič, Marjan Lauko; $6.— Anton Ilijaš; $5,— Vincenc Bogolin; $4.75 Peter Bizjan; $4.— Sabina Ru-tard, Marija Tinta, Gabrijela BorsStelj, Julka Pečnik, Francka Kotnik, Janko Menič, Jože šoba, Johan Pristov; $3.— Marija Velišček, Stanko Fatur, Ivan Žele. NAŠIM POSINOVLJENIM AFRIŠKIM MISIJONARJEM: $291.— Izkupiček prodaje na stojnici v Merrylandsu; $50,—Peter Bizjan (za avto p. Hugonu); $40,—druž. Jože Brožič (za lačne); $20,— Antonija Ša-bec, N. N. (oba za lačne); $15.— Erika Paseka (za lačne); $14.— druž. Majda Kervatin; $10,— M. F. (za lačne); $5,— Sabina Rutard, Ivanka Študent (obe za lačne), Marija Čeligoj; $2.— Marija Telich (za lačne otroke). DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! f Preljubi očetje in matere, sreča ali nesreča prihodnjih dni v vaših rokah leži. To so vaši otroci. Kakor jih boste zredili, take čase bomo imeli, slabe ali dobre, vi pa krvavo šibo ali pa zlato krono. Če hočeš otroke za sveto vero oživiti, moraš tudi ti za sveto vero goreti: saj se iz ledu ogenj ne ukreše. Moli in delaj! Kdor se teh reči v mladosti prav nauči, ta svojo hišo na kamen pozida, vsi viharji sveta mu je ne bodo podrli. Kakršno drevo, takšen sad. Kakršni starši, taki otroci. A. M. SLOMŠEK ALI RES? V/ ROKE mi je prišel ZBORNIK A V-STRALSKIH SLOVENCEV 1985" (An-thology of Australian Slovenes 1985), oz. mi je brez predhodnega dogovora enostavno poslal v prodajo dvajset izvodov sydneyski rojak in Zbornikov sotrudnik Jože Žohar. Zbornik je izdal Slovensko-avstralski literarno-umetniški krožek (SALUK) s sedežem v Sydneyu, ob pomoči Slovenske izseljenske matice in je bil tiskan v Ljubljani. Nimam namena pisati o njem kritike, čutim pa dolžnost, da se ustavim pri članku Ivanke Škof o Vladi miru Trampužu (Pesem je del njegovega življenja, na strani 69). Vladota poznam in spoštujem že skoraj trideset let in vsa leta je tudi zvest naročnik Misli. Stran 72 ima izpod Ivan-kinega peresa tale odstavek: "Čeprav Avstralci niso razumeli jezika, jih je slovenska pesem s svojo melodičnostjo in čistimi glasovi pevcev vseeno navdušila. Na žalost pa imamo med tukajšnjimi Slovenci tudi take ljudi, katerim se u-spehi "Triglava" niso ujemali z njihovimi računi in so zato skušali zbor razbiti. Vla-dimiru so pošiljali grozilna pisma; celo fizično je bil napaden. Organizirali so razgrajače, ki so se vrinili v dvorane, kjer je imel "Triglav" svoje koncerte in tam povzročali nemir in vpitje. Zboru so bili odpovedani in prepovedani koncerti v slovenski dvorani cerkve v Kew, kjer jim je sam pater rekel, da slovenski zbor "Triglav" nima vstopa — čeprav so pri njeni gradnji pomagali tudi nekateri člani zbora. Poiskali so si druge dvorane in nadalje- Naslonil se je nazaj, njegov obraz pa je bil še vedno napet. Iz njegovih potez je odsevala tako čista duša, vzvišena nad strastmi, da so se Jane, ki ga je opazovala, napolnile oči s solzami. Razumela je, kaj sta v Garthu napravila trpljenje in ljubezen. Ne da bi se obrnil k njej, jo je s tihim glasom vprašal: »Povejte, ali ga imate zelo radi?« Janine oči se niso mogle ločiti od ljubljenega obraza. V glasu sestre Rosemary je odmevalo Janino vznemirjeno srce, ko je odgovorila: »On mi pomeni vse na svetu!« »Pa vas tudi on ljubi tako, kot zaslužite, da bi bili ljubljeni ?« Jane se je sklonila ter se z ustnicami dotaknila mesta, kjer je malo poprej počivala Garthova desnica, potem pa je sestra Rosemary odgovorila: »Ljubil me je zelo. Bolj kot sem zaslužila.« »Zakaj pravite: 'Ljubil me je’, v preteklem času? Mar ne bi bilo pravilneje reči: 'Ljubi me’?« »Žal ne,« je odvrnila sestra Rosemary z glasom, ki se je trgal iz nje. »Bojim se, da sem s svojim nezaupanjem in s svojo zmoto zapravila njegovo ljubezen.« »To je izključeno!« je dejal Garth. »Prava ljubezen nikoli ne odpove. Nekaj časa se lahko zdi mrtva, morda celo pokopana, toda vedno napoči velikonočno jutro, ko vstane k novemu življenju. Ali vaš prijatelj ve, da svojo zmoto spoznavate?« To vprašanje je Garth postavil na moč nežno. »Ne,« je odgovorila sestra Rosemary, »kajti on mii ne da možnosti, da bi mu dokazala, kako oba muči s svojim gledanjem na moje obnašanje.« »Ubogi otrok,« je rekel Garth sočutno. »Tudi moja lastna izkušnja je bila grenka, zato lahko čutim s tistimi, ki tipe zaradi nesrečne ljubezni. Poslušajte moj nasvet, rniss Gray. Napišite svojemu prijatelju priznanje in ne prikrivajte mu prav ničesar. Pojasnite mu, kaj se je zgodilo. Vsak moški, ki ljubi, bo verjel in sprejel bo vašo razlago, celo srečen bo, da bo lahko storil to. Upam le, da ne bo priletel sem kot veter in vas odnesel!« Jane se je v solzah nasmehnila. »Ce bi me poklical, bi pač morala oditi, gospod Dal-main,« je pripomnila sestra Rosemary. »Oh, kako se bojim dneva, ko boste prišli in mi rekli: 'Odpotovati moram’! Veste, da sem večkrat pomislil na to... Toliko ste storili zame in v mojem življenju imate važno mesto .. ■ Večkrat sem na to pomislil, danes pa vam odkrito priznam, da bi se oprijel tudi skrajne možnosti, da bi vas za vedno obdržal pri sebi. Tako vredni ste vsega tega, kar moški lahko da, vse ljubezni, ki jo lahko daruje. Toda prav zaradi tega bi vam rad povedal, kaj me je zadržalo, da tega koraka nisem storil. V srcu namreč nosim ljubljeno sliko. Vse druge podobe v mojem spominu sčasoma bledijo. Slep kot sem, se le s težavo spominjam tolikih lepih obrazov, ki jih je moj čopič upodabljali na platno, vsi ti obrazi se med seboj mešajo in postajajo ved- no bolj nejasni. Oboževana podoba pa, hvala Bogu, postaja toliko svetlejša, kolikor temnejši postaja mrak moje npči. Spremlja me vse življenje, ob smrti pa bom spet videl obraz žene, ki jo ljubim. Ko ste govorili o človeku, ki vam je drag, ste rekli 'ljubil me je’, ker da niste gotovi, kakšna so njegova čustva do vas. Ko jaz govorim o svoji ljubi, ne morem reči niti 'ljubila me je' in niti 'ljubi me' kajti ona me nikdar ni ljubila. Jaz pa ljubim samo njo m sicer tako silno, da nobena druga ženska niima ničesar, kar bi bilo vredno, da bi sprejel, če bi me samoljiiblje Privedlo do tega, da bi zaprosil za roko kakšno drugo žensko, bi se hudo pregrešil zoper njo. Njeno obličje, ki ga ne bi mogel videti, mi ne bi pomenilo nič, ker bi mi v temi sijalo obličje prve in edine. Draga prijateljica, če kdaj kaj molite zame, molite za to, da nikdar ne bi zagrešil te podlosti, da bi ponudil poroko kakšni ženi, kajti lahko bi se z njo poročil le na zunaj ...« »Kaj pa je s tisto, ki bi lahko imela vse? Kje je?« je vPrašala sestra Rosemary. »Zavrnila je vse!« je odvrnil Garth. »Predstavljajte si, kaj pomeni, če vas ona, ki jo ljubite, smatra za nevrednega svoje ljubezni!« Garth je zastokal in spustil svoj obraz med dlani. V knjižnici je spet zavladala popolna tišina. Čez nekaj časa je Garth, ne da bi dvignil glavo nadaljeval: »Zdaj čutim tisto, kar sem pripovedoval Brandu! Nikdar tega še nisem čutil tako močno — razen tisti dan, ko sem bil sam! Oh, miss Gray, poglejte dobro po sobi m povejte mi, če vidite kaj! Ne morem verjeti, da sva sama! Tega nikdar ne bom verjel! Varajo me, ker sem flep ... In vendar... ne, ne motim se, čutim navzočnost 2ene, ki jo ljubim! Njene oči počivajo na meni polne bolečine in sočutja. Njena bolečina spričo moje nesreče je tako velika, da me obdaja skoraj isto, kakor v sanjah, ko sem sanjal, da me bo obdajala njena ljubezen... 0 Bog, blizu mene je, jaz pa nočem, da bi bila tu blizu! Rad bi videl, da bi bilo med nama tisoč milj ... O Bog, ° Bog, ali se mi začenja mračiti um? Miss Gray, vi mi ne boste lagali. Nobeno prigovarjanje, nobena obzirnost naj vas ne nagneta k temu, da bi me v tem prevarali! Poglejte okrog sebe, rotim vas, in v božjem imenu mi povejte: ali sva sama? In če nisva, kdo je v sobi razen vas in mene?« Jane je še vedno sedela s preprižanimi rokami in ni sPustila zaljubljenega pogleda z Garthove glave. Ko je ^ekel željo, da bi bila tisoč milj proč od njega, si je obraz zakrila z rokami. Bila je tako blizu Gartha, da bi s stegnjenimi rokami lahko prijel njene težke kite ... Garth se ni zganil in Jane je spustila roke z obraza. Po Garthovi prošnji je precej časa vladal molk, potem Pa je Jane rekla: »Nikogar ni v sobi, gospod Dalmain, razen vas in mene!« /Nadaljevanje prihodnjič/ vali s svojimi koncerti. Nastopali so tudi v Sydneyu." Tako Ivanka. Da je imel Vlado kot vodja zbora "Triglav" razne težave, mi je sam v teku let večkrat potožil,'da pa je dobival celo grozilna pisma in bil tudi fizično napaden, sem šele zdaj prvič zvedel. Končati litanije naštevanih težav z navadno lažjo o patru (ki ne more biti drugi kot p. Bazi lij, takrat edini slovenski duhpvnik v Melbournu) ter njegovem odnosu do Vladota in njegovih pevcev, je huda zadeva. Saj ga je s tem Ivanka očitno opredelila v skupino, ki je Vlado tu in pevcem na tako grd in nekrščanski način prizadevala težave. Škofova Ivanka naj mi pove — ali pa napiše, da bom objavil v MISLIH — kdaj so bili "Triglavu" odpovedani in prepovedani koncerti v naši cerkveni dvorani v Kew? In kdaj je pater dejal, da slovenski zbor “Triglav" nima vstopaP Po prejemu Zbornikov sem enega nesel g. Trampužu in mu stavil• obe vprašanji. Na obe je odgovoril, da se to ni nikoli zgodilo. Lahko povem ravno nasprotno. Vladota sem v razgovorih, ko je obupaval nad delovanjem svojega zbora, večkrat navduševal, naj vendar ne preneha. Prodajal sem tudi zborove plošče. Na odru naše cerkvene dvorane pa so nastopili 11. septembra, 1970 celo s koncertom in obi zahvali sem zboru ponudil dvorano za nadaljne nastope. Gospa Ivanka, takrat ste bila že v Melbournu, pa se kot kulturna oseba te kulturne prireditve niste udeležila? Sprašujem se, zakaj z lažmi in podtikanji sejati zlo? Dokler sem bil na isti način z neresnico napadan v Novo doba, me ni dosti brigalo, saj časopis se napol prečita in odvrže. Tu pa gre za knjigo, ki bo brez dvoma našla pot v sleherno slovensko knjižnico in bo služila za vir, kadar koli se bo kaj pisalo o avstralskih izseljencih. Zato nimam namena molčati in mirno prenesti, da se z grdo neresnico maže melbournski izseljenski duhovnik in z njim versko središče. Preklic krivega pisanja mora priti od osebe, ki je krivo poročala; in tam, kjer je bilo krivo poročanje objavljeno. - P. BAZI LIJ Kako vzgajati svoje otroke, je čisto preprosta zadeva. Moraš si samo vedno dopovedovati, da je to otrok nekoga drugega.Kako vzgajati tuje otroke - to pa zna vendar vsak. (Bing Crosby) mrrr Fr. BasiI A. Valentine, O. F. M., SS. Cyril & Methodius Slovene Mission, Baraga Hou se, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Naslovna slika avgustovih MISLI je vzeta na nedeljo 21. julija pred melbournsko stolnico, ko tudi naša skupina koraka v procesiji v svetišče. Vsako leto se v juliju pridružimo ostalim narodnostim v molitvi za usužnjene narode. Res nas Slovencev ne pride ravno veliko in so mnoge narodnosti močneje zastopane, letos zlasti vietnamska, vendar vselej kar dostojno predstavljamo svoj narod. Z našimi lepimi nošami, narodno zastavo in cerkvenimi banderi smo že dolga leta vidna in priznana skupina. Prošnjo v slovenskem jeziku je tudi letos izrekla Lahova Marija. Zahvala njej in vsem udeležencem, zlasti narodnim nošam! + Krsta naj omenim dva: Dne 20. julija je bil krščen Dean Ivan, novi član družine Željka Sambolec in Miri-jane r. Dobrič. Prinesli so ga iz Thomastowna. - Dne 4. avgusta pa je v naši cerkvi oblila krstna voda Va-nesso Kylie Marie, hčerko Edvarda Zorzut in Viktorije r. Gajšek, Research. Čestitke obema družinama! + Poroka je bila pri Sv. Cirilu in Metodu dne 20. julija: Edvard Jožef Popošek je pred oltarjem pričakal svojo izbranko Lidijo Hartner. Ženin je bil rojen v Carltonu, krstil pa sem ga v stolnici sv. Patrika. Nevesta je bila rojena v Sunshine, krst pa je prejala v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu. —• Naj ju Bog s svojim blagoslovom spremlja na skupni življenjski poti! + Prav zadovoljen sčln, da po dolgem času tokrat ni treba omenjati med nami nobene smrti. To se zgodi komaj kdaj. Ima pa zato sydneysko poročilo celo vrsto imen v zadnjem času umrlih. + V zadnji številki sem objavil, da je zadela glavni dobitek pri žegnanjskem srečolovu - torto, delo in dar Ivana Mejača — gospa “Francka Podrivola”, v naših nedeljskih oznanilih pa, da je bila srečna dobitnica torte gospa Pavla Marinovič. Sicer me še ni- p. basttipka hče ni zagrabil zaradi razlike v imenih, vendar se moram opravičiti tam, kjer je namišljena “Francka Podrivola” bila objavljena. Uredniku se res lahko vse primeri — včasih bi iz kože skočil, če bi le znal tudi zlesti nazaj vanjo. Takole je bilo: ko sem pripravljal tipkarijo za tisk, se nikakor nisem mogel spomniti, kdo je zadel torto. Povpraševal sem, pa mi ni znal nihče pomagati. V upanju, da bom kasneje le dobil pravo ime in ga vstavil v vrsto, sem natipkal namišljeno ime, ki mi je tisti trenutek pač padlo v glayo. Končno sem se res spomnil gospe Pavle Marinovič in jo omenil v oznanilih, pozabil pa sem za MISLI zamenjati imeni. Ko sem po izdaji julijske številke zagledal v tipkariji nesrečno “Francko”, mi je zastala sapa, a bilo je prepozno . .. + Mesec avgust je bolj miren, september nas bo pa kar precej zaposlil v verskem središču. Takoj na prvi dan meseca je že tudi prva nedelja in po deseti maši v dvorani OČETOVSKA PROSLAVA. Obenem se bomo tudi spomnili srebrnega jubileja naše Slomškove šole. Gospodinje zopet naprošam, da s svojimi kuhinjskimi dobrotami napolnijo mize. Na udeležbi prireditve tega dne pa se bo gotovo poznalo, saj bo istočasno cel avtobus naših ljudi in tudi nekateri s svojimi avtomobili v Adelaidi na letošnjem Mladinskem koncertu, ki bo dan prej, na soboto 31. avgusta. Prepričan sem, da bodo nastopajoči dobro predstavljali našo melbournsko slovensko družino. Želimo jim lep uspeh, vsem udeležencem pa prijetno in varno potovanje tja in nazaj. Res škoda, da je moral nastop Glasnikov letos odpasti. No, pa drugo leto, če Bog da in dobra volja naše nadebudne mladine! + Tretja nedelja v septembru, letos že petnajstega v mesecu, bo zaznamovana z dvema prireditvama. Ta dan se zberejo v središču naši upokojenci (nekateri pravijo, da je beseda “ostareli” grda, osebno pa sem prepričan, da biti star ni noben “greh”, ampak posebna božja milost, ki je ne dobi vsak) k maši in potem v dvorani h kosilu in družabnemu popoldnevu. Ta DAN UPOKOJENCEV je vsako leto zelo prijetno srečanje, ki prinese veliko sončka na obraze, katere je življenje utrdilo in zgubalo. Škoda le, ko se vsako letos spomnim na celo vrsto ostarelih mamic in o-četov, ki jih ni nikjer. Vsaj za ta njihov dan naj bi jih domači pripeljali k nam. Vsi, prav vsi so za to nedeljo vabljeni v versko središče! Tudi geelongški pevski zbor je obljubil, da bo zopet med nami ter navzoče razveselil s svojimi prijetnimi glasovi. + Naša popoldanska prireditev istega dne — na nedeljo 15. septembra - pa je WALKATHON. Je mladin- ska prireditev z nabirko v prid bodočega Doma počitka in z geslom: Mladina spoštuje starost! Je pa vsako leto med udeleženci tudi nekaj starejših — pred leti je hodila celo skoraj osemdesetletna in zdaj že pokojna Laukova mama. Letos smo doslej oddali le 25 nabiralnih pol, kar ni nič razveseljivo. Čudno zaspani smo postali, ko bi niorala ravno takale akcija premakniti staro in mlado. Morda se nekaterim zdi, da smo že dovolj nabrali za Dom ostarelih in se nam ni treba več truditi. Res ima-m° zbrano že zavidanja vredno vsoto, dovolj za začetek, za srečno dovršitev načrtov pa gotovo ne. Walkathon je torej še naša zelo aktualna akcija. Nabiralne pole so še na razpolago — sezite po njih! Naj bil tudi letošnji Walkathon moralni in finančni Uspeh! Starši, vi pa navdušujte svoje otroke k udeležbi! Čim več znajo danes žrtvovati in prenesti, lažje bodo šli kasneje skozi življenje. Zopet bomo nagradili tri, ki bodo največ nabrali v skupini do 25 let, dalje osebo z največjo nabrano vsoto od 25 let dalje. Zahvalni spominček dobe tudi vsi, ki naberejo nad petdeset dolarjev in pa najstarejši ter najmlajši udeleženec Walkathona. + SREČANJE bivših fantov Baragovega doma in njih družin bo četrta letošnja septembrska prireditev — na soboto 28. septembra zvečer v Baragovi dvojni. Letos ima še večji pomen, saj obhajamo 25-letni-c° Baragovega doma. Vsaj srebrni jubilej in 25 svečk 11 a obletnični torti naj spet združi stare znance na domači večer, saj se nekateri nikoli več ne vidijo. Za jnnoge je to naše vsakoletno srečanje edinstvena prilika - izrabite jo! Vsi bivši Baragovci ste zares dobrodošli! Obenem ste kot druga leta na ta večer vabljeni tudi cerkveni pevci in naši ministranti, seveda z družinami. + Se spominjate prijazne Ivanke Kropich, pomočnice s- Emi v Baragovi kuhinji, ki je pri Walkathonu pred odhodom v Evropo med skupino do 25 let starosti jjajveč nabrala? Sem jo že omenil v junijski številki, a je letos kot s. Petra srečno končala noviciat v kongregaciji naših sester frančiškank Brezmadežne. Tu ojavljam tudi sliko z dneva njenih in njene sonovinke '-s- Marinke, doma v Poljanski dolini na Gorenjskem) j?ryih redovnih obljub. Slovesnost je bila 7. junija v lski. Na sliki je s. Petra v sredini, za sestrama pa sta Patra, ki ju tudi mnogi bralci osebno poznajo. Na levi Je bivši Melbournčan p. Stanko, zdaj v Ljubljani mater frančiškanskih študentov, za s. Petro pa stoji sVdneyski p. Ciril, ki se bo zdaj v avgustu vrnil z obi-s a rodne domovine. Sestra Petra piše, da že komaj čaka prihoda med a^- Pričakujemo, da bo v Melbourne prifrčala na °to 31. avgusta. Že zdaj ji kličemo veselo dobro- došlico, k redovnim obljubam pa ji želimo vztrajnosti. Pot, ki si jo je izbrala, ima polno zaprek. Vsem jo priporočam v molitev, kakor tudi drugo kandidatinjo Zaliko Svenšek. Ta bo zdaj v avgustu pričela v Slovenski Bistrici dobo noviciata. Imamo še kaj deklet po naših družinah, ki bi bile pripravljene sprejeti redovni poklic? Saj za vedno se ne moremo opirati le na prihod novih iz domovine, kjer jih zelo manjka. Če hočemo imeti sestre, si jih bomo morali izprositi z molitvijo izmed nas. + Večerno mašo bomo imeli na praznik Marije Kraljice (četrtek 22. avgusta). Enako na prvi petek v septembru (6. septembra), združeno s pobožnostjo v čast Srcu Jezusovemu in blagoslovom z Najsvetejšim. — Praznik Marijinega rojstva (8. september) pa pride letos na nedeljo, enako tudi praznik Žalostne Matere božje (15. septembra). + Sem že pred leti omenjal, pa bi rad spet: kdor me kliče po telefonu, naj ne pozabi, da je Baragov dom zelo velika hiša in je pater dostikrat daleč od telefona, telefon pa za zaklenjenimi vrati. Tolikokrat se zgodi, da komaj najdem pravi ključ, pa če preneha zvoniti. Včasih se to zgodi tik ob telefonu. Da je zadeva še bolj zanimiva, takoj kličejo drugo hišno številko, pa dostikrat še ta klic preneha, predno pridem nazaj v kuhinjo do telefona. Ali pa kličejo isto številko ponovno — čim se oddaljim od pisarne. Imejte, prosim, malo več potrpljenja in zvonite dalj časa, če se takoj ne oglasim! Razen seveda, če mi privoščite posebno vajo v tekanju in samopremagovanju. * ? z i/seh vetrov SLOVENSKA katoliška misija v Stuttgartu slavi letos svoj srebrni jubilej - 25-letnico delovanja. Jubilej so proslavili v župnijski dvorani in cerkvi sv. Konrada 22. in 23. junija. Prvi slavnostni gostje bil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, sobotne večerne proslave pa seje udeležilo tudi več gostov nemških .cerkvenih in družbenopolitičnih oblasti ter zastopniki drugih katoliških misij rottenburško -stut-tgartske škofije. Ob pričetku — leta 1960 — je stuttgartsko slovensko misijo vodil izseljenski duhovnik dr. Franc Pelc, za njim dr. Janez Zdešar, zdaj pa je že'devetnajst let duša njene vsestranske verske in kulturne dejavnosti duhovnik Ciril Turk. (V Melbournu ga osebno poznamo, saj je bil pred nekaj leti na obisku pri svojem bratu Jožefu v St. Albansu.) Cerkev sv. Konrada in Slovenski dom v neposredni bližini sta središčna prostora verskega in kulturnega delovanja med našimi tamkajšnjimi rojaki. V Stuttgartu je še vedno okoli 2000 Slovencev in približno toliko tudi po bližnji okolici. V škofiji Rottenburg—Stuttgart pa živi še tudi več kot 10.000 naših rojakov, ki pa jih dušno-pastirsko oskrbujeta poleg omenjene tudi katoliški misiji v Reutlingenu in v Esslingenu. Ob duhovnikih se za slovenske priseljence veliko žrtvuje tudi socialna delavka slovenske misije, Doroteja Oblakova. Ko praznujemo svoje avstralske jubileje, je lepo slišati tudi o drugih podobnih mejnikih med rojaki po svetu. Tudi mi kličemo rojakom v Stuttgartu: Naše čestitke k jubileju in vztrajnosti ter obilo uspehov v bodočih letih! “ANTONIANUM“ se imenuje frančiškansko visoko učilišče v Rimu. V zadnjem učnem letu je imelo 257 rednih in 175 izrednih slušateljev. V zadnjem desetletju je na njem prejelo akademske naslove iz teologije 85 študentov, iz filozofije 19, iz prava pa 14. (Med temi študenti je bil tudi slovenski provin-cial p. Miha dr. Vovk, ki nas bo letos obiskal s škofom Kvasom.) Na učilišču predava 70 profesorjev (50 frančiškanov, 9 kapucinov, 2 minorita in 9 drugih). Z novim učnim letom bo med njimi tudi slovenski frančiškan p. Viktor dr. Papež (cerkveno pravo), v vojnih in povojnih letih pa je bil na Antonianu-mu znana in priznana osebnost zdaj že pokojni pater Hugo dr. Bren, profesor in dekan teološke fakultete. NA RAZSTAVI VIN, ki je bila nedavno v mestu Sydney, je Slovenija predstavila avstralski javnosti deset vzorcev svojih vin. Poročilo pravi, da so jih avstralski ocenjevalci zelo dobro sprejeli. Predstavljena vina so: traminec, teranton, zlata radgonska penina, refošk, sauvignon muškat, renski rizling, šipon, beli pinot, cabernet sauvignon in merlot. Zanje se je posebej zanimalo 64 podjetij, ki so tudi naročili poskusno prodajo. V letošnjem oktobru naj bi šlo v Avstralijo 24.000 steklenic naročenih prodajnih vzorcev božje kapljice izpod Triglava. A poročilo izraža skrb, ali je Slovenija sploh pripravljena za sklepanje morebitnih večjih poslov na avstralskem vinskem tržišču? Nedvomno so Sloveniji odprte široke možnosti za prodajo vin v naši novi domovini Avstraliji, hkrati pa ji je seveda uspeh zagotovljen samo s kvaliteto ponujenih vin in točno dostavo. NEKDANJEGA DIMNIKARJA je na nedeljo 23. junija papež Janez Pavel II. prištel med blažene. To je bi. Peter Friedhofen, rojen v prejšnjem stoletju v Trieiju v Nemčiji. Kot omenjeno, je bil po poklicu dimnikar. Potem pa se je začel iz ljubezni do Boga posvečati potrebnim. Ustanovil je red “Usmiljenih bratov Marije Pomočnice”, ki služi še danes Bogu v revnih, bolnih in ostarelih. Isti dan je dosegel čast oltaija kot blaženi tudi italijanski duhovnik Benedetto Menni, ki je v začetku prejšnjega stoletja v Španiji ustanovil red “Usmiljenih bratov sv. Janeza od Boga” v pomoč ljudem v stiski, pa začel tudi redovno skupnost bolničark za strežbo predvsem otrokom in duševno prizadetim ženskam- SLO VENI A N FUNERAL SER VICE & A.F.D.A. * 724 5408 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. STALINOV NASLEDNIK, Gregorij M. Malenkov, je po tajnih poročilih umrl v letošnjem februarju. Rojen leta 1902, je postal eden najožjih Stalinovih sodelavcev, bil član tajništva komunistične partije in nato član politbiroja, najvišjega izvršnega organa KPSZ. Po Stalinovi smrti je postal ministrski predsednik Sovjetske zveze ( 1953 - 55). Kruščov ga je zaradi “protipartijske dejavnosti” izključil iz partije in od takrat je živel v pozabi. — Poročilo pa ve tudi povedati, da se je Malenkov že dolga leta redno udeleževal bogoslužja v pravoslavni cerkvi, v kateri je bil krščen, in je umrl kot zaveden kristjan. DESET LET je poteklo 1. avgusta od podpisa zna-ne "Helsinške listine”. Podpisali sojo predstavniki držav udeleženk konference v Helsinkih. Listina naj bi usmerjala v stari Evropi mirno sožitje in tesnejše sodelovanje na podlagi načel medsebojnega spoštovanja in spoštovanja manjšin, priznavanja nedotakljivosti meja ln nevmešavanja v notranje zadeve. Ob vsem tem pa so morali priznati, da tega ni mogoče doseči brez spoštovanja človekovih osnovnih pravic. Zato listina nosi naslov:“Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo mišljenja, vesti, verno-sti in prepričanja.” Od helsinške listine svet ni dosti pričakoval in preteklo desetletje je potrdilo, daje bilo uresničeno bore Halo tega, kar listina vsebuje in podpisi obljubljajo. A kljub temu ne smemo reči, da so bili Helsinki brez Rednosti. Kot niso zastonj božje zapovedi, tudi če jih človeštvo od vsega začetka bolj prelamlja kot pa drži. Še vedno je namreč neprimerno bolje, da vsaj načela priznavamo, in če jih teptamo, imamo vsaj slabo vest, kot pa da imamo svoje slabo početje za Pravično, dobro in normalno. Tako seje glasil eden komentarjev ob desetletnici in dati mu moram prav. aj je v tem desetletju sklicevanje na listino morda le Prineslo kako olajšavo, ki bi drugače odpadla. Da je na helsinški listini tudi slovenski podpis, smo pisali takrat pred desetimi leti. Na konferenci J® namreč zastopal Sveti sedež — vodstvo in središče atoliške Cerkve — takratni pronuncij v skandinavskih deželah, naš rojak, zdaj že pokojni nadškof J°žef Žabkar. ! Melbournskim rojakom je na uslugo • : zobni tehnik — dental technician i LUBI PIRNAT • 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. '■ Telefon: 288 4159 j Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I Full denture Service and repairs. Letošnje tridnevno jubilejno zasedanje v Helsinkih se je končalo brez sklepnega dokumenta. V govorih pa so se dotaknili marsičesa z ozirom na človekove pravice, s katerimi mnoge države podpisnice listine niso radodarne. TUJCEV ima Zahodna Nemčija še vedno zelo visoko številko: 4,363.648. Med njimi je 600.314 priseljencev iz Jugoslavije, od tega delovnih moči 305.945, ostali pa so nezaposlene žene in otroci. Caritas, dobrodelna ustanova nemške katoliške Cerkve, zaposluje v svojem oddelku za tuje delavce 34 ljudi in od teh je kar 15 moči iz Jugoslavije. Število brezposelnih pa se tudi v Nemčiji iz leta v leto povečuje, kar prinaša zlasti tujim delavcem nemalo skrbi. APOSTOLA SLOVANOV je naslov papeževe okrožnice o sv. Cirilu in Metodu. Vatikansko glasilo “Osservatore Romano” je objavilo o njej komentar našega rimskega teologa dr. Janeza Vodopivca. APARTHEID - križ Južnoafriške unije, je zadnji čas kar sleherni dan v dnevnih poročilih, tako v časopisju kot na radijskih novicah. V državi so politični in gospodarski ukrepi takšni, da omogočajo manjšini belcev politično oblast nad črnim prebivalstvom. Ta krivična neenakopravnost zaradi barve kože prestopa že vse meje in je zadnje mesece zahtevala neverjetno veliko žrtev - vse seveda črne kože. Izgredov je vedno več in vedno hujši so — če ne bo v kratkem pametne rešitve, bo prišlo do masovnega krvoprelitja. Anglikanski čriii škof Desmond Tutu, kije lani prejel Nobelovo nagrado za mir, se trudi pomiriti duhove, a vidnega uspeha biti ne more, dokler za črnce ni o-snovnih človekovih pravic. Tudi katoliški Cerkvi v Južnoafriški uniji priznavajo, daje lahko samo ponosna na svoje delo za enakopravnost vseh, belih in črnih prebivalcev. Urarsko in zlatarsko podjetje Alexander WATCHMAKER and JEWELLER 190 Church Street (vogal Macquarie St.) Parramatta, N. S. W. Telefon 633 1384 vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na v=a popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se E. & C. ROBNIK kotiček naših mladih CX i Dragi striček! — Mamica mi je pomagala to pismo sestaviti. Samo da ne boš mislil, da mi je tudi pomagala pri majski Slikanici. Ne, sem jo sama pobarvala. Kot je že mama pisala, smo se iz Alburyja preselili v Sydney. Tukaj hodiva z bratom v slovensko šolo. Letos sem za materinski dan prvič nastopala v domu Triglav ter mamici zapela: Jaz sem mala roža, roža mamina ... — Tebe in vse kotičkaije lepo pozdravlja Alexandra Krempl, 10 let, Sydney, N. S. W. DRAGI OTROCI! Kar dve slovenski dekleti vam predstavi tokrat naša GALERIJA MLADIH. Sestri sta si v eni SELJAKOVIH družin, ki jih je v Geelongu (Vic.) precej. Da ne bo kake zamenjave, naj povem, da je atu ime Ladislav in materi Veronika. Po mami je starejša sestra dobila ime, le da jo kličemo VERA (ali pa za šalo Verč, če ne celo "Vejica", kot jo je ob začetnih besedah svojega govora klicala sestrica Tanja). Vera je končala srednjo šolo v North Geelongu, k slovenskemu pouku pa se je zadnje šolsko leto vsako soboto vozila v Melbourne. Namenila se je namreč, da bo iz materinega jezika polagala maturo, kar ji je tudi uspelo. Srečali smo jo med maturanti šolskega leta 1982. Po maturi je napravila še poseben tečaj, ki jo je usposobil za službo pri letalski družbi. Zaposlila se je pri Singapore Airlines, kjer ji najbrž tudi znanje slovenskega jezika pride marsikdaj prav. Z delom je zelo zadovoljna, četudi se mora sleherni dan NAŠA BESEDA ČUDEŽNO PTIČKO IMAMO. V SRCU NAM STRUNE RAZPREDA, POJE , SMEHLJA SE IN JOČE -NAŠA SLOVENSKA BESEDA. MEHKA JE, USPAVAJOČA, KAKOR DIH VETRA V VRHOVIH, SILNA KOT DUŠA, KI VRISKA V VELIKONOČNIH ZVONOVIH. STOPI NA MORSKO OBALO, KADAR VALOVI BUČIJO, IN JIM UKAŽI, NAJ PESEM SVOJO NA DNO POTOPIJO. STOPI NA GORO, UKAŽI SONCU, NAJ NEHA SIJATI. MATERI SVOJI PORECI: NEHAJ LJUBITI ME, MATI! MORJE BO DALJE BUČALO, SONCE BO DALJE SIJALO, MATI VSA TIHA IN BLEDA TE BO LJUBILA DO KONCA -VEČNA JE NAŠA BESEDA. Mirko Kunčič voziti iz Geelonga v Melbourne. Pravi, da bo "do poroke" že nekako potrpela . . . Verina sestra TANJA še obiskuje srednjo šolo v North Geelongu (Form 3) in je prav tako vestna študentka kot je bila "Vejica". Odločila se je, da bo postala zobo zdrav niška asistentka. No, če bo res, bomo videli v nekaj letih. Da se Seljakovi sestri zelo razumeta, dokazuje slika. Da zelo radi in tudi odlično govorita slovensko, pa lahko pričam jaz in vsakdo, ki je prišel z njima v stik. Če bi ju ne poznal, bi zlahka nasedel potegavščini, da sta prišli šele pred nekaj dnevi iz Slovenije. Obe sta vredni naše pohvale, a nič manj tudi njuna zavedna starša. Ker smo že pri Geelongu, naj dodam še tole: V avgustovih MISLIH 1983 je Galerija mladih objavila sliko in pisala o geelongškem fantu, ki je prejel diplomo iz ekonomskih ved. SREČKO JERNEJ KONTELJ je potem še nadaljeval študije na Monash univerzi, letos pa jih srečno končal in prejel tudi diplomo iz prava-Se je že zaposlil kot advokat v Geelongu. Srečko, naše ponovne čestitke k lepemu uspehu! DNE 21. julija letos je v domovini zaključila svoje zemsko življenje gospa OLGA VIDMAR, r. de Toni, mati gospe Tatjane Lajovic, Sydney. Doma je bila iz Begunj pri Cerknici in bi 10. avgusta letos dosegla starost devetdesetih let. Lajovčevi družini izreka iskreno sožalje — uredništvo in uprava MISLI. OBVESTILO Slovenskega narodnega odbora: Z dopisom z dne 10. julija 1985 je načelstvo Slovenske ljudske stranke sporočilo Slovenskemu narodnemu odboru, da je na mesto, ki se je izpraznilo s smrtjo g. Petra Markeša iz Toronta in kiji pripada po ustavnem dogovoru, izvolilo g. dr. Marka Kremžaija Jz Buenos Airesa. Slovenski narodni odbor je vzel to 1 men o vanj e na znanje. S tem imenovanjem šteje sedaj SNO zopet trinajst članov in je polnoštevilno zaseden. Buenos Aires, 11. julija 1985. Rudolf Smersu, 1. r. predsednik SNO PASCOE VALE, VIC. — Prisrčna zahvala uredništvu “Misli” za objavo mojega pisma. Bilje lep uspeh v pomoč cerkvici sv. Antona na Šepulski gmajni blizu Tomaja. Tukaj so imena z darovi, ki sem jih nabrala: 50.— dol. Marcela Bole; 20.- dol. Neva Roeder, Danila Štolfa, Mario Štolfa; 10.— dol. Marta Zavadlal, Joža Hvala, Štefanija Mazzitelli, Magda Hreščak, Mara Bhsa, družina iz Gippslanda; 5,- dol. Karla Lazarič, Marija Kumar, Anica Smrdel. Skupna vsota 185,- dol. Gospa Dragica Gomizel, ki mi je blagohotno priskočila na pomoč, pa je nabrala vsoto 163,— dol. od sledečih dobrotnikov: 20,— dol. Virgil in Dragica Go-mizel, Stana Bolf, Boris in Maria Cotič; 10,— dol. Loj-ze in Anica Markič, Toni in Magdalena Tomšič, Pepi 'n Milka Tavčar, Bruno in Alma Sdraulig; 6,— dol. Janez in Maria Dolenc; 5,— dol. Lojze in Anica Br-6°č, Stevo in Zvonka Čuček, Max in Mici Hartman, ^epi in Stana Hervatin, Nada Horvat, Tone in Maria Krnel, Bert in Pepca Novak, Stanko in Maria Prose-^ak, Zvonko in Maria Špilar, Jože in Štefka Turk; dol. Jože in Milena Brgoč; 2— dol. Adilia Peix-oto, Frančiška Plahuta. Vsem darovalcem prisrčna hvala, posebej seveda 8°spe Dragici Gomizel za njeno prijazno pomoč. Morda se bo do prihodnje številke še kaka dobra du- a spomnila na našo cerkvico sv. Antona, ki je posebna pomoči,— Marcela Bole (149 Boundary Rd., ascoe Vale, 3044, Victoria). Canberra, a. c. t. — Iz naše naselbine prihaja tokrat žalostno sporočilo, da se je v soboto 20. julija dveh popoldne, ko se je vračal z avtom domov, fnirtno ponesrečil VALENTIN VRATARIČ. rojen . 0niaj leta 1966 v Kropi na Gorenjskem. V Avstralijo Je prišel z mateijo, ko je bil tri leta star. Pogrebno mašo v farni cerkvi in obrede na pokopališču je opravil domači župnik v torek 23. julija. Precejšnje število Slovencev je bilo prisotnih in še več Avstralcev, zlasti pokojnikovih znancev in nekdanjih sošolcev. Za pokojnim Tinetom žalujejo oče in mati ter brata Joni in Toni. Vsem ob nenadni izgubi naše iskreno sožalje! — Franc Erpič. SYDNEY, N. S. W. - P. urednik, nisem še zasledil v Mislih, da bi kdaj omenili “Svobodne razglede”, glasilo Slovensko - avstralskega literarno - umetniškega krožka, pa izhaja že tretje leto. Če revijo prejemate, me res zanima, kaj mislite o Antisongu pesnika Janeza Menarta in našem avstralskem Antisongu Pavle Gruden. Če revije nimate, mi pa prosim sporočite in Vam bom vsaj letošnjo marčno številko poslal. — V. G. Moram priznati, da za glasilo nisem vedel, zato ga doslej nisem nikoli omenjal. Prvo številko mi je poslal nedavno nekdo iz Sydneya - pa ravno letošnjo mar-čevo, ki jo omenjate. SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY 45 Ferrers Rd., Horsley Park, N. S. W., 2164 Tel.: 620 1265 NAŠ SLOVENSKI HRIBČEK VABI. .. . . . člane društva ter vse rojake in njihove prijatelje vsako soboto in nedeljo. Postreženi boste z raznimi pijačami in okusno hrano. Klub našega slovenskega društva je odprt: vsako soboto od dveh pop. do polnoči ter vsako nedeljo od poldne do osmih zvečer. Vsako drugo soboto prirejamo ples do polnoči ob zvokih dobre domače glasbe. Poleg tega imamo ob sobotah, nedeljah ter ob sredah zvečer tudi kulturne in športne dejavnosti, na katere so vabljeni vsi rojaki. Naslednji prireditvi: OČETOVSKI VEČER (sobota 7. sept.) in pa RAZSTAVA SLOVENSKIH VIN (sobota 14. sept.) Vabljeni! Za informacije: Štefan Šernek, tel. 528 3423 SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 728 1717 7 OUEST AVE. CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. &- A. ŠKRABAN Kaj naj rečem o pesmih, o katerih me sprašujete? Menartova je pač zares “straniščna poezija”, kot jo sam opredeljuje, pa žal dovolj smrdeča, daje na svoj blatni kolovoz zvabila tudi našo Pavlo. Modema hoče biti, danes pa je moderno strgano in umazano in gni- lo, tako daleč je že prišla lestvica vrednot. Zame je umetnost še vedno lepota, ali pa sploh ni umetnost. Banalnost in prostaštvo pa sta daleč od lepote, torej tudi od umetnosti. Res ne vem, kaj more pesem pridobiti z izrazi, pri katerih pošten človek zardi v obraz in onemi, ko jih sliši, kaj šele, da bi jih sam v pošteni družbi pljuval iz ust. Prepričan sem, da “Svobodni razgledi” s tako o-hlapno mero dostojnosti ne bodo pridobivali in marsikdo bo trikrat premislil, predno se bo odločil za sodelovanje in članstvo v takem “literamo-umetniškem krožku”. Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSESKO PODJFTJF VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Ply. Ltd. 9 TRAVALLA AVE.. THOMASTOVVN, VIC Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! Hvala za vprašanje, ki mi je nudilo priliko povedati teh nekaj mojih misli. — Urednik ZVEZA SLOVENSKE AKCIJE P. O. Box 153, Rydalmere, 2116, N. S. W., po prvem letu svojega obstoja kljub napovedim nekaterih še živi in z nezmanjšano gorečnostjo nadaljuje svoje delo. Njen tajnik Ivan Kobal je poslal uredništvu MISLI poročilo, kije skoraj v obliki razmnoževanega glasila ter lep dokaz aktivnosti Zveze, žal pa predolgo za celotno objavo. Zanimiva je zlasti korespondenca iz vseh strani: od vsepovsod v Avstraliji, iz slovenskega zamejstva in celo domovine, iz Nemčije, Avstrije, Švedske, Italije, Francije, iz ZDA in Kanade, Argentine in Japonske . . . Vsa podpirajo idejo, želijo pa biti na jasnem, zakaj gre, saj mnogi ne vidijo konkretnega cilja, dasi pozdravljajo njerio delo povezovanja. Sam od ustanovitve jemljem Zvezo kot nekako gibanje, ki naj poživlja slovensko zavest. Sprožila pa ga je skrb za slovenski jezik, ki je bil in je še v nevarnosti, da se prelije v tujega. Zanimive so n. pr. ideje in predlogi, ki jih je Zvezi poslal Dr. Jožko Šavli, profesor v Gorici in zgodovinar: 1. Da slovenska beseda v izseljenstvu ne bo zamirala, je treba spoprijeti se z dosedanjimi manjvrednostnimi pogledi na slovenstvo, o katerem so nam vsilili pojmovanja, da smo le hlapci in dekle in tako majhni, da nič ne pomenimo, itd., itd. Slovenska zgodovina (neuradna) pa priča povsem drugače. 2. Slovenski jezik je vrednota, saj je starejši od latinščine in grščine - star je približno 3000 let. O tem priča naša dvojina, ki je indo-evropska posebnost. Grščina je dvojino izgubila že v petem stoletju pred Kristusom — slovenščina jo ima še danes. 3. Slovenščina sicer ni svetovni jezik, toda je med najstarejšimi jeziki na svetu, v Evropi pa sploh. Preko nje osvojimo in dojemamo druge jezike in njih kulturo, celo jezike Indije. 4. Ker ni vedno in povsod ohraniti slovenskega jezika v izseljenstvu, je treba tudi v angleščini izdajati knjige o Slovencih, njih kulturi in zgodovini. Tudi Če Vas pot pripelje v Gippsland — na The Ninety Mile Beach in v The Lakes National Park: lastnik LOCH ŠPORT BAKERY in COFFEE SHOP je Vaš rojak, ki Vam bo po domače in po zmerni ceni postregel. Priporoča se: MIHAEL ERJAVEC, 2662 National Park Road, Tel.: (051) 46 0466 LOCH ŠPORT, Vic. 3851 slovenski rod, ki po sili razmer ne zna več slovensko, je lahko kljub temu še slovensko zaveden, če je poučen o slovenskih vrednotah v tistem jeziku, ki ga pozna. Zveza bi se morala še posebej zavzemati za prevajanje v angleščino. 5. Siriti slovensko knjigo, besedo, publikacije o Slovencih v tujih jezikih, prav tako lastnim ljudem kot tudi prijateljem tujega rodu. Tako Slovenci v svetu ne ‘jomo več tako izolirani kakor doslej. 6. Skrbeti za pisanje člankov o Slovencih v tuje t.j. angleške časopise predvsem, bodisi v Avstraliji kot v Veliki Britaniji in ZDA, pa v španske v Južni Ameriki, itd. 7. Poročati o primerih, ko je kaj narodno pomembnega izšlo pri Slovencih doma in po svetu. Pa če je v tujem jeziku izšel kakšen članek o Slovencih . . . Poročati o delu nekaterih prizadevnih ljudi v zdomstvu za narodno stvar. Seveda pa je treba paziti na objave. Ž napačno ali neresnično objavo publikacija zgubi ugled. Tako dr. Šavli. Vsako od pisem prinaša kak zanimiv predlog in vreden premisleka. Zvezi Slovenske Akcije želi uredništvo MISLI tudi v drugem letu življenja obilo uspehov in lepih sadov. BOX HILL, VIC. - Hvala za objavo (v majski številki) mojega pisma z darovi za popravilo cerkvice v Zagonu pri Postojni. Naj popravim, da je pri daru sto dolarjev družine F. izpadel priimek Obid. K darovom Pa naj dodam še 20,- dolarjev družine N. N. Še enkrat zahvala vsem! - Josipa Kunek REŠITEV “KOLESA” v zadnji številki: Začetek pregovora je črka P na desni v sredi za črto- pomenljivi pregovor pa se glasi: PO ZVOŽENI CESTI NE RASTE TRAVA. Rešitev so poslali: Sestre v Slomškovem domu, Lidija Čušin, Ivanka Žabkar, Francka Anžin in Marija špilar, Jože Grilj, Anica Tufekčič, Vinko Jager, Marijan Lauko. — Izžrebana je bila Lidija Čušin. HEIDELBERG CABINETS FRANK ARNUŠ PTY. LTD. Priporočamo se melbournskim rojake«; za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni. ' 7 LONGVIEVV COURT, THOMASTOVVN 3074 TEU.: 465 0263 (Bundoora Industrial Park) A.H. : 459 7275 r r i r r r r r rrtrrrt-rrrerr rrrrrrrr-- > Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D WEST. N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583 “Ali smem pri vas kaditi, gospa? ” “Kar domači bodite in naredite kot bi bili doma!” “No, pa nič! Saj sem vajen potrpeti.” + On njej:“Ko bi bil jaz ti, bi ne mogel živeti brez mene.” KDO BI VEDEL POVEDATI... . . . kje v Avstraliji bi bil BRANKO PETRIČ, doma iz Vipave. Po njem sprašujejo sorodniki v Kanadi. NIKO REVEN, doma iz Hotedršice, se je iz Avstralije nazadnje oglasil domačim leta 1970. Starši ga prosijo, naj vendar kaj piše — bodo vsaj vedeli, daje živ. Sestra v Dolnji Bistrici v Prekmurju povprašuje za bratom, ki se že okrog dvajset let ni oglasil. JOŽE KOHEK je imel zadnji naslov: P. O. Upper Burinjuck (Via Bowning), N. S. W. Bi kdo morda vedel, kje živi FRANC FRANK, rojen v avgustu 1929 pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, občina Ptuj. Slovenijo je zapustil leta 1955 in živel v Sydneyu. Išče ga brat Ivan, kije v Mariboru (naslov ima uredništvo) in v skrbeh, ker se Franc že nad dvajset let ni oglasil. V imenu sorodnikov prosimo sodelovanje bralcev Misli pri iskanju. Hvaležni bomo za kakršnokoli sporočilo o gornjih pogrešanih, da ga posredujemo dalje. — Uredništvo MISLI ; Priporočam se Slovencem ! vzhodnega dela velikega Melbourna ; za vsakovrstna avtokleparska dela, I avtobarvanje in podobno. • ; Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. | A. V. MOTOR BODY REPAIRS : 1/117 LEW1S RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, ; VIC. — Telefon delavpice 221 5536 I TOWING SERVICE 24 ur dnevno • na telefonu 221 5757 : ali pa doma — 232-4314 I Rojak VOJKO VOUK Križanka (Ivanka Žabkar) Vodoravno: 1. moč; 4. graja, svarilo; 8. kraj blizu Ljubljane; 9. za usta prijeten okus; 13. ime za večerno zvonjenje; 14. glavna karta; 16. zimski nadomestek za dežno kapljo; 19. odloči se za kaj, začne; 21. trščica; 22. drugi vklik za Au! kot izraz bolečine; 23. glava družine; 24. eden evangelistov (v angleščini); 26. pokvarjen, neužiten (sadež); 27. veselila (se je); 29. med nami splošno uporabljana pritrdilnica; 31. Marijina mati; 32. država in reka v ZDA; 36. kazalni zaimek; 37. ime bibličnega raja; 38. načrt. Navpično: 1.morska žival; 2. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika (rojen na Nabrežini pri Trstu); 3. začetni črki imena in priimka pisatelja Prešernovega življenjepisnega romana "Neiztrohnjeno srce"; 4.učenje; 5. topiti se, izginjati; 6. predlog; 7. telesna poškodba; 10. bližnja pretekla doba; 11. rimski pozdrav; 12. kaplje padajo iz oblakov; 15. ostanek po mlatvi; 16. ni več novo; 17. znano žensko ime; 18. kronan vladar; 20. izraz, ki pomeni isto kot "naznanile (so)"; 25. če nekaj ni v korist, je v 26. lakota; 27. med perutnino spada (mno- žinska oblika); 28.znano žensko ime; 30. zaključek molitve; 33. predlog; 34. osebni zaimek; 35. kratica za opombo; 36. kazalni zaimek. REŠITEV pošljite do 6. septembra na uredništvo! Dekle fantu:“Edino, kar ti zamerim, je to, da si vedno tako slabo obrit. Fant:“Dragica, kaj ko bi poskusila priti ti kdaj k najinemu zmenku pravočasno? ” “Zakaj si ga pa vzela, če pije? ” — “Saj tega nisem vedela, dokler ni prišel enkrat trezen domov.” E. Z. OFFICE MACHINES pty. Ltd. I Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev ’ se melbournskim Slovcncem priporoča > za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. ' Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke Č£5, 1 kijih Vaš pisalni stroj morda šenima. , EMIL ZAJC : 1475 Centre Road,CLAYTON, Vic. 3168 ’ Telefon: 544 8466 ► v w 9 V V » ■ » » » m m m m V “Moja žena sovraži kuhanje in se ga ogiba kot hudič križa.” “Pri menije še hujše. Tudi moja žena sovraži kuhanje, a kljub temu kuha.” * * * “Prosim, ali imate vžigalico? ” — “Žal ne, imam pa vžigalnik, -če želite.” — “Hvala! Tako redkih zob pa spet nimam.” DAJMO Sl DUŠKA: SMEH JE ZASTONJ — pravijo doma + AH mislite, da bi se dalo tudi krivdo za slabo samoupravljanje zvaliti na letošnje deževno poletje? + Kadar je resnica predpisana, se ne sme prekoračiti dovoljena količina. + Človek je naše največje bogastvo. A tudi gradbeni material ni ravno drobiž. + Včeraj je bilo bolje. Kako bo jutri? + Naj cveti tisoč cvetov MODRO — BELO — RDEČE barve! + Cerkev smo ločili od države, ker hoče imeti država svoje bogove. + Naši delavci na začasnem delu v tujini se vračajo v začasno tujino po začasnem bivanju v domovini. + Ali so nas uspavali uspehi, ali le sanje o njih? + Za to, kar imamo, se moramo zahvaliti naši samoupravni socialistični skupnosti pod vodstvom naše partije. — Radi bi vedeli samo, komu se moramo zahvaliti za tisto, česar nimamo. + On je živ dokaz, da se dobro ujemata poškrobljena srajca in prazna glava. + Standard se nam je zvišal.Še celo resnica ni več gola-+ Človek se vzpenja vse više, dokler ne pride do dna■ Mati, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2dol. TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan napisal Franc Sodja CM, Argentina. - Cena vezani knjigi 4,— dol, broširani 3,- dolaije. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. — Cena 6.— dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5. dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-na je 5,— dolarjev. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,— dolaija. HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. — Cena 5,— dolarjev. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS - Angleški življenjepis misij o-naija Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol. DREAM VISIONS - Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem ar>gleškem prevodu. Slovenian Research Center, USA. Cena 11.— dol. MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. — Cena 8,— dol. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidaija. N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišljanja o komunizmu. Cena 6.-dol. KRAŠKI IZLIVI — Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7,— dol. ISKANJE — Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3.— dolaije. CVET LJUBEZNI — Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4,— dol. Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. CELOVŠKE in GORIŠKE MOHORJEVE KNJIGE za leto 1985 so še na razpolago bralcem. CELOVŠKIH je letos pet: Izlet v vesolje (M. Osojnik), Čar letnih časov (Dr. P. Zablatnik), Jezus v času (Potovanje po Palestini P. Zidarja), Koledar 1985 in mladinska Betlehemska zvezda zavije s svoje poti (M. Kulik — A. Kaufman). Cena letošnje zbirke je 17.— dolarjev. GORIŠKE mohoijevke so kot običajno štiri: Blagovestnika Slovanov (zgodovinska povest Zore Piščanc), Melodija (črtice Saše Martelanca), Primorski slovenski biografski leksikon (10. snopič) in seveda Koledar 1985 pestre vsebine. Cena goriške zbirke je 18. dol. SLOVENIL AUSTRALIAN SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI. OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA). A. C. T. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 1 1.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. kadar se mudite v Canberri : dobrodošli v slovenskem domu: Pri nas Vani bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. DONVAL 'RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše! Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORIČU DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! Edini letni skupinski polet SYDNEY — MELBOURNE — LJUBLJANA V mesecu juniju 1986 — ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!