V zadnjih desetletjih se je pri nas zelo razširil ali skoro že udomačil nemški izraz »trogar« za nosača mrliča — dočim se naši lastni izrazi vedno dalje zatemnujejo in propadajo pozabljivosti. V južnili delih Slovenijc poznajo za nosača rnrliča izraz »žulec«, toda tudi ta se že sliši vedno redkeje; v sevemih delih so se pa posluževali nekdaj besedo »trudnik«, katero je že pa vobčc danes tudi smatrati kot izurnrlo. Ne najdemo je tudi v nobenern slovarjn od 'legiserja do Pleteršnika. Zasledili srcft) o pa zopet v ncki »Mrtvački pcsmi« v letih kiticah; prva polovica zadnje kilice se glasi: »Trudniki vi mene zdaj zdignitc No na britov zaneste me; Moje truplo mi v grob spravitc, Naj tam v miru počiva se ...« Pesom je napisal nek V. Ferk v Svečini dne 22. novembra 1858, kakor je sam dodal h koncu. Da-li jo je on sam spesnil, ali samo prepisal že znano pesem, se danes ne da več dognati. Vidi se na prvi bip, da ta posem, katera je bila zložena v nekem starem »Rituale Salisburgense«, nima nikakc slovstvene vrednosti, pač pa je omena vredna, ker nam je ohranila besedo »trudnik«. Tekom poizvcdovanja, da-li je ta izraz že mrtev, ali da je znabiti še kje v živi rabi, jo naš znani zgodovinar g. dr. Kov-aeič ugotovil, da ga rabijo v šentpeterski župniji nižje Maribora _e danes za pogrebca, in jo verjetno, da ga tudi kje drugod poznajo v istem smislu, kar bi bilo potrebno doznati, da se določi njegova današnja krajevna razširjenost. — V staroslovens.ini je beseda »trudnik« tudi že znana in označuje človeka, kateri se »trudix kako dobro delo izvršiti. Naj bi se pristno slovenska beseda »trudnik« zopet oživila v ljudski rabi, ker je mimo »pogrebca« najizrazitcjša v tem smislu.