Leto III. TRBOVLJE, 17. novembra 1950 Štev. 46. ' F čast lO. obletnice Osvobodilne fronte Slovenije Bitha za letošnji plan bo teklo do konca leta Vsako leto je rudnik Trbovlje častno Izvršil svojo plansko nalogo. Tudi letos se bije bitka za izvršitev letnega plana. V mesecu novembru in decembru pa bo ta bitka najhujša. Izgledov za predčasno izvršitev letne planske naloge letos ni in borba za dosego plana bo takla do zadnjega dneva v letu. Rudnik Trbovlje je dosegel plan proizvodnje do 1. oktobra t. 1. kumulativno s 104 %, rudnik Hrastink pa s 85,5 %. S 1. oktobrom t. 1. sta se oba rudnika združila in v oktobru je bil plan obeh rudnikov izvršen z 98,2 %. Po izvršenih pripravah bo letošnji plan v mesecu novembru in decembru, čeravno je računati na dnevnem kopu zaradi neugodnega vremena z nižjo produkcijo, izvršen predvidomo 100%. Za dvsego proizvodnega plana je izredne važnosti izvrševanje plana jamskih investicijskih del. Do konca meseca oktobra je rudnik Trbovlje opravil plan jamskih raziskav in odpiralnih del z V9,5 %, rudnik Hrastnik pa s 88,7 % celotnega letnega plana. Ako bi investicijska dela potekala enakomerno. bi moral biti plan izpolnjen s 83,5 %. Rudnik Hrastnik je svoj plan presegel, trboveljski pa je nekoliko zaostal. Ta zaostanek pa gre samo na račun gradnje novega skladišča za tekoča goriva, ki se je zakasnila zaradi poznega izdanja gradbenega dovoljenja, medtem ko so vsa ostala investicijska dela v zvezi s perspektivnim odpiranjem novih jamskih polj izvršena po načrtu. Delovnih moči po planu rudniku primanjkuje, vendar je vodstvo rudnika storilo vse potrebno, da se ta manko kompenzira z dvigom storilnosti in to s koncentracijo proizvodnje ter z izboljšanjem organizacije dela v jami sami in zunaj. Odkupni učinki so v primeri s prvim kvartalom v Trbovljah v zadnjem času nekoliko nazadovali, so pa višji kot ob istem času lanskega leta. Da se odkoplje storitve ne morejo bolj dvigniti, je vzrok v glavnem v objektivnih težavah kot n. pr. pridobivanje ogretega premoga v polju Karolina pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija ter uvajanje nove odkopne metode v polju Plesko. Močno pa so porasli jamski učinki, kar je posledica koncentriranega pridobivanja in odvažanja premoga. V jamskih obratih v Hrastniku so odkop, ni učinki v poletnih mesecih nekoliko padli, kažejo pa zopet tendenco dviganja. V Trbovljah je rudniški učinek dosegel svojo največjo višino v poletnih mesecih ob ugodnih delovnih pogojih na dnevnem kopu. Na pobudo generalne direkcije je uprava rudnika stodila vse potrebno, da se v zimskih mesecih ob neugodnejših delovnih pogojih zunaj izvrši koncentracija delovne sile v jamskih produktivnih obratih in zniža stalež delovnih moči v zunanjih in stranskih obratih in s tem skuša obdržati rudniški učinek na že doseženi višini. Z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, zlasti pri zunanjih delih, se bo skušala kompenzirati praznina, ki je nastala s premestitvijo delovne sile z zunanjih del v jamo. Število brigad na pridobivanju premoga se je od meseca februarja zvišalo za 6 na 11 brigad, ki delajo vse na mehaniziranih širokih čelih. Delo po brigadnem sistemu kaže 28 % višjt delovni učinek kot ostale odkopne par* tije. Z brigadnim načinom dela se Je Izboljšala delovna disciplina, organizacija dela na samem delovišču ter doseglo večje zalaganje pri izpolnjevanju vsakodnevnih proizvodnih nalog. Za izboljšanje delovne discipline so se podvzele ostre mere, s katerimi se je število neupravičenih izostankov znižalo na 0,2 %. Z omiljenjem teh mer pa se je stanje v oktobru zopet poslabšalo. Upravni odbor rudnika je na svoji zadnji seji sprejel ponovni sklep, da se mere za neupravičeno izostajanje od dela od 15. novembra t. 1. dalje zopet poostrijo. Ugotovilo se je tudi, da nekateri de- lavci izkoriščajo bolniški dopust. Tako si je neki delavec v času svojega bolniškega dopusta gradil hišo. Podobnih primerov je več. Da se onemogoči zloraba bolezenskega dopusta, je upravni odbor na svoji zadnji konferenci sklenil, da se v Trbovljah in v Hrastniku zadolži poseben kontrolor bolnikov, prav tako bo posebna komisija posvetila temu vprašanju več pažnje. Da bo letošnji proizvodni plan rudnika Trbovlje-Hrastnik izvršen, bo treba še mnogo volje, mnogo truda, dela in zalaganja, v prvi vrsti pa več delovne discipline, predvsem pa v vrstah naše rudarske mladine. Prvi uspehi trboveljskih rudarjev v mesecu oktobru Trboveljski rudarji so bili med prvima, ki so se odzvali pozivu IO OF Slovenije na tekmovanje v počastitev 10- obletnice OF. V ta namen so sprejeli 8 mesečno tekmovanje ter že k obstoječemu rednemu meisečnemu tekmovanju dodali še nove obveze. V tekmovanju za dosego mesečnega plana to rudarjem v tem mesec,, --uspelo zaradi objektivnih razlogov m težkoč. V tekmovanje pa so se še posebej vključile proizvodne brigade najboljših rudarjev. Brigada Zagoriška Antona je plan proizvodnje dosegla s 12486% ter nakopala 7224 ton premoga, brigada je imela zaradi bolnih 142 dni izostankov, dopustov 46 dni, izrednih dopustov 38 dni, neupravičenih izostankov pa 12 dni. V brigadi so napravili 11 neupravičenih izostankov tovariši, ki so odšli na odsluženje v JA. Brigada šteje 27 tovarišev. Brigada Magistra Franca je pl«n proizvodnje dosegla s 122.21%; nakopala pa 1104 ton premoga. Bolnikov je imela 38 dni, izrednih dopustov 3 dni, letnih dopustov to neupravičenih izostankov ni imela. Številka Erjavca Franca je plan proizvodnje dosegla’ s 157-17% in nakopala 729 ton premoga; imela je 1 bolniški dopust, letnega in izrednega dopusta nobenega, prav tako tudi ne neupravičenih izostankov. dvrcu le proizvodni plan dosegla s 122-13%, nakopala pa je 2837 ton premoga, imela je 6 dni izrednih dopustov, 3 dni letnega dopusta in 1 neupravičen izostanek. To so uspehi brigad na zahodnem obratu, na vzhodnem obratu pa so rezultati sledeči: Brigada Kmetiča Maksa je plan proizvodnje dosegla s 109-2%, nakopala je 875 ton premoga; imela je 4 neupravičene in 20 opravičenih izostankov. V brigadi je 8 tovarišev, delali so v oktobru pod težkimi pogoji. Brigada Pavlina Martina Je plan proizvodnje dosegla s 140.7% in nakopala 1227 Urn premoga; imela je samo 18 dni opravičeno izostalih. "Jp ‘V i ' wv Brigala Raz bor šla Florjana je plan proizvodnje dosegla s 115.7%, premoga e nakopala 943 ton; imela je 32 dud letnih dopustov in 5 neupravičeno izostalih. Brigada Petka Alojza je plan proizvodne j dosegla s 117.5% ter nakopala 1088 ton premoga; imela je 13 dni letnega dopusta in 1 neupravičen izostanek Brigada 2unka Ladislava je plan proizvodnje dosegla s 136.6% ter pri tem nakopala 1491 ton pi cinoga; imela je le 20 dni letnega dopusta, ostalih izostankov ni bilo. Na dnevnem kopu Dobrna - Neža pa je najboljše uspehe dosegla številka Kotarja Erika, ki je svoj plan za oktober dosegla s 137.20%, naložila 230 ton premosja ter 572 kub. rneliov jalovine; imela je vse delavnike, torej nobenega izostanka. Številka Pasariča Antona je plan d udarimo, kako nekateri odgovorni faktorji po podjetjih in ustanovah pristopajo k reševanju stanovanjsekga problema. Mesina stanovanjska komisija je za 30. oktober sklicala sejo, na katero je zaradi koordinacije dela na področju Trbovelj povabila vse uprave podjetij, sindikalno podružnico rudarjev, OLO, DES, sindikat prosvetnih delavcev, vse terenske odbore in druge, da pošljejo na to sejo svoje zastopnike, kajti le na ta način bi se najbolj pravično razdelila razpoložljiva stanovanja. Prišli pa bi na tem sestanku tudi do mnogih 'dirtfgin koristJilfi pred. logov itd. Tega sestanka pa so se udeležili samo: zastopniki sindikata rudarjev, zastopnik »Betona«, Narodna milica, KLO Gabeinsko, četrti in šesti teren in nihče drugi. Na podlagi tega dejstva bi človek mislil, da je v vseh podjetjih in ustanovah, ki se te seje niso udeležili, stanovanjsko vprašanje rešeno. Ce pa pomislimo na razne intervencije izven uradnih ur pa vidimo, da temu ni tako. Mestna stanovanjska komisija prosi prizadete, da se malo bolj poglobijo v stanovanjsko vprašanje, kajti le na ta način bo mogoče to krizo vsaj delno ublažiti. Apeliramo pa tudi na vse privatne hišne lastnike, ki nimajo zadosti socialnega čuta, da pomislijo, kaj bi delali, če bi bili sami brez stanovanja. Prosilce prosimo, da vzamejo predtnja pojasnila na znanje in da imajo vsaj nekoliko več potrpljenja. Sianovcanjsika komisija pri MLO Trbovlje Prevedba delavcev v stroke pri rudniku Zagorje Za prevedbo delavcev v stroke in nazive so bile ustanovljene! glavna komisija in sedem podkomisij. Po delu, ki so ga to komisije v teku prvih šest dni opravile, ugotavljamo tole: Večina članov komisij je podcenjevala delo, ki jih čaka. Glavna komisija ni bila dovolj elastična, da bi nudila podkomisijam več pomoči razen predavanj, ki jih je imelal v začetku svojega dela. Nekateri člani glavne kdmisije, kakor tudi člani podkomisij ne vzamejo dela resno in včasih zanemarjajo to svojo dolžnost. GJavna ko. misija vse do zadnjega ni imela zadostno število administrativnih moči. Do 9. novembra je bilo prevedenih komaj 4 V« delavcev. Najboljšo uspehe jo Pri svojem dolu pokazala podkomisija pri strojnem obratu, ki je prevedla že 15*/« delavcev, čeravno) je nei tem obratu delo zelo otežkočeno zaradi raznovrstnosti strok, ki jim pri- padajo kovinarji in ostali delavci tega obrata. Tudi sindikalna podružnica doslej ni nudila glavni komisiji še nobene pomoči, čeprav bi bilo nujno, da sindikalni funkcionarji v nekaterih primerih dajo mišljenje in svoje nasvete. , Kakor kaže, so komisije že prešle prvotne, začetne težave ter bodo od. slej s pomočjo sindikata in partijske organizacije delale z večjim uspehom ter pravočasno dovršile to važno in odgovorno delo. Nezaželeni dodatki v prosti prodaji Pod tem naslovom je izšel v zadnji številki našega lista članek, ki govori o poslovalnici pri Majnlu, ki naj bi bila last okrajnega magazina. Točno pa je, da je poslovalnica že eno leto pod upravo rudarskega magazina Zagorje. Kulturna revija v Trbovljah ni dosegla svojega namena V Trbovljah se je vršila v času od 7. do 11. novembra 1950 kulturna revija SKUD in KUD trboveljskega okraja. V tekmovanju so nastopili SKUD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj z dramsko skupino, moškim pevskim in mešanim zborom, godbo na pihala, SKUD »Aleš Kapla« iz Hrastnika pa z godbo na pihala in moškim pevskim zborom. Sekcija steklarne, ki deluje v okviru SKUD »Aleš Kapla«, je nastopila z orkestrom. KUD »Ciril Pust« iz Dola pri Hrastniku je sodeloval z dramsko skupino ter moškim in ženskim zborom. SKUD »Vesna« iz Zagorja je nastopil le z godbo na pihala, KUD »Ivan Cankar« iz Loke pri Zidanem mostu pa z mešanim pevskim zborom. SKUD »Ivan Cankar« iz Radeč se je udeležil z moškim pevskim zborom in recitatorji. Revija sama ni dosegla svojega namen;« in to zaradi tega, ker je bila celotna organizacija prepuščena tajnici IO Ljudske prosvete, nadalje, ker sc ostali za to prireditev niso zanimali, prav tako pa tudi zaradi premajhnega »Gosi«; ministrica« je v soboto, dne 26. oktobra končno po dolgih mukah in težavah prišla na oder. Že pred letom dni je bilo govora o tej komediji in je režiser Jože imel pravzaprav mnogo časa, da si je zamislil vloge in scenarij. Da ni bilo vse tako, k«>t bi bilo pričakovati, je predvsem pripisati okoliščini, da terja ta komedija velik ansambel, in kjer je mnogo igiralcev, je razumljivo, da tudi vaje niso vedno polnoštevilno obiskane. Tako je bilo ravno pri »Ministrici« težko spraviti vse sodelujoče na skupno Vajo in je bila le generalka v petek polno zasedena. Nekateri igralci, med njimi tudi jubilant Vencelj, so imeli zn seboj samo po dve do tri vaje. Ni sc potem čuditi, če je bila premiera podpovprečno odigrana. K temu so pripomogle še druge okoliščine, ki ne leže v območju režiserja. Tako se je pri nekaterih igralcih opazilo, da niso po par vajah k<® pravilni odrski izgovorjavi. Dramaturg je bil navzoč skoraj pri vseh vajah. Popravljal je, učil in se trudil, vendar mu ni v celoti usipielo. Kako je pravzaprav s to stvarjo, predno pride igra na oder? — Gle-dlaJec misli, da je to enostavna reč: naučiš se vloge greš na oder in poveš svoje. Pa ni tako. Ko se umetniško vodstvo odloči za to ali ono igro, se sestane režiserski odziva s strani naših SKUD in KUD. končno pa tudi zaradi nerazumevanja nekaterih ustanov v pomoč pri prevozih gostujočih družin. V torek 7. t. m. se je revija pričela z nastopom igralske družine iz Dola pri Hrastniku, ki je prikazalo dramo »Talci«. Prireditev se je vršila v Delavskem domu v Trbovljah, v Domu kulture pa so nastopile godbe na pihala. Godba iz Trbovelj je sodelovala izven konkurence, ocenjevali pa sta se godbi SKUD »Aleš Kapla« iz Hrastnika in SKUD »Vesna« iz Zagorja. V sredo 8. t. m. so nastopili v Delavskem domu moški zbori, recitatorji in lolklorna skupina. Sodelovali so moški pevski zbor iz Trbovelj, Hrastnika in iz Radeč. Med moškimi zbori se je vršila bitka za prvo mesto med Trboveljčani in zborom iz Dola pri Hrastniku. Boljši so bili Trboveljčani. Prav dobro so se izkazali recitatorji mladinskega gledališča iz Radeč, povprečen pa je bii nastop folklorne skupine iz Trbovelj. V četrtek 9. novembra je v Delav- odbor, ki razdeli vloge. Tu pride včasih do majhnih nesoglasij, ker si eden ali drugi drugače zamisli to ali ono vlogo. Ko so se režiserji zedinili, skliče režiser igre prvo bralno vajo, kjer se igralci v glavnem spoznajo s tekstom in kjer jim režiser pojasni pomen in idejno vsebino igre, kjer se prediskutirajo posamezni značaji, ki nastopijo v igri. Pri tej vaji je običaj-no novzoč tudi že dramaturg. Vsak igirailec ima v rokah svinčnik in si zaznamuje naglase, črta in ponavlja posamezne besede, ki se v današnji knjižni slovenščini ne uporabljajo večin tudi na odru niso več dovoljeno. Marsikak široki »o« ali ozki »e« dela posameznim preglavice. Saj tudi publiki udarja na ušesa, če na odru izgovoriš: lepo novo, Oči itd., in vendar se igralci sčasoma navadijo in navadila se bo tudi publika. Pravilna izgovorjava je osnc/va dobi ega igranja in naš teater je v zadnjih letifi v tem pogledu preeej pridobil. Gotovo je to zasluga profesorjev tukajšnje gimnazije t. j. tov. Janežičeve in tov. Pirnata, ki sta se radevolje odzivala in sodelovala kot dramaturga. Po treh, štirih vajah, ko pride tekst posameznim igralcem nekako v uho, začne režiser svoje delo. Eden več, dirugi manj. Ni lahko ne za režiserja ne za igralca, zlasti še, če si igralec skem domu nastopila dramska skupina SKUD »Lojze Hohkraut« iz Trbovelj z Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«, nadalje orkestri iz Trbovelj in steklarna Hrastnik. Hrastničani so s svojimi izvajanji mnogo bolj ugajali kot Trboveljčani. V petek 10. novembra je bil nastop mešanih pevskih zborov; udeležili so se trije zbori in to iz Trbovelj. Dola pri Hrastniku in Loke pri Zidanem mostu. Najbol.ši je bil pevski zbor iz Trbovelj. ki je kljub temu, da obstoji šele od letošnje spomladi, izvajal svoje pesmi najbolje. V soboto bi morali nastopiti iz Cemšenika z dramo »Razvaline življenja«, toda vodstvo revije je moralo prireditev odpovedati, ker v Zagorju niso dobili na razpolago prevoznega sredstva za kulise in igralce. Žalostno je, da ostali centri, t. j. Zagorje, Hrastnik in Radeče niso nastopili z dramskimi skupinami kakor tudi z drugimi sekcijami. Tako revija ni mogla dati prave slike stanja in razvoja kulturnega dela med posameznimi kulturnimi društvi. z Smisli vlogo drugače kot režiser in mu ta skoraj do premiere njegove za-mistK ne popravi, ali pa mu sploh ne pove, kaj in kako. In ravno pri zadnji .premieri se je to videlo. Režiser je pustil predvsem manjše vloge precej ob strani, kar se je pri igranju opazilo. Res je, da se je moral režiser pri tej igri brigati tudi za sceno in rekvizite in vse drugo, tako da mu ni zameriti, da se ni za vse pobrigal. Poleg tega je moral zasesti tik pred premiero eno izmed manjših vlog na novo, ker je neka igralka odpovedala sodelovanje. Premiera sama je bila napovedana teden dni prej in je vsa sreča, da ima teater v svoji sredi par filmskih igralcev, od katerih je moral eden nemudoma odpotovati na Reko na iiimsko snemanje, kjer sodeluje v našem filmu »Trst«. V garderobi je bilo pred predstavo malo nervoze. Režiserja vse do pol osmih ni bilo in ko je prišel, ga je bilo samo razburjenje: šminke so se iskale po celih Trbovljah, nazadnje pa našite v — garderobi! Manjkalo je še vsega in igralci so si med dejanji slačili obleke in jih posojali eden drugemu. Sepelalki Majdi so tekle solze — menda od mraza. Dvorana, niti garderoba nimajo nikakih peči, saj je tudi publika sedela nekaj časa v plaščih in je razumljivo, da je bilo za odrom res mrzlo. No, pa se je nekako s polurno zamudo le pričelo in se po začetni nervozi še dokaj dobro končalo. Pred nastopom talko imenovane »žlah, te« je bil za odrom direndaj. Mlajšim igralcem je bilo videti, da jim srce »utripa malo hitreje — vsaklecnu je kaj manjkalo. Ko pa so bili na odru, se je nervoza polegla. Jubilanta Mica in Vencelj sla bila ganjena nad darili in je ta redki jubilej na odru dal go. tovo spodbudo mlajšim igralcem, da bodo v prihodnje redneje hodili k va-jam in se čvrsto poprijeli našega trbo. veljskega teatra, ki danes gotovo predstavlja resen, na precejšnji umet. niški višini stoječ gledališki kolektiv. Veseli teater MO minut v Trbovljah V. Domu kulture v Trbovljah je ■ ponedeljek zvečer gostoval »Veseli teater iz Ljubljane pod geslom »99 minut smeha in zabave«. Predstavi sta bili dve in sicer ob pol 7. in ob pol 9. uri zvečer ter bili polnoštevilno obiskani. Trboveljčanom je močno ugajal spored tega teatra, zlasti še zaključna scena »Vrste pred trgovinami«. Spored in Izvajanje sta zadovoljila številne gledalce, ki so se res od srca nasmejali. Kakor čujemo, so tudi v Trbovljah mišljenja, da bi ustanovili Veseli teater. Torej le pogumno naprej. 6' o f er Ji popra vi ja jo cesto Cesta Loke pri Zagorju — Izlake jč še pred kratkim bila v zelo slabem stanju. Globoke jame in jarki so sitno škodovali motornim vozilom. Ko so šoferji avtoparka rudnika Zagorje videli. da se cesta tudi v »Tednu cest« ni popravila, so na sestanku sklenili, da bodo v •kviru U-mesečnega tekmovanja OF sami popravili najslabše dele ceste. Svoj sklep so tudi izvedli. Zasuli so jame in jarke ter usposobili cesto za reden promet. Potrebni gramoz je dala uprava rudnika Zagorje. Ker so ceste tudi drugod v slabem stanju, naj bi ta samoiniciativa zagorskih šoferjev služila za vzgled šofer* * jem v ostalih večjih krajih našega okraja. KINO TRBOVLJE predvaja angleški zabavni film »NE ZAPUSTI ME!« Predstave od četrtka na ponedeljka OBJAVA Izgubljena je bila evidenčna tablico motornega kolesa S-06629 na cesti iz Zagorja čez Slačnik v Trbovlje, Najditelja prosim, da odda tablico na postaji Narodne milice v Trbovljah, sicer pa jo preklicujem. — Poverjeništvo za trgovino in preskrbo OLO Trbovlje. Izza kulis našega teatra Trinkous Vinko: Čakarjeva Neža Ljudje se v svojem življenju za marsikaj usposobijo. Pohajačev Tone je bil na primer sposoben, da je takoj ugotovil, če je vino mešano z vodo, koliko nialiganov ima in odkod so ga pripeljali; Drnačev Jaka, star nogometaš in strasten navijač, pa je lahko po petih minutah igre skoraj zanesljivo povedal, kakšen bo končni rezultat; Čakarjeva Neža — o kateri bo govora V tej črtici in humoreski — (kakor jo pač kdo hoče imenovati) pa je zanesljivo vedela, kdaj se more postaviti pred prodajalno, da bo pl'Va v »repu«, ki je hoteni tudi zanesljivo nastal. Čakarjeva Neža je polagoma, a zanesljivo potolkla vse »repne« rekorde, hi so bili postavljeni v naši dolini. Dolgo je tekmovala z Repovo Pepo, katera bo prva dobila meso; vedno bolj zgodaj sta prihajali,, dokler se ni Pepa že pred polnočjo odpravila k mesnici. Ko pa je tam zagledala Nežo, ni vedela, kam bi se skrila od sramote. S težavo je izjecljala, naj ji Neža čuva mesto in poražena odšla domov, kjer se je objokana vrgla na posteljo in od same jeze skoraj zgrizla pernico. Tako je Neža z občudovanja vredno vztrajnostjo premagala vse svoje tekmovalke pri čakanju na mleko, živila, sukno, (Cigarete in podobne dobrote, ki so se kjerkoli in kdajkoli delile v naši kotanji. Bili bi pa krivični, če bi v lej zgodbi ne omenili Nežinega moža Nestla, ki je imel pri njenem »rekorderslvu« neprecenljive zasluge. Sprva se sicer tudi Nesti ni mogel sprijazniti z ženinim čakunjebn. Ce je prišel z nočnega šihta, je bil brez zajtrka; žena je prav gotovo čakala na rneso ali pa živila. Kadar je imel službo dopoldne, je bil še na slabšem: ostal je brez zajtrka in kosila. kajti Neža je že opoldne stala pred mlekarno, trgovino ali trafiko. Zato je imel najraje popoldansko službo’, ker si je lahko sam pravočasno skuhal kosilo in je imel tudi večerjo pripravljeno. Pa nikar ne mislite, da se Nesti ni branil kuhanja. Sprva je godrnjal, kakor mlad lev v kletki, potem pa se je polagoma vdal, dokler se ni skoraj popolnoma sprijaznil s svojo žalostno usodo. Ce je dopovedoval Neži, da nima prav nobenega smisla za kuhanje, da bo vse pripalil, da bo namesto sladkorja vsul soli, da ne loči koruzne moke od bele in podobno, ga je žena zavrnila s tako jasnimi dokazi, da je moral odjenjati. Nasršila se je kakor koklja in mu zdrdrala naučene dokaze: »Ce ne boš kuhal, tudi ne boš jede). Ce boš pripaljeno skuhal, boš pripaljeno jedel. Polagoma se boš že privadil, kakor sem se jaz.« — Priznajte, dragi čitatelji, da bi ob tako tehtnih zagovorih tudi vi popustili in zato nikar preveč ne obsojajte Nestlna, ki ni bil eden tistih mož, ki jih je narava obdarila z odločnostjo in hrabrostjo. Čeprav je Neža pričakovala v.*e, kar so delili v našem kraju, je Nesti zaradi nereda vse bolj hujšal; postajal je top in brezčuten za vse, kar se je godilo okrog njega. Želel je, kot vsi njegovi sotrpini, da bi bilo že enkrat konec teh vrst, ki so mu kalile mirno življenje. Te dni se je Neža pripravljala, da postavi nov rekord., Od Jančka, za smeh in popivanje vedno razpoloženega rudarja, je izvedela, da so dobili v rudniški prodajalni novo pošiljko ženskega blaga. Ni mogla zdržali, da bi te novice takoj ne povedala pri mlekarni, trafiki, mesnici in tudi na cesti, če je srečala kakšno znanko iz *r,ppa«. Bil je hladen jesenski večer, ko je Neža šla proti rudniški prodajalni. Bila je oblečena v zimski plašč in pokrita z volneno ruto; v cekarju pa je imela naložena drva. Prve znanke so prišle že ob devetih; kmalu je pred prodajalno gorel majhen ogenj. Napravile so okrog ognja vrsto in napičile zanimiv pogovor o skisanem mleku, slabem mesu, dragem vinu, jajčnih klopotcih in podobnih dobrotah. Ko so bile najbolj razvnele, se je po cesti prigugal Jančk. Jezen je preklinjal preozko in nerazsvetljeno cesto in zapel s hripavim, izpetim tenorjem: Lepših fantov jih pa ni. kot hrastniški so bajerji. Dopoldne premog kopljejo, popoldne vince pijejo ... Ko je zagledal ogenj in ženske, j« utihnil ih se počasi približal. »O, pozdravljene čakaree in repovke,« jih je nagovoril s posmehljivim glasom. To smo ga pili pri Janezu, čeprav je drago... Ve pa čakate, kaj? Le čakajte!«.., Nato še' je zresnil in poblisnil z očmi: »Jaz vam pa povem, če bi bil vaš mož, bi vas' lepo s pasom po zadnji. Moja žena pn raje redi prašiča, kot pa da bi stala v vrstah in ima še več prostega časa kakor pa Neža, ali ne?« »Vsak ve za sebe najbolje, kako m« prija',« ga je zavrnila Neža in mu pokazala hrbet, »Seveda, kakor komu prija. Ce bi pa jaz imel komando, bi vas vse lepo odpeljal s sabo, pa na delo,« jim je zagrozil Jančk. Nato je nekaj časa nemo strmel v ogenj, nakar se je nasmehnil in dejal: »Pa dobro srečo!« Pogledal je vse ženske in se počasi odzibal naprej po cesti. • (Še nadaljuje.). Zadnja tekma v 111. zvezni ligi in po zaslugi sodnika zopet poraz Šibtutik ; Rudar 2:1 (0:1) Za zadnjo tekmo v III. zvezni ligi je vladalo v revirjih veliko zanimanje. Moštvo Rudarja je nastopila proti Šibeniku v sledeči postavi: Tauš, Sori, Kos, Vodišek, Blatnik, Zavolavšek, Hu-darin, Koncilja, Krasnik, Orač in Opresnik. Ves čas igre je bilo moštvo Rudarja v premoči vendar je odlični vratar Šibenika branil nemogoče stvari. Rudar je prišel v vodstvo v 11. minuti prvega polčasa. To, kar smo do sedaj redko videli pri tekmah, je bilo streljanje na gol in to iz vsake pozicije. V drugem polčasu je Šibenik v prvi minuti izenačil na 1:1. V 35. minuti drugega polčasa je sodnik napravil grobo napako, zaradi katere so gostje prišli po- ceni do zmage. Po igri bi moral Rudar zmagati najmanj z rezultatom 3:1. Po tekmi bi skoraj prišlo do izgredov in le rediteljem in vodstvu se je zahvaliti, da so zadržali razburjeno množico, ki je vdrla na igrišče. Hujših posledic ni bilo, lahko bi pa nastale, zato je v prihodnje premisliti, kakšnega sodnika se pošlje na tako važne tekme. Mladinsko prvenstvo Rudar : Krim (Ljubljana (1:1 Mladinsko moštvo Rudarja je v nedeljo odigralo nogometno tekmo za pr-venstvo Slovenije proti vodečemu Krimu na igrišču v Ljubljani. Rudar je dosegel proti Krimu neodločen rezultat 1:1. Glas naših čitateljev »Slepa* birokracija v preskrbi V) Zagorju še 74 potrošnikov ni dobilo oblačilnih kart za II. četrtletje tega leta. Ce iščemo vzrok za ta grobi prekršek v pravilnem oskrbovanju upravičenih potrošnikov, pridemo do zaključka, da tukaj rušilno deluje slepa in brezdušna birokracija. Oglejmo si to zadevo natančneje. KLO Zagorje je pravočasno naročil zadostno število obla. čilnih kart za II. četrtletje t. 1. Ko s« dobili manjše število, kot s<5 zahtevali, so primanjkljaj takoj reklamirali pri poverjeništvu za preskrbo pri OLO Trbovlje. Poverjeništvo reklamira in urgina pri Ministrstvu za trgovino in preskrbo v Ljubljani... Ministrstvo odgovarja, da ni mogoče izdati manjkajočih nakaznic, ker je prekoračen operativni plan preskrbe. Predi enim mesecem se je na mnogoštevilne prijave o nepravilnem postopku pri razdeljevanju nakaznic začel za to zadevo zanimati tudi ljudski tožilec v Trbovljah. Toda potrošniki še vedno čakajo. Radovedni smo, kdaj bo ta primer pozitivno rešen. pVepri-čani smo, da bi potrošniki že davno imeli nakaznice v rokah, če bi nekateri tovariši na odgovornih mestih bili bolj elastični in življenjski. Ali je 74 potrošnikov krivih, če ni bil operativni plan oblačilnih kart pravilno postavljen? Jasno je, da so prizadeti potrošniki tudi člani ljudske skupnosti, ki imajo enake pravice do preskrbe kakor ostali, ki so se podvizali, da dvignejo nakaznice prej, kakor jih je zmanjkalo. Mislečemu človeku se vsiljuje nehote vprašanje, ali ni morda tu namerna sabotaža, da se pri ljudeh umetno ustvarja nezadovoljnost in nezaupanje v našo ljudsko oblast? Kakor nam je znano, so na enak način prizadeti tudi potrošniki v ostalih KLO v trboveljskem okraju. Vsak pameten človek bo rekel, da je treba upravičenim potrošnikom brez odlašanja dati oblačilne karte, tiste pa, ki rešitev te zadeve brezsrčno in neživljenjsko zavlačujejo, se mora predati ljudskim sodiščem. Samo na ta način bomo tudi iz aparata naše preskrbe uspešno izločili škodljivo, da ne rečemo zločinsko birokracijo in odpravili prerivanje in borbo za prvenstvo pri razdeljevanju živilskih in oblačilnih nakaznic. LJUDSKA INŠPEKCIJA ODPRAVLJA NEUPRAVIČENE PREDNOSTI PRI PRESKRBI S 1. novembrom 1950 je stopila v veljavo odredba zvezne vlade za varčevanje s predmeti široke potrošnje, s katero se odpravljajo neupravičene prednosti v preskrbi. Kršilci te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do 30.000 din ali odvzemom prostosti do 15 dni, če kdo s kakršnimi koli obvestili, informacijami ali na drug način omogoči posameznim osebam neko prednost pri preskrbi s predmeti zagotovljene preskrbe, ali pa pri preskrbi z industrijskimi izdelki. Tega se pa niso zavedali pri upravi rudnika Trbovlje, upravi rudarskega magazina Trbovlje, MLO Trbovlje in osnovni šoli Trbovlje I, kjer so odgovorne osebe, ki morajo poznati to odredbo, izdajale posameznikom posebna potrdila za dvig industrijskih izdelkov izven rednega načina preskrbe in to pred prodajo, ali pa, da jim ni bilo treba čakati v vrstah. Toda ljudska inšpekcija je to pri zadnji prodaji čevljev po poslovalnicah v Trbovljah preprečila in je vsem privilegiranim osebam pobrala potrdila o prednostni oskrbi ter jih napotila v vrste, da čakajo na industrijske izdelke kot ostali potrošniki. To naj bo v opomin vsem onim, ki računajo še na kakšne prednosti, kajti v prihodnje bodo šli vsi taki primeri v kazenski postopek. Ljudska inšpekcija naj budno pazi in prijavlja javnemu tožilstvu vse ugotovljene nepravilnosti pri delitvi predmetov zagotovljene preskrbe. Okrajna kontrolna komisija Trbovlje. rektno ovira izvršitev plansikih nalog, Kadilci zapuščajo delo in prihajajo po cigarete, kajti cigarete se delijo samo po nekaj ur, nakar jih zmanjka ter je treba čakati do naslednjega dne. Vprašujemo se, ali je to čakanje pred trafikami res potrebno? Trafikanti dobijo določen kontingent cigaret in tobaka za en teden. Zakaj di tudi trafike kadilcem ne oddajale ustrezen kontingent za en teden? S tem bi se odpravilo brezkoristno čakanje v ostalih petih dneh v tednu. Trafikantom smo ta predlltog že iznesli, toda privije, da uprava manopola v TrbovtjaU tega ne dovoli. Težave mladih mater v Radečah Hadeškega zdravnika dr. Matka, ki je bil pred kratkim na orožnih vajah in je sedaj na letnem odpočitku, na-domestuje nov zdravnik iz Hrastnika. Ta je vpeljal — ker ne pozna pacientov — pri ordinaciji svoje metode. Tako nam je povsem razumljivo, da morajo doječe matere, če hočejo priti do dojilske karte, priti v začetku meseca z otrokom k zdravniku, da dobe od njega potrebno potrdilo, ni pa prav, da morajo mlade matere, ki imajo poleg skrbi za otroka še obilo drugega dela doma, čakati pri zdravniku, da pridejo na vrsto, namesto da bi jih zaradi otroka pustili takoj naprej. Tako je bilo te dni slišati v zdravniški čakalnici precej vika in krika bodočih mladih državljanov in so se navzoči poleg mater upravičeno razburjali nad nemirom otrok. Cule so se opazke, »če mora mati v ordinaciji dojiti«? Ker bo šla te dni še bolniška sestra na letni oddih, tako da bo poleg zdravnika še sestra popolnoma nova in tuja, prosijo prizadeti, da se napravi red, t. j. da se da mladim materam z otroki prednost, kot jo imajo drugod, da jim ne bo treba stati pri zdravniku — v repu. Je lepša tuja kot naša besedat Marsikaj vidim in marsikaj slišim. Nekatere reči so mi všeč, druge mi niso. Tistih, ki mi niso všeč, je mnogo. Kaj pa misli:-« vi, čitatelji? Grem na sestanek, prav vseeno je, na kakšen. Sedim in ponkišum. Govornik vpleta v svoj govor najrazličnejše besede, ki jih je nekje slišal, ali jih je bral v knjigi ali časopisu. Preprost človek včasih mnogo besed sploh ne razume in to ga spravi v nevodjo; zato ni čudno, če predčasno zapusti sestanek, zborovanje ali kaj podobnega. Res je, da se nekatere tuje besede morajo uporabljati, a zakaj se v splošnem uporablja beseda »plan« In ne načrt? Nekdo je v Zagorju prvi izgovoril »periferija« in zdaj jo človek velikokrat sliši. Tudi beseda »kontakt« je zelo priljubljena. Zanimivo je to, da je uporaba tujih besed zelo nalezljiva bolezen. Naša govorica je lepa, za-to jo varujmo, da bo taka ostala. Po tujih besedah pa segajmo le takrat, kadar je potrebno in ne zato, da bi ljudje mislili: »Joj, kako je že učen!« V novih odborih OR je nad % žena in mladine V času predvolivne aktivizacije so se vrste članov OF v trboveljskem okraju močno razširile, saj je bilo sprejetih na novo 306 članov. Od zadnjih volitev pa do danes se je vključilo v organizacijo OF 2137 novih članov. V nove odbore OB’ je bilo ob zadnjih volitvah izvoljenih 678 odbornikov, med katerimi je nad ena četrtina žena in mladine. Za okrajni zbor, ki bo zasedal 26. novembra, je bilo izvoljenih 186 delegatov. V času predvolivne agitacije so se formirali na novo trije odbori OB’ in sicer v Lokah-Kisovcu, odbor Stope-Podkraj, v Turju vaški odbor Gure, en terenski odbor pa v Trbovljah. »Vzorno« razdeljevatijc posode pri OZKZ Trbovlje V kmetijsko zadrugo Senožeti (St. Lambert) prihajajo kontingenti posode in drugega blaga že okrnjeni naprtim prvotnem razdelilniku. O tej zadevi smo izvedeli sledeče: Od količine, ki je namenjena za KZ Senožeti, si vzame navadno že v Trbovljah personalni referent tov, Buk-šič Marijan nekatere potrebne predmete. Razen tega to tovariš še sam določa, komu naj se izda ta ali oni predmet. Zadružnik! v Senožetih se pritožujejo, ker se jim s tem odvzema pra- vica, da bi si sporazumno sami med seboj razdelili dodeljeno količino, ter zahtevajo v tem pogledu maflo več demokracije. Ali se dogajajo podobni primeri tudi pri ostalih KZ in ekonomijah trboveljskega okraja, nam za enkrat še ni znano. Vrste pred trafikami Se vedno vidimo vsak dan dolge vrste kadilcev pred našimi trafikami. To bi sicer ne bilo nič hudega, če bi med čakajočimi ne bili tudi ljudje, ki J so zaposleni v našem gospodarstvu. Ker pri nas ni brezposelnih, je jasno, da tako čakanje pred trafikami di- Važno za vse preiti valstvo OBVESTILO Dne 31. XII. 1950 preneha veljavnost dosedanjih legitimacij za znižano vožnjo vojaških vojnih invalidov, ki jih je založilo Ministrstvo narodnq odbrane B’LRJ za dobo od 31. XII. 1946 do 31. XII. 1950. Komite za socialno skrbstvo B'LRJ je založil nove legitimacije za čas od 1 i. 1951. do 31. XII. 1955. Da bi osebni invalidi dobili legitimacije pravočasno, obveščamo vse osebne invalide, da pravočasno vložc prošnje za izstavitev legitimacij Invalidski upravi pri Ministrstvu za socialno skrbstvo v Ljubljani — St. Vid. Prošnji je treba priložiti 1 sliko v velikosti 4 x 6 cm, po možnosti novo, nadalje odrezek čekovne nakaznice ali vsaj naznačeno štev. likvidacijskega lista, po katerem prejemajo, ali so prejemali invalidnino ali štev. invalidske izplačilne knjižice. V prošnji je navesti tudi štev. odločbe. Vsi začasni osebni invalidi naj navedejo, do kdaj jim je svojstvo vojaškega vojnega invalida priznano. Pravico do legitimacije imajo le ose'bni vojaški vojni invailidi, k imajo izvršeno odločbo o priznanju invalidskega svojstva in zaščite po inivalid-j skem zakonu. Legitimacije za znižano vožnjo bo : izdajala samo Invalidska uprava za socialno skrbtvo v Ljubljani, dostavljale pa se bodo invalidom preko OLO, poverjeništvo za socialno skrbstvo in KLO. Mestni ljudski odbor Trbovlje Odsek za socialno skrbstvo OBJAVA V kino dvorani se je našla denarnica z večjo vsoto denarja in 1 par usnjenih rokavic. Lastnika naj se zglasita pri tov. Uietu B’rancu, Lol^e 178. OBJAVA Vse prebivalce območja okraja Trbovlje obveščamo, da se bodo v kratkem pričele izdajati osebne izkaznice za osebe nad 16 let starosti v katero svrho naj nabavijo naslednje: 1. 2 sliki velikosti 3X4 cm; 2. izpisek iz rojstne matične knjige, ali za poročene osebe izpisek iz porod-ne knjige; 3. potrdilo o vpisu v državljansko knjigo za vse one, ki so vpisane v knjigo izven svojega stalnega bivališča; 4. vojni obvezniki naj pripravijo vojaške knjižice, uverenja o začasni ali stalni nespesobnosti, rekrutne “izprave in knjižice predvojaške vzgoje. To velja za osebe od 18 do 55 let starosti in za rezervne oficirje do 65. leta. Pripominjamo, da boo kraju, načinu in datumu izdajanja osebnih izkaznic prebivalstvo še pravočasno obveščeno. Zato naj si vsak prebivalec območja OLO Trbovlje pravočasno nabavi zgoraj navedene dokumente in slike, v kolikor jih še nima, kajti v nasprotnem primeru bo delo ekip zelo otež-kočeno ter izdaja osebnih izkaznic nemogoča. — Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve OLO Trbovlje. RAZGLAS Sprejme se postrežnica za par ur tedensko, lahko tudi starejša moč. -n Plača po dogovoru. Perme B’ranc, Trbovlje-Loke 178. PREKLIC Izgubila sem legitimacijo OB’ na ime Smuk Frančiška. Trbovlje-Loke št. 187; razglašam jo za neveljavno. FHEKLIC Izgubila se je zavarovalna listina na ime Drobne Jože. Prašim poštenega najditelja, da jo vrne, v nasprotnem primeru jo pa proglašam za neveljavno. Drobne Ana, Zagorje — Sklendrovec 108. RAZGLAS Izgubila sem žensko zapestno uro na poti iz Trbovelj II do jasli. Prosim poštenega najditelja. <*a mi jo vrne proti nagradi. Pavlič Mici, Trbovlje 11/129 Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnik a Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.