14. številka.
V Trstu, v sredo 17. februvarja 1892.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsnko iredo in loboto ob 1. ari popoludn*.
„Edinost" stane:
.'.n. vse leto gl. ; izven Avst. 9.— gl. i a polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 „ eu četrt leta „ 1.50; „ , 2.25 „ Posamične Številke se dobivajo v pro-iajalnicah tobaka v Tritn po fc nov.,
't Gorici in v Ajdovičini po « nov. v s naročbo torei priloien® naročnin«« npravniitTO ne oslra.
EDINOST
Oglasi in oznanila se ra£t vrstica v petitu ; za nailOTt črkami se plačuje prostor, kolikor bi fr*
obneglo na vadnib vrstic. Poilana, Javnt sahTali, oimrtnict itd. «e račune po pogodbi.
Vsi dopisi so pošiljajo uredništvu Piazza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frankovario ker nefra nkovana »e ne ►prejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamaci je in incernt« prt -jema upravniitvo P i azza Caserma St 2 Odprte reklaiuaoije o proste pnifnin*
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
■ V «4i.o>t j* Bi Č.
In zopet je prenehalo biti blago, plemenito, rod svoj in domovino svojo toli iskreno ljubeče srce:
FRANA CEGNARJA
ni več mej živimi; položili smo ga v matere zemlje naročje učeraj ob 4. uri popoludne
Narod slovenski tuguje kraj groba zvestega bojevnika za njega sveta prava, pesnika-prvaka in buditelja.
Nad štiri desetletja bogatil je Fran Cegnar literaturo slovensko se proizvodi svojega veleuma, neumorno delujoč do zadnjega trenotka, dokler mu ni v hudi in težki bolezni otrpnela toli delavna roka.
Njega ni več mej nami, ali duh njegov ohranil se je mej primorskimi Slovenci čvrst in svež, razvijajoč se po njega jasnih in čistih vzorih. Seme, koje je Cegnar zasejal v rodoljubna slovenska tla, pognalo je divno svoje kali, ki so razcvitajo v košato narodno drevo: večino primorskih odličnih boriteljev vzgojila nam je njegova šola.
Cegnar ni bil samo pesnik in pisatelj po božji volji, ampak posegel je se krepkim svojim duhom, trdno voljo in jekleno vstrajnoBtjo v vse stroke javnega našega življenja: tako je bil pokojnik svoječasno velika moralna sila v čitalnici naši, pri političnem društvu „Edinost" in slednjič v „Del. podpornem društvu*. Cegnar ni poznal izključljivosti, ampak zanimal se je v isti meri za zdrav razvoj cveta slovenski družbi, kakor tudi za okrepljenje onih nižjih slojev n&roda našega, ki si služijo se žuljavimi rokami svoj kruh, dobro vedoč, da bodočnost naroda treba opreti na široko skupno podlago.
Pokojnik vspodbujal je rojake slovenske v znani svoji budnici:
„Hej rojaki! opasujmo uma svitle meče
Povzdignimo krepke glase domovini v slavo!"
Dfc, v slkvo in Čast n&roda slovenskega deloval si neumorno, nepozabni Fran, od prvega začetka, ko Ti je v prsih vsplamtela ljubav do domovine in svojim jasnim vzorom ostal si zvest do zadnjega vzdihljeja, ko se Ti je osvobodila duša zemskih okovij.
In menimo, da umestneie ne moremo zaključiti skromnih teh vrstic, nego da Ti vskliknemo nad grobom lastne Tvoje besede:
Slava Cegnarjevemu spominu!
Blagor mu, ki se spočije, V Črni prsti v Bogu spi !
PODLISTEK. Gostilničarkina odurnost.
Humoreska (po Gravonrouthu) proBto provel Rudolf Dolenc o.
II.
(Dalje.)
„Meni je sve v en kup, smete jih nazivati kakor hočete, v mojih očeh so tatovi, pajacelji, z zašitki in gumbi na-lišpane opice, ki so slabeji kakor mlinarjev osel, kajti ta mora si trudom hrano služiti, a ti glumači delajo le drngim ljudem napotje. Tako je ; sedaj pa spravite se v sobo in ukažite si kaj natočiti, in ne zevajte me tako kakor tele nova vrata; tega ne trpim. Kaj bi me tako zijal, nos mi jo prirasČen sredi obraza kakor drugim ljudem, roko in noge so pa tam, kjer morajo biti."
„O sveti Bog, ta žena je pa res odurna !u reče ožehtani kurir in zbeži iz kuhinje v sobo, kjer najde gostilničarja pogrinjajočega hrastove velike let porabljeno, barvo zgubeče, piškave mizo, lepimi, doma spletenimi prti.
Kmalu potem prido Micika, ljubez* njiva gostilničarkina hčerka, grabljami na
rami, koničastim klobukom na glavi, iz katere ata se vsipali dve lepi kiti kostanjevih las po tilniku. Grabljenje in hitri koraki, katere je pospešila proti domu, orudečili so njeni lici, kar je delalo de klieo zarjavelega obraza še ljubeznjivejšo. Belo in jasno čelo, odkritosrčne, modre oči omilile so se vsakomur. Vsa njena mladeniško-elastiČna postava kazala je či lost in urnost. Neka prikupljiva svežost razlivala se je po vsem telesu dekličinem.
Ko Micika zve, kdo vse jih danes pohodi, gre k očetu in tiho govori:
„Kako bode pa z materjo? Ali vam ni težko, če bo — — —
„Odurna kakor vedno, misliš P Da, Bog mi odpusti, bojim se, da bode delala danes tako, kakor je navajena, in da celo z Nj. Veličanstvom kraljem samim ne bode delala izjeme," zatrjuje pobiti gostilničar.
„Z resno besedo jo morate opozoriti, in lepo prositi, če resna beseda nič ne zda.* —
„Gorite z materjo, govorite, kako naj se vede, kaj naj stori!"
„Je-li to že kedaj pomagalo, Micika P" „Kaj pa stiskata glavi, kakor ovce, kadar grmi," zavpijo gostilničarka prikazavši
se na sobinih vratih — sem te li zato od sena poklicala, da bosta glavi stikavala ter vajini praznoti raztresala. Za prazno govo-ričenjo to ne rabim doma. Kaj je toraj P" „Mama" reče deklica — „mama veš li, kaj je prestopek proti Veličanstvu P"
„Nebeški Bog, kaj si dekle vsega ne zmisli Ptt
„Gospod župnik čitali so nekedaj o časnikih, da vsakega, kateri kralja zmerja ali ga na kak način žali, zaprejo na več let v trdnjavo, toraj pomislite vendar —" „Da naj bom prav uljudna s kraljem in naj se mu liki mačka ližem — da me ne vtaknejo v trdnjavo P Tako nekako hočeš reči ti devica — sedemmodrosti. No videli bodemo že, kaj se spodobi, kaj je običaj."
„Mama! ljuba mama,* reče dekle Iju-bezojivo -- „bodi vsaj denes ljubeznjiva in dobra, kakor si večkrat, če smo sami — razveseli svojega otroka, reši ga skrbi, katere mu more dušo t Pomisli, kaki cdlič njaki so to; ti ne gledajo v srce, kako mislimo, marveč pazijo na besedo, katere izgovotimo; če si s kraljem odurna, nesrečni smo vsi !u
Ljuboznjivo pogleda gostilničarka črnimi svojimi očmi lepo postavo hčerkino,
omajana jej reče: „Le pojdi v kuhinjo in pomagaj mi, drugo bo naredi samo ob sebi. Ne boj se, kakor so jaz ne bojim, ne kralja, ne cesarja; vse trdnjave vesoljnega sveta ne predrugačijo me, da bi drugače govorila, kakor mislim."
Ivan prinese sedaj v mreži nalovljenih rib, Micika pa hiti na vrt, da bi natrgala cvetlic ter ž njimi okrasila sobo, v dokaz največe ponižnosti in udanosti, katero more uboga njena hiša pred kraljem skazati. Nevsmiljeno odtrga najlepše evetje in odreže najkrasnejše cvetlioe; preskrbi so tudi zelenimi peresi; potrosi ovetje in perje po sobi, v kozarce napravi šopke duhtečih cvetlic ter jih postavi po mizah. Kmalu je bila Boba nedeljski opravljena ter je izdala hitro žensko potresajočo in olepšajočo roko.
Tiho smehljata se je gostilničarka pri tem početji hčorinem, ne enkrat ni zakričala, zadosten dokaz, da jej ta udanost do kralja prija. Morala pa se je muditi pri ribah, kajti kmalu ima so približati čas prihoda kraljevega.
Micika steče po stari ženskoj navadi v svojo spalnico ter zamenja dolovniško svojo obleko z nedeljsko — mati pa se je delala, kakor bi vsega tega ne bila
Strahovalci in
hinavci.
Na prvi poogled je zares težko razumeti taktiko tukajšnjih naših narodnih nasprotnikov : na jedni strani pritiskajo na nas skoro neverjetno brutalnostjo zagovarjajoč postopanje svoje nenavadnim cinizmom in trdeč, da so tu oni izključljivi in jedini gospodarji, da zemlja ta je italijanska zemlja, da smo mi tu le gostje, kojim oni milostno dajejo kruh — na drugi strani pa javkajo liki stare babe radi hudih krivic, koje jim baje provzroČamo mi zlobni Slovenci. V tem zmislu vrejevana so tudi vsa njih glasila: danes pokajo ti po predalih italijanskih listov topovi tako grozno, da se treseta nebo in zemlja; jutri že ti odmeva iz teh predalov jok in ftkripanje zobmi, da bi se morali kamenu smiliti. Danes ti pojejo hozana in slava njihovi aviti eolturi, ki baje toli zmagonosno prodira v vse kote ob obrežju morja adri-janskega, jutri že ti kličejo na pomoč vlado, policijo in vse druge merodajne Činitelje, da jih ščitijo pred bližajočo se hudo uro, pred slovanskim navalom — marea slava. Danes ti zahtevajo, da se vso brezobzirnostjo in vsemi mogočimi sredstvi duši tukajšnji slovenski živelj, jutri že de-nuncirajo nas Slovence uprav satansko zlobnostjo kot one zle duhove, ki sejo nemir mej italijansko in slovensko narodnostjo, odnosno mej mestom in okolico: kot barbare, hoteče se Bvojo kruto roko porušiti vse, kar sta ustvarila človeški um in človeška civilazicija. Danes smo obnemogla bitja, ki morejo prej ali slej poginiti, ker nimajo v sebi dovelj moralnih sil za življenje mej kulturnimi narodi, jutri že smo deroči levi, ki strežejo po življenji dobremu miroljubnemu italijanskemu svojemu sosedu.
Danes ti ropo6ejo kakor besni, ako je bila kaka nemška gledališka društva toli drzna, prikazati se s svojimi predata* Tami v katerem tržaškem gledališči — ješ, da je to nezaslišana provokacija italijanskega življa ter grda „profanacija* umetnosti — jutri ti pa leže na trebuhu pred istimi nemškimi „izzivalci in onešče-ščevalci" italijanske umetnosti, proseč jih, da jim se svojim mogočnim uplivom pripomorejo, braniti se pred zlobnimi nakanami divjih Slovencev.
Ista taktika je v rabi v naši mestni zbornici, Danes ti snujejo in sklepajo nakane — ne smeneč so za temeljne državne zakone, zagotovljajoče vsem narodom jednake pravice — kako naj bi prej ko prej vresničili Akcijo o izključljivo italijanskem značaju našega mesta in njega
opazila. Tudi oče preoblekel se je v nedeljsko suknjo in telovnik, obul najboljše čevlje ter čakal na oknu pazno poslušajoč, kje bi prihajal kak glas. Naenkrat se oglasi poštni rog, kmalu za njim čulo se je glasno petje, katero se je odmevalo po hribu.
„Pridejo, pridejo !" vpije letč v kuhinjo, da spuste po tem klici ostrašene kuharice, kar so imele v rokab, na tla. Rije proti vratom, priklanja se, prej da kak voz zapazi. Micika zleti za svojim očetom, postavi se na njegovo stran ter si upa komaj dihati. Ivan. mali hlapec, po stavi se v kot, odpre prav široko usta in oči, da bi ja nič ne vslo pogledu njegovemu ; po mnenji njegovem moralo bo to biti največa in nepopisljiva krasota. Mislil •i je kralja žezlom v roci, krono na glavi; tudi prestol, briljanti in zlatom okrašen, moral bi biti po ujega mnenji na vozu.
Nasproti hiši gostilničarjevej postavili so se radovedni gledalci; iz vsake hiše prikazal se je sivolas dedek, in na vsakih vratih je zvedavo gledala stara, redkozoba, za delo ne več sposobna ba bica, katero so doma pustili, da bi varovala srajčnike — vnuke svoje. Ljudje sicer niso vedeli, da bi bil to njihov deželni oče, kajti gostilničar pozabil je v smrtnem svojem strahu to povedati.
(Dalje prib.)
okolice, jutri že čujemo bolestne vzklice o silni nevarnosti, preteči od strani Slovencev v strahu in trepetu zvijajočemu se italijanskemu življu. Na vse pretege in neumorno doslednostjo snujejo nam danes italijanske paralelke po čisto slovenskih krajih, v isti sapi pa vpijejo mej svet o nečuvenih pretensijah tržaških Slovencev. Danes so ti mogočni gospodje, kojih oblasti bi se moral klanjati ves svet; jutri so ti uboge pare, ne vedoče, kako si ohraniti borno in nago svoje življenje. Danes ti v ekstazi pro-slavjajo tiste vse nam predobro znane idejale", jutri se ti plazijo, proseči pomoči in podpore, pred takimi mogočnimi gospodi, ki so, ali bi morali biti, neizprosni protivniki take vrste idejalom.
Danes so ti prisilili neverojetnim pritiskom tržaškega vladiko do usodepolnega koraka na škodo verskega čutatva in pobožnega slovenskega življa, A jutri že ob-dolžujejo istega vladiko krivičnosti in pristranosti na škodo Italijanom in v korist Slovencev. Motreči italijansko stranko in nje taktiko, prepričamo se o silnem pritisku na jedni strani, & neverojetnem hinavstvu na drugi strani. Človeku se kar studi, videčemu, kako hočejo volkovi igrati ulogo jagnjeta.
Toda bodimo pravični ter priznajmo, da vsaka stranka — ako je v zadregi — tu pa tam izvrši šahno potezo, ki se morda ne vjema povsem s pravili politiške morale; to je že tako navada v razburkanem po-litiškem življenji: zlo je to, koje menda povsem ne odpravimo nikdar. Ali tudi obziri na svoje strankarske koristi morajo imeti — kakor vsaka druga stvar — svoje meje.
Kakor postopajo gosp6da z našim prevzvišenim škofom, odnosno škofijskim ordinarijatom, je že — da po domače povemo — malo preveč. To postopanje jih znači dovelj* Da jih pomiri in da na ek-latanten način odvrne od sebe sum ka-koršnega-si bodi nasprotstva do italijanske narodnosti, storil je prevzvišeni vladika v svoji popustljivosti korak, kojega ne bi bil smel nikdar storiti. A storil ga je v nadi, da s tem pomiri duhove, razburjene po ljudeh, ki v sebi nimajo ni iskrice verskega čutstva in ki brezpogojno stoje pod uplivom drugovernikov, koji poslednji niso nasprotni katoličanstvu sam6 se verskega stališča, ampak, ki se tudi v po-litiškem, »ocijalnem in trgovskem življenji klanjajo načelom, dijametralno nasprotnim svetim načelom krščanstva, ve-lečim: ne delaj krivice svojemu bližnjemu! Prevzvišeni vladika storil je italijanskim nestrpnežom — pri čemur mu je bil, kar pripoznavamo in naglašamo drage volje, gotovo blag in lep namen — nedvojbeno veliko uslugo, k kako mu je plačilo P Plačilo mu je to, da ga sedaj na slovesen način obdolžujejo krivičnosti in pristranosti tur da sedaj odločno in na viharen način protestujejo proti njega postopanju. Ti protesti pričajo nam jasno, kaki nameni vodijo gospodo to. Sedaj je jasno vsakateremu, da skrb za dušni blagor italijanskih vernikov je gosp6di tej deveta briga, ampak da jim je bilo jedino le do tega, kako se dotekniti dušnih potreb slovenskih vernikov. Den Sack haut man, den Esel meint man. Znači-li to morda krivico gledft na dušne potrebe italijanskih vernikov, ako duhovne oblasti skrbe tudi —& nikakor ne izključljivo b a m o za te, kakor lažejo italijanska glasila — za dušne potrebe slovenskih vernikov P ! Gotovo ne !
V tem Blučaju kažeta se nam dva glavna znaka naših nasprotnikov : najprvo pretijo drugim na vse mogoče načine, da bi delali krivico slovenskemu življu — torej se nam kažejo kot strahovalci; potem pa, videči, da bo jim dotičniki ne udajo popolnoma, zavijajo hinavski oči, tožeč o krivicah, ki se njim samim gode ; ali z drugimi besedami: na mesto straho-valccv stopili so hinavci.
To je stara njih taktika, ki jim je, žal, vspevala doslej toli izborno.
Mi ne vemo sicer, jim pojde-li cerkvena oblast na led ali ne, toda nadejamo se, da ne poj de. Mi ne zavidamo Italijanov in žal-besede ne bode čuti iz naših ust, ako cerkvene oblasti v najrazsežnejši meri jemljejo ozir na italijanske vernike, samo dane trpe pri tem naši verniki. Cerkev ni primeren prostor, da bi tirali v njej narodnostne in politične prepire in nikdar nam pride na misel, da bi hoteli preganjati italijanščino in cerkva; zahtevamo pa, da se tudi slovenščina spoštuje v toliko, kolikor je primerno številu slovenskih vernikov, obiskujočih hramove božje.
Na to stališče naj se postavijo cerkvene oblasti ukljub groženju strahova 1 c e v in babjemu cviljenju hinavcev. To stališče je zares krščansko stališče, odgovarjajoče duhu in zapovedim naše vere.
Politični pregled.
Notranja dežela.
Državni zbor. V seji poslanske zbornice dne 15. februvarja predložila je vlada postavni načrt, koji jo pooblašča provizorno urediti trgovinske odnošaje se Srbijo do najdalje dne 30. junija 1893. V tej seji predložila je vlada postavni načrt, tikajoč se dozvoljevanja državnih podpor v olajisnjs bede. To poslednjo predlogo izročili so proračunskemu odseku, da kar najhitreje o njej poroča. Zbornica vsprejela je tudi predlog dotič-nega odseka, tikajoč se dogodkov na borzi dne 17. novembra pr. L, zahtevajoč od vlade, da predloži spise kazensko-sodne preiskave in da zahteva od borzne komore, da tudi ona predloži svoje preiskovalne spise. Potem je vsprejela zbornica v tretjem branji postavni načrt, tikajoč se podunovske paroplovne družbe. Proti so glasovali nemški naoijonalci, Mladočehi in antisemitje. Slednjič so vaprejeli postavni načrt, tikajoč se odškodnin nedolžno obsojenim. Finančni minister je obljubil v seji tej, da predloži zakone, tikajoče se preosnovne davkov, še predno se odloži državni zbor.
Staročeiki poslanci so sklenili v svojem posvetovanji dne 15. t. m. daobdrže svoje mandate, zajedno pa ao se izrekli za to, da se o d -I o ž e obra vna v anj a o spravnih predlogah, dokler se ne dovrše vsa dela in se nekoliko pomiri narod češki. Po tem sklepu je konflikt gotov, tembolj, ker se je nadejati, da se tudi konservi-tovno plemstvo pridruži tej zahtevi Staro-čehov. Sklep staročeških poslancev smatrati je pa tudi kot pripoznanje, da so se svoječasno prenaglili. Pričakovati nam je sedaj, da nastane silen vihar po liberalnem časopisji radi „verolomstva" Čehov, dočim je jasno kot beli dan, da se le nemški liberalci Bami resnični verolomci najnevarnejše sorte, kajti nikdar jim ni to na jeziku, kar imajo v srci. Tako je bilo tudi pri spravnih pogajanjih : narodno po-mirjenje imeli so na jeziku, neizbrisno so-vražtvo do naroda češkega pa v srcu. Nikakor pa se ne smejo čuditi, da so se Staročehi sami ustrašili koraka, kojega so storili, kajti nikakor ne moremo misliti o Staročehih tako slabo, da bi bili grešili v e d o m a. Kdor pa pride do spoznanja svojih grehov, treba da krene na druga pota, ako hoče da popravi, kar je grešil.
Nemške liberalce tarejo pa še druge skrbi, da reveži kar ne morejo priti do miru. Vlada obrača neprestano svojo skrb — vzlic nasprotnim trditvam nemških listov — mestu dunajskemu in hoče svoje dobrotnost vnovič pokazati a tem, da je predložila državnemu zboru predlogo, da se sezida novn mestna železnica in se preoboči reka Dunajščica. Temu ne bi
ugovarjal živ krst, da ne bi naprave te stale malenkost nad 100 milijonov, od koje svote bi morala plačati država, to je posamične dežele, lep del 41 milijonov. 14 milijonov ni malenkost in kdo bi zameril IIohenwartovemu in poljskemu klubu, ako zahtevata, da se predloge te ne rešijo kar čez noč, ampak da se poslancem dovoli primeren čas, da morejo tehtno premisliti, predno dovole tako ogromne svote. To pa jezi dunajske židovske liste ter bruhajo jezo svojo na ta kluba. Oospodi je na tem ležeče, da se zopet priljubijo Dunajčanom mudi se jim pa tudi zato, ker padejo pri1 teh velikanskih delih izvestno lepi dobički v žep znanih bogatašev.
Vnanje države.
Volitve v rumunsko narodno zbornico izpale so jako ugodno za konservativno ali vladno stranko.
Svoječasno smo že poročali, da je raz-kralj Milan sklenil poseben dogovor se srbsko vlado, [s kojim se odpoveduje vsem zvojim pravicam ter izstopi tudi is srbske armade. Sedaj pa je izvedel polu-uradni dunajski list „Fremdenblatt", da vsled tega odloži Milan tudi častno mesto kot imatelj svojega avstrijskega polka. Sic trane.it gloria mundi.
DOPISI.
Iz Velikorepenske občine. [I*v. dop.] Dne 9. januarja t. 1. vršila se je nova volitev občinskega starašinBtva za skupno občino Velikorepen. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: Josip Purič h. št. 37, Franc Škabar h. št. 33, Anton Križman h. št. 84, Josip Purič h. št. 15, Anton Škabar h. št. 23, iz Velikegarepna, Pave) Ženič iz Gola h. št. 13, Štefan Ozbič in Cola Poklon b. št. 19, Matevž Križman h. it. 5, Pavel Raubar h. št. 19 iz Verhov-ljen, Janez Raubar iz Vogeljskega Sela h. št. 31, Anton Tavčar h. št. 16, in Janez Raubar h. št. 3 iz Vogljen.
Zaradi bolezni (hripe), ki je mnogo razsajala po vaseh Voglje, Verhovlje in Col, ter se tudi polastila nekaterih udov novo izvoljenega starešinstva, mej temi tudi Antona Tavčarja, starejšega uda starešinstva, se je volitev novega županstva odložila, dokler niso ozdraveli ti starešine.
Vsled ukaza starejšega uda starešinstva g. Antona Tavčarja in vsled povabil prišli so dne 6. februarja t. 1. ob 10. uri predpoludne novo izvoljeni starašine v občinsko pisarnico v Velikirepen, da izvole novo župarstvo.
Ko so bil) ob določeni uri abrani starašine, prevzame njih starosta predsedni-štvo, ter odpre volilno sejo. Ko prečita tajnik § 36, 37, 38, in 39, obč. volil, reda prične se volitev. Županom je bil enoglasno izvoljen gospod Josip Purič h' št. 37, podžupanom g. Franc Škabar h. št. 33. Matevž Križman h. Št. 5. PavelŽenič h. št. 13 in Janez Raubar iz Vogljen h. št. 3. Razun ]po-slednjega bili so ti možje tudi v pretekli dobi na tem častnem mestu, ter jim gre vsa zahvala na njih delovanji.
Ker je novo izvoljeni župan tudi prejšnje leta županoval v občo zadovoljnoat svojih podložnih, upati je, da si bode v prihodnje ravuo tako prizadeval za blagor občino in skrbel za svoje občinarje, kakor dobri oče za svoje otroke.
Iz Ormoža, dne 12. februarja 1892. (Ormoška Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda). — [Izv. dop.] — Prijaviti mi je danes veselo vest, da je visoka o. kr. vlada za Štajersko potrdila pravila ormoške ženske podružnioe družbe sv. Cirila in Metoda in da se bode vršilo prvo zborovanje v prostorih ormoške čitalnice dne 21. t. m. popoludne ob 4. ure.
Če mislimo, kake razmere vladajo tu med nami, uverjeni smo, da je bilo jako težavno ustanoviti žensko podružnico.
Razmere naše slične so razmeram Slovencev ob obalih sinjega jadrijanskega morja ; razloček je le ta, da se tam borite z Lahoni, 4 mi tu z nemškimi nasprotniki. A mi se ne podamo ukljub vsem oviram!
Da se je obistinila ustanovitev pod-družnice, hvala in čast gre v prvi vrsti domorodni TilikiFreuensfel d-o v i, koja ni mirovala, dokler nij dospela do svojega smotra.
Korak, katerega bo napravile vrle ormoške zastopnice krasnega spola, gotovo bode pozdravljal radostno ves slovenski svet. —
Nova ženska podružnica šteje uže danes nad 45 družtvenic, katerih število se pa izveatno še zdatno povekša, kar želimo vai od srca.
Različne vesti.
Pogreb pok. Frana Cegnarja bil je sicer priprost, k po številu udeležencev — s ozirom na slabo vreme zares ogronem <— impozanten in dostojen slovenskega prvaka in buditelja naroda. V cerkvi je pel močan, po nekaterih škedenjskih in rojanskih pevcih pomnožen zbor „Slovanskega pevskega društva" — pod vodstvom društvenega predsednika in pevovodje prof. dr. G 1 a s e r j a — pokojnega samega umotvor „Na grobu* in pa ialostinko „Nad zvezdami" toli krasno, kakor da je'hotel vaak posamični pevec israziti globoko svojo žaloat na izgubi tega odličnega slovenskega moža. Tužno in do •roa segajoče zveneli so akordi resnih teh skladeb po prostranem hramu božjem, nam pa se je srce krčilo tuge, videčim kako stopajo doli v grobove drug za drugim oni možje, ki so živeli v tisti dobi, ko je še bilo odločno in bodisi tudi radikalno narodno mišljenje — čednost.
Iz cerkve na pokopališče pri sv. Ani •prem lo je pokojnika le ožje število sorodnikov, znancev in prijateljev. Ko so prenesli trnplo po dovršenem blagoslovljeni pred kapelico, spregovoril je gosp. prof. M a n d i o nekoliko jedrnatih in prekrasnih besedi v slovo slavnemu temu možu. — Zmisel govora bil je približno nastopni.
Pokojni Cegnar jel je delovati v oni dobi, ko je avstrijskim narodom jela svi-tatati zarja boljše bodočnosti in lotil se je narodnega dela mladeniško navdušenostjo. Ali kakor ga niso omamile svitle nade v bodočnost, isto tako ga niso upo« gnili pozneje došli Časi Bahovega absolutizma. Uprav to nam kaže kot zlato čisti značaj Cegnarjev, da je tudi v viharji stal trdno kot sive kraške skale, da ni upogi-bal svojega hrbta pred nikomur. Govornik se je, zaključuje govor svoj, solznih oči poslovil od nepozabnega Frana v ime tuguj oče soproge, navzočih, žalosti potrtih sinov, v ime njega mnogobrojnih prijateljev in Častilcev in slednjič v ime naroda slovenskega, kojemu je pokojni Cegnar posvetil vse svoje nenavadne duševne sile, svojo kri, svoje na delu in trudu bogato življenje, izrekajoč uverjenje svoje, da bode dragi pokojnik prosil in molil pred božjim stolom za srečnejšo bodočnost naroda slovenskega.
Temniti se je jelo, ko smo zapuščali grobove, k temno je bilo tudi v užaljeni duši naši.
Pri pogrebu so bila zastopana po de-putacijah vsa tukajšna slovenska društva in tudi uradui&ki krogi so se udeležil sprevoda v mnogobrojnom številu.
Povodom smrti Frana Cegnarja prejelo Jjo naše uredništvo, odnosno obitelj pokojnika nastopne telegrame :
Iz Ljubljane. Nad gomilo dobrotnika, učitelja in vzpodbujevatelja k
vztrajnosti v pravičnem boju za sveto narodno stvar žaluje	Ivan Hribar.
Iz Škofje Loke. Čitalnica v Škofj i Loki sožuluje na izgubi jednega najboljših sinov Slovenije.
Gorica. Ob izgubi izbornega pesnika in književnika slovenskega izreka globoko sožalje	Čitalnica Goriška.
Gorica. Ker nemogoče udeležiti se pogreba velikega slovenskega pokojnika, slavnega pesnika in rodoljuba, blagovolite sprejeti tem potem goriških Slovencev naj-globokejse sožalje. Slava velikemu duhu pokojnikovemu! Vječnja jemu pamjat I Vas pa, ki ste z njim zgubili uzornega in slavnega očeta, tolaži naj zavest, da z vami žaluje ob krsti njegovi ves hvaležni mu narod slovenski.	„Nova Soča*.
Iz Kastva došel je nastopni dopis: Od srdca sažaljujem smrt starog pobratima i gubitak velezaslužnog prvoboritelja naših narodnih pravica, pjesnika Frana Cegnara, kličuč mu slava i lahka mu bila slov. zemlja, koju je toliko ljubio!
Odličnim štovanjem :
Mirko Jelušič. Mesto vencev na grob Franu Ceg-narju nabirajo se mej tržaškimi Slovenci darovi za družbo sv. Cirila in Metoda. Kdor hoče tem načinom slaviti spomin pokojnika, naj blagoizvoli doposlati svoj prispevek ali našemu uredništvu ali kateremu drugemu, znanemu tržaškemu rodoljubu.
Pogreb ekscelence dra. viteza Defa-
cisa vršil se je dne 11. t. m. ter so se ga udeležili načelniki vseh vojaških in civilnih uradov, zastopniki odvetniške in notarske komore, mnogo nižjih uradoikov ter druzega ljudstva vseh stanov. Mej udelež-niki bili so namestnik ekscelenoa vitez R i n a 1 d i n i, finančni ravnatelj P 1 e n-ker, župan Pitteri itd. itd.
Umrla je v Benetkah kneginja črnogorska Darinka v 61. letu dobe svoje. Pokojnica bila je soproga bivšega kneza črnogorskega Danila I., umršega v letu 1860 na posledicah nekega napada, in teta sedanjega kneza.
Imenovanja. Finančni minister imenoval je finančnega višjega komisarja dr. Oliviera barona K o b e r j a finančnim tajnikom in finančnega komisarja Rado van a Milkovoča višjim finančnim ko misarjem pri finančnem ravnateljstvu v Trstu.
Proč 8 Akcijami 1 O svojem času opisali smo primerno način, kako se je pri nas vršila ljudska štetev. Rekli smo takrat, da je rubrika „občevalni jezik ona past, v katero bodo lovili naše ljudi. Tako je bilo tudi. Pravo za pravo so le malo naših ljudij zvabili v to past, pač pa so jih ogromno število stlačili vanjo s e silo. Po takem je jasno, da dotični sta-tiatiški podatki nimajo nikake vrednosti. Povodom prepirne zadeve mej visokočastitim ordinarijatom in mestnim magistratom stopila nam je ta istina še živejše pred oči. Z vseh strani, kojim je le količkaj do resnice, naglaša se namreč sedaj, da je ogromna večina obiskovalcev tržaških cerkvi slovenske n d r o d -n o s t i in da je število italijanskih obiskovalcev nerazmerno malo. Sedaj pa uprašamo: kje so poskriti tisti nižji slojevi prebivalstva — in ti pohajajo vender v prvi vrsti naše oerkve — koje so povodom ljudskega štetja uvrstili mej „Italijane*; od kod se jemljejo mnogobrojni slovenski obiskovalci nižjega stanu, ko so jih vender v mestu našteli le neznatno številcoP Tu je le dvojno mogoče: ali so takrat vse te ljudi se silo stlačili mej „Italijane", ali pa bo se vse te dušice prelevile kar čez noč v Slovence. Ker pa to poslednje ni verojetno, moramo pač misliti, da je prvo pravo. Čemu, upraAamo, vsi ti napori, čemu vse te falsifikacije v ta namen, da bi vzdržali fikcijo o italijanskem značaju mesta tržaškega, ko vender pri vsaki priliki — in naj se temu ogibajo še tako skrbno — prodere z elementarno silo resnica na dan: da tu so SlovenoiP! Ker pa je cerkvenih in posvetnih oblasti
poglavitna dolžnost, skrbeti za dušne in telesne potrebe vsega prebivalstva brez razločka n&rodnosti, je pač umevno samo ob sebi, da morajo poštevati tudi nas bIo-venski živelj, ako hočejo, da se ohrani tak, kakoršen je bil dosedaj : pobožen in lojalen. — In da se ohrani tak, ne zahteva le naša korist, zahtevajo to tudi koristi, ki so v tesni zvezi se obstojem in varnostjo države. Glede cerkvenih oblasti smo uverjeni, da ne polože več nijedne žrtve na žrtvenik tako-zvanega „ljubega*, v resnici pa gnjilega miru ; da bi se le mogli temu nadejati tudi pri posvetnih oblastih.
Družba sv. Cirila in Metoda je prejela veliko zbirko knjig razne vsebine, ki jih je daroval ključavničarski mojster, g. Josip R č b e k. Iskrena hvala ! Naj bode v vzgled BlovenBkim obrtnikom ! — Sedaj v predpustu, v času razvedilnih zabav, spominjajo se nas večkrat naša narodna društva in požrtvovalni domorodci. Tako nam je nabral g. pravnik Podgornik na veselici v Borovnici 11 gld. 20 kr.; neimenovan duhovnik nam je doposlal „za predpust* — k6t odkupnino od veselio — 5 gld.; Jpo g. Kosmaču, predsedniku narodne čitalnioe v Cirknem na Goriškem, smo prejeli 5 gld., nabranih pri veselici 2. februarija ; g. B o 1 č a, Čeh, nam je daroval 1 gld. 20 kr.; g. A n t o n K o z 1 e v Č a r, uradnik južne železnice v Št. Petru na Krasu, nam je doposlal 1 gld. 10 kr., nabranih pri igri, in vesela družba v mariborski čitalnici pa 1 gld. 1 kr. — Ko s hvaležnim priznanjem beležimo darove posamesnikov ter veselične prispevke kot vire, po katerih bi naša družba gmotno še prav lahko napredovala, znamenjujemo iskrenimi čutili dar g. Fr. L i p o 1 d a, Moziiskega, ki se je na grobu starega si prijatelja spominjal nas iivih ter naklonil naši družbi 5 gld. Slovenci posnemajmo vzgled vrlega domorodca t
Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda v
Trstu nabralo se je pri Starem Guiarji 1 gld. 6 nvč.; igra „Kokoča" prinesla 80 novčičev. — V krčmi „Crooe di Malta* nabral je g. I. zaradi ptujih Vzrokov 90 nvč. — Neka druga družba nabrala v isti gostilni 83 nvč.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu se je nabralo iz pušice v krčmi konsumnega društva v Rojanu 11 gld. 7 kr.
Slovanske Čitalnice „veliki ples*, vršivši se pretečeno soboto, odlikoval se je po izredno obilni udeležbi, animirani zabavi in eleganci toalet.
„Tržaški Sokol". Kadi nenadejanih ovir je v soboto, dne 20. t. m. samo plesni venček v Mallyjevi dvorani. Vstopnina je za člane 30 nov., za nečlane 50 nvč. Dame so proste.
„Plesni ventek* veseličnega odseka „Trž. podp. in bralnega društva", obdrže-van dne 18. t. m. v dvorani „Tersicore*, izpadel je na zadovoljnost, kolikor plesalcem tolikor priredevaloem. — Plesalo se je do 5. ure zjutraj. Moralni UBpeh tega venčka prekosil je materijalnoga, kajti tako točno plesane četvorke pod vodstvom g. Ivana Umeka nismo bili vajeni videti pri plesih naših delavcev.
Zdraviško društvo. Dne 17. febru-varja ob	uri zvečer predaval bode v
veliki borzni dvorani gosp. dr. O. pl. Fisoher o higijeni v šoli.
Pregledni shodi domobrancev za ob-sežje 72. batalijona vršili se bodo dne 20. 21, in 22. novembra vsacega leta.
Pevsko društvo „Adrija" v Barko v-Ijah priredi v nedeljo dne 21. t. m. v dvorani g. Martelanca (gostilna „Pri lepem Trstu") Bvojo veselico s petjem, igro in plesom z sledečim vsporedom: 1. Iv. pl. Zaje: „Rojakom" zbor. 2. Skalovič: „Tonici* (polu zbor). 3. Hr. Volarlč: „Domovini", zbor se sprem, orkestra. 4. „Bog Vas sprimi", veseloigra v jednem dejanju. 5. čevljar in krojač (šaljivi dvoapev). 6. Šaljiva tombola. 7. Odmor. 8. Ples. —
Začetek veselice je ob 6. uri zvečer. — Ustopnina k veselici je 30 kr., k plesu 1 gld., sedeži 10 kr. — Radodarnosti se ne Btavijo meje.
Žalostno znamenje. V teku dveh dni napovedalo je konkurs 5 tržaških firm.
Odvetnika Izidorja Levija odvedli so v bolnico, ker ga je na ulici napadla božjast. V bolnici so pa zapazili znamenja, po kojih je soditi, da se pri nesrečnem možu poraja bolezen na umu.
Vpljiv snega na rodovitnost zemlje. Vsakdo ve, da čim dalje sneg pokriva zemljo, tem rodovitnejša postane zadnja ali malokdo ve, ali ima sneg sam v sebi rodovitne snovi koje oddaja zemlji, ali pa zabranjuje, ne da izhlapijo plinove snovi, ki se nahajajo v zemlji. Ker se v zraku nahaja amonijak v raznih množinah, sneženi oblaki istega vsrkavajo va-se ter ga donašajo na zemljo v snegu, kateri ga potem odda zemlji, kader se taje. Čim počasneje se aneg taje, tem več amonijaka vsrkava zemlja va-se, dočim se amonijak za zemljo zgubi, ako hagloma po-mrzne in se nagloma sneg stopi. Dobro je torej, v jeseni na polju ali vrtu napraviti rove, kamor odteka voda izpod snega, ki je za zemljo dobro gnojilno sredstvo.
Vabilo k besedi, katero priredi Kanal-aka Čitalnica v dvorani g. Segale dne 21. februarja 1892. Spored: 1. Godba: ,Naprej", stopaj, svira orkestor. 2. Pesem. M. Vilhar : „Slavjanska", poje moški zbor. 3. Godba. Mascagni: Intermezzo iz „Caval-leria Rusticana." 4. „Pravo junaštvo*. Podoba iz kmetskega življenja. 5. Pesem, A. Leban : „Slovenska deklica*, poje mešani zbor. 6. Deklamacija. Krilan: „Stara mati". 7. Pesem. G. Ipaveo: „VeČernica", poje možki zbor in tenor solo. 8. Godba. Verdi: Overtura iz opere „Nabuco*. 9. „Sam ne ve kaj hoče." Dramatična gluma v enem in ys dejanju. 10. Pesen. H. Vo-larič: „Na planine*, poje mešani zbor. 11. Godba. Ziehrer: „Osterreich in Tone*, valček. 12. Srečkanje z raznovrstnimi lepimi dobitki. — Ena srečka stane 10 kr. — Začetek točno ob 7 «/a zvečer — Vstopnina 30 kr. — Po besedi in kratkem odmoru v čitalnični dvorani pleB. — Vstopnina k plesu 1 gld. — Pri besedi in plesu svira goriški kvintet.
Vabilo k veselici, katero priredi pevsko društvo v Šturiji v nedeljo, dne 21. februarja 1892. v prostorih društva „Edinost" v Ajdovščini. Vspored: 1. „Koračnica", možki zbor. 2. Nedved: „Naša zvezda", mešani zbor. 3. Kocjančič: „Danes tukaj", možki zbor. 4. Schumann : „Cigansko življenje", mešani zbor a sprem-Ijevanjem glasovira. 5. Nedved: „Moja Avstrija", možki zbor. 6. Schtiffer: Šaljivi trospev, poj6 Grajščak, Blaž, Tomaž s spremljevanjem glasovira. 7. „Eno uro doktor", burka v onem dejanji. Po končanem vsporedu prosta zabava s petjem. — Začetek ob »/»8. uri zvečer. — Ustopnina 30 kr., sedež 20 kr. K obilni vdeležbi vabi	Odbor.
Vabilo. Kmetijska Čitalnica v Pod-melci priredi v nedeljo 21. t. m. slavnostno veselico k dvajsetletnici svojega obstanka. Spored : 1. Predsednikov pozdrav. 2. Petje: „Slovan na dan" II. Volarič. 3. Petje: „V noči" H. Vola-rič. 4. Slavnostni govor. 5. Petje: „Pozdrav" Dr. G. Ipavec. 6. Petje : „Potoki tecite" J. Laharnar. 7. „Stari Slovani", igra v 5. dejanjih. 8. Petje: Vesela družba" H. Volarič. — Začetek ob 6 . uri zvečer. Vstopnina 20 kr. — K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor.
Duuajaka borsa.
16. februvarja. Enotni drž. dolg t bankovcih — — gld. 94.50 „	v nrobfu — — — „ 94.10
Zlata renta—-------„ 111.510
6*/0 avstrijska renta — — —--„ 102.80
Delnice narodne banke — — — — ,1084.—
Kreditne delnice — —--— — „ 306-25
London 10 lir Bterlin--— — — , U8.80
Francoski napoleondori — — — 9 39'/r C. kr. cekini — — — — — — — . 5.59 Nemško marke-------, 57.97'/
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskf^a posojilnega in konsum-uega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	01.
B. Modic in Grebene, "itt^
in Via Nuova. opozarjat« zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Ivan Ifanflhfll nasproti vtlik. vojai-
IVall l\allUUGI, niče, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja taii na debelo v množinah od 5 kil. naprej po najnižji ceni.
Antnn Pnrl/ai ni1 vo&lu ulice Gll(,f?a
MIHU II lUbllaJ, in Ceuilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakami svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske postne tiskanice.	Cl
Josip Kocjančič,
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Ivan Pralnn priporoča Bvoji trgovini
ivdn rreiuy T via det bosco «t. 2,
(uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera veechia) in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, karo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prsnočišča neverjetno v ceno. Cl.
Gostilna „Stoka", STjBiBiJS;
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
AnHroi Kalan čevljar ▼ ulici ,Caserma, «11111 OJ ivaiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Martin Krže,
Piazza 8. Giovanni, št. 1. »? trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
UDOlfU ijggi tržaških Slovencev vseh stanov. N« razpolago časopisi ▼ raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za, obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
v Trstu), Piazza
della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah.	Cl. j
Gostilna „Alla Croce di Malta"
Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Š i r c a.	Cl.
Gostilna Antona Mauriča
Via Chiozza št. 25. blizo gledališča „Politeama*
je v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno v noč. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinja.
2-10
An+nn I omno naslednik Jakob Hoče-fllllUII Lalll|JC, Wja, Via Barriera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd.	Cl.
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ro-magna št. 6. priporoča se Blavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	60--11
Antnn \#rohop trgovina z steklovino nlliuil VlaUCb, lončenino in lesenino j itd. v ulici Yia Canale (prva prodajalnica poleg i „Ponte roBso") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
1
Vekoslav Moder, peBkk7 I
mojster „Piazza Caserma", se priporočal slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha,' slaščic, čokolade, v8eh vrst moke itd. po t najnižjih cenah.	Cl. j
Mlekarna Frana Gržine i
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (Piazza PonterosHo). Po dvakrat na dan frišno oprosno mleko po 12 kr. liter ne- j posredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Antikll V Čil L •) via Barriera vecchia At. 19. JilllUII Hl U K ti HI. nadstropje, izdeluje možke obleke po najnovojšem kroji. V njoga de-lalnici vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo, k<>j* se izdeluje lično in po najugodnejših cenah.	Cl.
Predsedništva Slavjanske čitalnice, političnega društva „Edinost" in „Delavskega podpornega druitva* javljajo svojim članom, da je dne 14. t. m. ob ll1/« uri zvečer umrl gospod
Fran Cegnar,
pesnik in pisatelj slovenski. Pokojnik je bil svoječasno neumorno delujoč
član naših društev.
Ohranimo mu blag in hvaležen spomin ! V Trstu, 15. februarja 1892.
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazefe. zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjom
NADARENIH
1 — 1
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) sto jih gotovi Prendlni, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnc nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 n(. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju so u Prendinljevoj ljekarni u Trstu (Fannarcia Prendini in Trieste) i u glavuijili Ijekarnah svieta.	19—52
Rinnionc Adriatica di Siciirtit
24-4
v Trutu.
Zavaruje proti požarom, provozu po niibem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra IS90.
Gravnica društva	gld, 4,000.000'—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.30« 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910'22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„	88.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000*_
Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 168.786-21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (Đ) „ 137.">73-85 Rezerva speeijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250,000- —
Občna reserva dobičkov	„ 1.127.605-98
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo, l»r. * (v lastnej hiši)
ZAHVALA
Na obilih dokazih odkritosrčnega sočutja, došlih nam povodom smrti preljubljenega načelnika družini naši,
dr, Josipa vit, pl, Defacis-a
kakor tudi na mnogobrojni udeležbi pri pogrebu, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem civilnim in vojaškim oblastim, korporacijam, prijateljem in znancem.
V TRSTU, dne 13. februvarja 1892.
Družini
DEFACIS-BERGHOFER.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuino vest, da je preljubljeni in nepozabni nai soprog in oče, gospod
Fran Gegnar
c. kr. višji poštni kontrolor v pokoji,
dne 14. t. m. ob 111/* uri, previden se svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Zentski ostanki pokojnika prepeljali so so včeraj dne 16. t. m. oh 4. uri popol. iz hiše žatoeti, via Amalia št. 8, v župno cerkev sv. Antona novega in od tod na pokopališče pri sv. Ani. V TRSTU, dne 17. februvarja 1892.
VIKTORIJA CEGNAR, soproga.
ZMAGOSLAV CEGNAR, FRANC CEGNAR, AVGUST CEGNAR, IVAN CEGNAR. sinovi. AVGUSTA CEGNAR, MARIJA CEGNAR, sinahi.
Naznanilo!
Podpisani čuti se dolžan javiti, da, kakor projšnja, tako se tudi lotos v Bosni Hercegovini proti Bredi februvarja začn6 dela pri Zo-leznili cestah, ki se bodo najbolj razvila v mesecu marcu.
Da bi delaloi, ki so tja dol namenjeni, ne zgubljali v Trstu časa (čakajoči odhod parni-kov trošoč denar po nepotrebnem, zakaj hrana in stanovanje sta draga) vsojam si naznanjati, da bodo brzi L'ojdovi parniki ki plujejo moj Trstom-Motkovičem, v 3«5 urah i d dauas nu prej odhajali vsako nedeljo in četrtek ob 7 urah zjutraj.
Zatoga delj bodo morali rečeni delaloi biti v Trstu že v soboto al srodo zvečer. Da bi pa isti ne imeli nikacih sitnosti; dasi pri-skrbč vozni list dan njihovem prihodu, podpisana Agencija jo odredila in do očila vse svoje podrejem-e, da se snidejo na kolodvoru ter spremijo piišloeo iiti večer, da si vkupijo vozni list. — Inmjoč spominana agencija svojo pisarno biizu pomola od koder odhaja parnik, delalri bodo lehko v njej shranili svojo potno prtljago in drugo jutro ob 6 uri zojiet vzeli, da odidojo na parnik.
Vozni listi se bodo oddajali po znižani ceni.
Marija vdov. Juliany
V TRSTU
razpošiljalnica v poštnih zavitkih po 5 kil, priporoča se si. občinstvu zagotovljajoč odpošiljati izbrano blago, kakor pomaranče, limone, mandarine, lige (smokve), suho grozdje in vsakovrstno suho sadje iz iztoka, kavo čaj, dolikatoBse itd. kakor tudi listje iz lovorja „thuje" itd. -- Vse 13-6 po najnižih dnevnih cenah.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega
vina, kojega ni inoči razločiti od pravega naravnega, priporočam to žo skušano specijalitetu.
Cona Z kil. (ki zadostujeta za loo litrov vina) 5 gld. 51) kr. Recept priloži so gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-
Čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri moni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 000—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerov itd najbolje in nenadkriljivo kakovosti. Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialit&ten-Fabrik 20—UO	itt PllAG. al-50
Iščejo se solidni zastopniki.
5 = 22
Carlo Pirelli
mej narodni agent in spediteur
TRST i" REKA.
Opoml>M. Kdor so obrne do pr drodjeneov naše agencije, zadostuje, da povpraša vsako uniforiuovano osebo, katera mu bodo povedala.
Nič več kašlja!
UalzaniNlii petoralNki prah
ozdravi vsak kušelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMARER „ Ai duo Mori« Trst, veliki trg
lAatlja velja 30 novč.	10—100
5 do 10 gold.
gotovoga zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi najmanjših krajih po razprodaji postavno dovoljenih srečok pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Punudbe se pošiljajo z naslovom: „Lose", I. D n)n-n o b o r g, Wien, Stadt, Kumpfgasso 1. 5 — 10
Tinkama Dolenc v Trstu.