Štev. 18. Leto LXVI. V Ljubljani, 6. maja 1926» rini. Vse spise, v oceno postane Ičnjige itd. je pošiljati na uredniitvo — naročnino. . reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska d. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon urean. 312- UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiSko glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1"50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Učiteljski politični klubi. Pod tem naslovom prinaša glavni urednik »Narodne Prosvete« tov. St. St. članek, ki ie poučen za osvetiienie tega Vorašamja tudi za nas. Konstafrira. da ie med učiteljstvom nastala prava manija za ustanavljanje politično-strankarskih klubov. V Beogradu so se osnovali radikalni. demokratski, samostojno - demokratski itd. klubi ki imaio svoie statute, svo-io upravo. seje in vloge ter vplivalo na deželo. Na ta način se potroši ogromno ča sa in energije s strani učiteljstva na te strankarske klube v škodo UJU. Ti klubi ne koristijo niti politiki, niti-UJU. Oni capljajo nepozvani in ne-ODaženo za strankami. V niih se vodijo prazni razgovori in nreniri često strastni in neznosni, samo o osebnih vprašanjih. Tu se razoravha o vprašanjih izven politike. Pretresajo se slučaji osebnih nameščanj: UDravitelf-stvo. .nadaljevanje šole. honorarji itd. (Preganjania in premeščanja lastnih tovarišev). In kar ie naiusodneje: v teh klubih se vodi brezobzirna kampanja z ozirom na skuDŠčine in društva stanovske organizacije. kadar ie izpraznjeno v mib kako mesto. Tedaj se zahteva takoi t»r volitvah Droporc do strankarsko oolitični ODredelitvi članstva 'in se kandidira samo strastne strankarie na izprazruiena mesta v odborih brez ozira na druge strokovne sposobnosti. Ona stranka, ki ne uSDe. smatra to za »casus belli« in izrabi to za gojitev osebne mržnje nrot: stanovskim tovarišem drugega oolitiškega prepričanja ter goii prepire ki težko in bolno pretresalo stanovsko organizacijo. Ves pokret teh klubov izhaja iz centra, ne z dežele, da se posamezne osebnosti oolkažeio strankam, kai store za nie Dasi klubi ničesar Pozitivnega ne store za vzgoio Politične zavesti Iklu-bovih članov in ie njih delo povsem brez koristi, vendar delujejo naDrei. Mi bi klube odobravali, če bi se potom njih širili kaki novi naDredni Doli-tični Drincipi; če bi ti 'klubi širili med učitelistvom vsestransko državnopravno Dolitično izobrazbo; če bi se v njih vodila stroga in stvarna kritika in Dretresa- nie vseh važnili političnih dogodkov: če bii se v njih ustvarjala iasna sodba o raznih državnih vorašanjih: če bi se Dretresala nacionalna vprašania. da bi se potom njih v oolitični pokret vnašala potrebna doza kultur no-p r os ve t nih. so-cialno-gospodarskih in higijensko družabnih pokretov. Niti eden klub ne deluje v tem prav-cu in nima tega v pravilniku In zakai? Zato. ker ie za vse to treba vitšiie izobrazbe. višje volie in ker so tradicije Dreteklih plitvih bojev in metod iačie, kakor zavednost do nalog, ki iih sedanjost zahteva od nas. In zato. ker ie najlažje vstODati v klub brez višjih nalog in ciljev, da se malo izkriči. oblati in očrni tega ali onega: sestati se. da se sesta-in Drešteje. »koliko nas te še?« to ie začetek in konec dela v sedanjih klubih. Klubi se ne trudijo, da bi bilo Ud.ru-ženie .močno in veliko, da se v niem izida d i to medseboinosti. da se v niem ne-guieio in v ni delegirajo liudie ki razumejo uspešno sodelovati za ves stan. in ki hočeio tako delovati; ne neguieio se talenti in sposobni liudie za ooedine posle — misli se le na Drooorc in strankarstvo predvsem. Potom klubov se favorizirajo vlade obstoječe ¡7. strank, ki i'm pripadajo klu-bovi člani, četudi uničuieio .naša prava in interese. V niih se izgubi zdrava kritika in Dolitična zavest ter zdrav pravec. Celo člani, ki donašaio 7. dežele nesumljjvo zdravo politično moralo in značaj v osredie. izgube to v klubu. Ako si hočeio klubi podaljšati življenje nai vnesejo v svoje delovanje smoter politične izobrazbe objektivno obveščati ie in zdravo kritiko nai čitaio raznrave. nai vzameio v obrambo ogrožena Drava svojih tovarišev, nai vsakemu kažeio resnico in nai grme proti Iko-rupcii in naskokom na naša prava, naj vnesejo družabno in prosvetno delo v svoie seie nai krenejo na novo pot. k novim smotrom, nai nastopilo z novimi Drogrami. ker klubi lahiko mnogo store v krogu enakomišlienih. če imaio moderne ideale daio lahko mnogo novih lenih i de i vsaki strank; in 'zavzamejo lahko vidno in koristno mesto v pravi narodni demokraciji. MIRKO VAUDA: Proučujmo vprašanja podeželskega šolstva in učiteljstva. (Dalje.) Na drugi strani mestni u čii t e 1 j: z 20—40 učenci v razredu, z dnevno rednim šolskim obiskom, brez šolskih oprostitev, s celo dVorano mnogoštevilnih učil. z učenci — dobro preskrbljenimi s šolskimi potrebščinami, s šoli Drijaznimii in naklonjenimi;, roditelji, s požrtvovalno šolopodpirajočiml' mestnimi šolskimi sveti, no in gotovo istočasno z namestitvijo ali vsaj lažje (kot na deželi) dobljenimi, udobnejšimi itn nai-. brž celo cenejšimi stanovanji z dobro, mnogokje razpoložljivo gostilniško ali privatno "n Dovrh cenejšo hrano, s premnogimi prilikami nadalinie izobrazbe (s tečaji predavanji, gledališči itd.), v bliž ini in vedno možnem stiku z razmere Goazujočimi in torei Doznavaiočimi ter zato ondotno šolo in učiteljstvo boli Dod-Piraiočimi šolskimi oblastmi itd. P r v 'i- — sožalje nam vzbujajoči podeželski tovariš dobiva osebne dl r a g! i n 'j s k e d o -klade do tretiem. drugi — naše čestitke izvabljajoči mestni tovariš Da iste d okla de 00 prvem ali drugem krajevnem dra-giinjskem razredu. A še da-Iie: prvi službuje morda na in za vse količkaj uvidevne odveč! Dotaknil sem se tako le nekoliko učiteljstva samega ter gotovo s tem dokazal. da treba oosebnega uDošteva-nia oodeželskega učiteljstva 7 ozirom na naš materiialni. pravni in šolskodelovni položaj Prehajam na sklep• Ne dvomimo več. da podeželske šole ne moremo in ne smemo več po vsem istovetiti z mestno šolo! Za nas ne obstoja več noben dvom. da nista položaja podeželskega in mestnega učiteljstva ra)z lična. Vse skupaj Da še oredstavlja nerešen podeželski problem, ki stavi na nas veliko nalogo obširnega proučevanja. To proučevanje paje treba organizirati. treba ga i e razčleniti v oodrobna dela. kakor pač to zahteva vsaka večja akci- ia. treba bo teoretičnih r a z -d r a v . d o d d r t i h kolikor mogoče na praktične izkušnje. Treba bo tudi organizirati odseke za to proučevanje, n. nr. pode-želsko-šolske ped. did. krožke, recimo v vsakem učiteliskem društvu en tak krožek. Apelirati bomo morali posebno na izkušene podežlelske šolnike. da se oglasi.io k tozadevnim razpravam. Kresale se bodo misli in nazori, nastale bodo večje in manjše borbe mišljeni po s a;me,zn iko v. D olbr odhošil a bodo razna bodrila, navodila. učne slike, učni načrti, zbirke učne snovi itd. nanašajoče se na podeželsko šolo in izvirajoče ¡7 Drakse. Upam, da se tako razvije sčasoma naša Dode-želsko-šolska književnost, katero doslej mi še popolnoma pogrešamo. (Dalie prih.) Mednarodna organizacija učiteljstva. Vaša članka, gdč tov. M. K., sta me oba zanimala, le škoda da Vas moram obžalovati ker boste delili usodo vseh idealistov. Ali res mislite, da se čuti danes duhovna potreba do mednarodni organizaciji. Pred več nego 50 leti ie bilo v tem oziru pač precei drugače, toda dandanes, ko se smatra, učiti se jezikov velikih sosednjih narodov za anahronizem (!) ali še za kai huišega. ko se obsoia zasebno Občevame z drugorodniimi tovariši sodržavljani kot neDatriotsko zadržanje ko se iači nagnjenje k partikula-rizaciii in prostovoljnemu rabinzoroizmii. ie mednarodna učiteljska organizacija — nemogoča stvar L« ozrite se malo okoli sebe in mo-veite mi. v 'katerih plasteh sodobnikov. Drl tkzv. študiranih ali Driorostih hudeh nahajate več smisla in čuta za človečan-stvo! Ako najdete stvar narobe, preišči-te vzroke, resnice Pa ne daite ravnosti na razpolago, ker io teDta. L« preveč sladko ie. zibati se v prijetnih zmotah in nihče se ne da rad buditi iz sladkega sna ki ga povzroča ceneni opium vsakdanjih gesel. Kliub tem idealisti ne obupavaio. temveč mirno čakajo, kar mora priti! Nove strahote in stiske bodo silile k preorientaciji in prevrednotenju vseh vrednot! Krvavo pol.ie ie pač kai dobro zemljišče za nove boljše ideie. le dal Bog da bi potem liudie z glavo in srceim prijeli za žezlo. Završetek zadnie vojne nas ie v tem oziru silno razočaral, ker so diplomati uničili, kar ie bilo v srcih množic dobrega dozorelo. »Dober Evropejec ie najboljši patriot« ie deial ruski sociolog Novikov. »Ko bodo vlade upoštevale le resnično inteligentnost in moralnost se bodo dale mednarodne razmere lahko urediti v dobrobit vseh podložnikov ...« V katero smer na se pomika Evropa danes vob-če?? Zalibog da pamet šele po nesreči Dride! Še nekaj! Kdor hoče človeštvu v resnici dobro, mu mora nuditi le najboljša sredstva za kulturni napredek. V tem oziru pač Esperanto ne predstavlja takega sredstva. Esdo ie izum zdravnika Zamenhofa. ki ie sam hotel leta 1894. in leta 1906. svoio iznajdbo izpopolniti. Da so mu odsvetovali prooagatoriiii in založniki esperantskih kniig. Na ta načiln ostal je Espo nerazv t otrok in se tudi izraža po otroško! Vse kai druzega pa je Ido ali pODravlieni Espo Diod večletnega znanstvenega J raziskavania m izbirania priznanih veščakov! Ido ima tudi že nekat koristne literature in mednarodno pedagoško uniio. na katero te »Učit. Tov.«, že decembra 1922. 1. odo-zoril. Tega iezika se lahko vsakdo sam brez drugih kurzov in v kratkem času nauči. Kdor zna latinski ali Še bolie kak romanski iezik. razume ga že prvi dan. Pripominjam, da je bil Ido soreiet od delegacije za uvedbo mednarodnega jezika in n e Esdo. kakor je ored kratkim neki esperantist po časoDisiu mistificiral slov. iavnost. .1, Kovačič. nižje organiziram in s težkimi razmerami se boreči podeželski šoli. vrši' svojo službo v s 1 e d težkih ž i v 1 j e n-s k i h, gmotnih in Ii o k' a 1 n i h razmer z n e ;k a k o duševno potrtostjo, s težko mobiliziranimi zadnjimi silami; drugi službuje na višie organizirani. v prijetnejših razmerah delujoči mestni šoli. vrši svoio službo v s1e d d o k a i lažjih življenskjh, gmotnih in krajevnih (m e s t n i h) d r i 1 i k z bolie ohranjeno duševno krepostjo, s sveži m ii telesnimi in duševnimi silami. A glej io zlobo: Obema je predpisan !sti učni smoter, naloženo Donolnoma ali z malo razliko isto breme učne tvarine in oba. podeželski in mestm učiteli. dobita na podlagi enako zahtevanih uspehov — seveda neenake kvalifikacije! O d rili-k a h in n e p r i 1 't k a h i z v e n š o l -skega dela na podeželju, kjer to delo skorai izrecno sloni le na ramenih učitelistva. p a bi bilo govori" ti, primerjajoč to delo z onim v mestih, danes preveč Onim, ki mislijo v Beograd na višjo pedagoško šolo. Da ustrežem vsem. ki so me povpraševali in onim ki mp nameravaio še povpraševati, sem se odločil -napisati članek strogo informativnega značaja. Dasi že poteka drugo leto. odkar le otvorjen ta naš preuotreben institut, vendar vidimo na njem slušatelje slovenske narodnosti šele v drugem letu niegovega obstoia in to v zelo pičlem številu. To ie pripisati prvenstveno oddaljenosti a v drugi vrsti — strahu Dred beograjsko stanovanjsko bedo in draginjo. Povdariam. da se tem člankom ne mislim delati reklame Beogradu. Slovenci so si doslei priborili dobro ime. Pri srbskih tovariših so pridobili na ugledu in spoštovanju, tako da jim naše nepopolno obvladanje srbskega iezika ni predmet smeha in spotikania. Komur ie srbski iezik težkoča. ki mu onemogoča pot na ta zavod, svetujem, da zavrne vse pomisleke glede tega. kajti v doglednem času obvlada v glavnem iezik tako da se mu s te strani ni bati kakršnegakoli iznenadema. Srbski tovariši so zelo kolegijalni: kier morejo vam gredo na roko 7 nasveti in deiatnii. Učiteljski zbor na zasluži s svojim oostooamem in obzirom naorarn Slovencem vso čast. Doslei ie določeno, da traja učna doba Višie pedagoške šole dve leti. Po novih verzijah, ki krožijo 00 Beogradu, bo baie podaljšana na štiri leta. Defini-tivnega konkretnega v tem pogledu še ni ničesar. Stanovanjska beda ie v Beogradu zelo velika, a to samo za družine. Za Dosameznike ie vedno mogoče dobiti Drimerno sobo v najem s celim konfor-tom Cene zasebnih sob. ki odgovarjajo minimumu človeških zahtev, varirajo med 500—800 Din mesečno, dočim lepša soba 7 dvema Dosteljama stane 800 do 1200 Din. talko da vsak slušatelj lahko stanuie skupno s svojim tovarišem v isti sobi za 400—600 Din mesečne stanarine. Beograjčani, radi sprejemajo Slovence na stan: ne vem zakai. mislim Da. ker smatraio Slovence poštenim. Naročnike za 9. Številko Zvonika nam Javite zanesljivo do 20. t. m. Druga težkoča ie hrana. Uradniških menz ni. diiaških še mani Preostaia edi" no gostilna. Abonma za kosilo in večerjo je 500—700 Din. Zajutrek si mora vsak sam oskrbeti, kakor ve in zna. Suma strm a rum. Za hrano in stanovanje 1000—1300 Din. ki iih ie treba vedno vnaorei plačevati Za ostale stroške ostaia najmanie 300 Din. Seveda je odvisna višina te vsote od službene dobe. Torei." mateualno ie jnogoče izhajati z našo plačo v Beogradu. Zato vrzimo vse predsodke ki nas zadržujejo od Beograda ter se udeležimo v večieni številu razpisa za beograjsko Višio pedagoško šolo Molislav Rudež. RADOSLAV KNAFLIČ: Proglas - Deklaracija. (Konec.) Pregled. Iz doslej rečenega izvajam sledeče trditve: 1. Ta proglas (deklaracija) o bistvu, nalogah in smeri stanovske politike ima v sebi sicer mnogo dobrega, toda še več slabega. On bije v obraz našo učiteljico — narodopisno in narodno politično zgodovino. 2. Proglas vsebuje v svoiem H I-členu določbo, ki proglaša, da morajo biti stanovske koristi vedno v soskladu z narodovo koristjo, v nekoiih ostalih členih pa temu soskladu nasprotuje zlasti ga onemogoča z razpolitičeniem. 3. Proglas hoče stanu koristiti, a ta svoi namen onemogoča sam s tem. da nam pod zastavo razpolitičenia jemlje iz rok naiizdatnejše sredstvo — stanovsko in narodno politiko. 4. Proglas zahteva od nas politično zrelost (člen VI.) ne dovoliuie oa nam z razpolitičeniem niti načina niti sredstev si to zrelost gojiti in oomnoževati. 5. Proglas zavrača v svoiem VI. členu popolno politično in duhovno uie-dinjenje našega stanu v mišljenju, s čimer priznava obstoi več organizacij našega stanu v državi, ki niso z nami ujedinje-ne. s tem nasprotuje sam sebi v II. členu. v koiem zahteva samo eno stanovsko organizacijo za celo državo. 6. Podcenjuje delo dosedanjih muo-gozaslužnih stanovskih organizatorjev s tem. da hoče v VII. členu prelomiti z njihovimi dosedanjim« preizkušenimi »izročili (tradicijami) ter sega v te^ členu v nedosegljivo višino nemožnosti. zahtevajoč take uspehe, ki presegajo v bližnji bodočnosti naše duševne in telesne (fizične) moči. 7. Globokomislece v znanosti poli" tičnih strok izključuje v IX. členu posredno iz vodilnih mest organizacije ter izroča njeno upravo i vodstvo v politično manj vešče roke. S tem členom izključuje tudi možnost, da bi se organi-zovan učitelj mogel potegovati za oo-sianiški mandat v narodno skupščino oziroma se posvetiti delovanju koiega političnega društva ali političnega tele" sa (občine, sreza itd.). S. S svojim X členom izključuje organizacijo od sodelovanja pri nameščanju šolskih služb, s tem naravnava ta posel v roke političnih strank na škodo šolstva in narodnosti. 9. S členom III. hoče ščititi naše državljanske pravice, s členom IX. pa izključuje iz vodilnih mest organizacije vse osebnosti, ki so v politiki posebno znane (izpostavljene) te.- so za izvrši" tev zaščite najsposobnejše in najprimernejše. 10. Nasprotuje z nekoiimi členi lastnemu naslovu »o bistvu, nalogah i smeri naše stanovske politike« in našemu prirojenemu stanovskemu lastnemu »iazu«. 11. Vsebuie mnogo tuiih izrazov,.-se ozira premalo na bogastvo slovenskega glagola, radi česar ie na mnogih mestih dvo in mnogoumljiv. na nekojih celo neumljiv ter vodi do krivega cesto različnega pojmovanja in ustvarja pogoie nasorotstev. Njegov jezikov slog se ne krije povsod z duhom slovanskih jezikov, kar ie posledica nemške šole. 12. Proglas Je vsled teh svoistev pomnožil in oiačil nasprotie med pover-ieništvom in širiim ter ožjim sosvetom UJU v Ljublani ter ga razširil med društva po Mariborski in Ljubljanski oblasti. 13. Proglas ie sicer vzdramil učiteljstvo k razmišljanju in oresoievanju njegovih zadev, a ker ie s svoio dvo in mnogoumliivostio ustvaril v niem raz-ceplienje mišlienia. ker ie razburil in še razburja duhove, ker ie ustvaril to nasprotie v organizaciji, ker ie v organiziranjih in v neorganiziranih, zlasti v mlajših oslabil vero. upanje in ljubezen do organizacije ter ie ustvaril nevzdržne razmere. orevaguieio njegove slabe posledice močno njegovo malo korist. 14. Proglas ie izšel od neopravičene (nelegitimovane) strani ter ood nepristojnim naslovom: kaiti on ima samo značai predlogov. Z ozirom na njegove mnoge slabe nosledice" ie izgubil svoi nameravani pomen. O usodi tega proglasa nai odločuje učiteljstvo samo! Splošne vesti. —r Razpis? služb v liublianskj oblasti. Pravkar ie izdala prosvetna uprava obširen razpis služb za šolske upravitelje. učitelje in učiteljice, učitelie srbohr- vaščine v^sledečih okrajih- Brežice na 14 šolah. Črnomelj na 12 šolah. Kamnik na 15 šolah Kastav na 4 šolah. Kočevje na 20 šolah Krani na '20 šolah. Krško na 22 šolah. Laško na 7 šolah. Litiia na 14 šolah. Ljubljana okolica na 20 šolah. Lo- gatec na 3 šolah. Novo mesto na 26 šolah. Radovljica na 13 šolah. Prošnje je vložiti pri šolskem noravitelistvu 'najkasneje do 20. maia 1926. Podrobnosti so razvidne iz »Uradnega lista«. Redek spominski dan ie obhajal v Kandiii tov. J L e b a n 21. t. m. Ta? dan ie izpolnil 71. leto svojega življenja in 5 6 -1 e t n i c o . kar deluie literarno. Slučai ie nanesel. da sem ga obiskal nrav omenjenega dne v kandiiski bolnici." kjer živi osiveli naš tovariš osamel in zapuščen kot gost usmiljenih bratov. Našel sem ga nrj delu za pisalno mizo in mi ie povedal da piše zdaj po naročilu Mohorjeve družbe na Goriškem in oriorav-lia zopet nekai prispevkov za »Z v o n -č e k«. Na vprašanje, ali se ga ie ikdo spomnil tega dne na ta ali oni način, je zamahnil z roko ter z. bridkim usmevom rekel: »Nič. prav nič! Pričakoval sem nekai takega, pa moje nade so me varale ----« Nato mi ie na moio prošnjo pokazal red sv. Save Potožil mi ie. da neka niegova orošnia še nad dve leti leži nerešena v Beogradu. Potem mi je pravil o sramotno nizki ¡kronski (!) pokojnini katero uživa ter poudaril: »Tako se nam godi učiteliem-Penzioni-stom! Ob teh prejemkih ne moremo ne živeti, ne umreti!« — Naposled mi ie povedal. da tov. Fr. Erjavec in Flere. pripravljata njegovo »Antologijo«. = UČITELJSKI ZDRAVILIŠKI DOM V ROGAŠKI SLATINI. Poročilo 0 VI. rednem občnem zboru v 16. števil-, ki »Učit. Tovariša« se popolnjuie v toliko. da ie pristopilo kot član zadrugi tudi »Litijsko učiteljsko društvo«. Pogreša se še 19 društev, ki se tem potom ponovno vabiio k pristopu. Delež znaša 250 Din. vstopnina 25 Din. Dopisi in vprašanja ie pošiljati na naslov sedanjega načelnika zadruge Antona Gnusa, šolskega ravnatelja v pok. na Dolu pri Hrastniku. — Upokojen učiteli išče hrano in stanovanje ori kakem tovarišu v mestu ali na deželi. Ponudbe s pogoji na upravo pod šifro »Upokojenec«. — Društveni blagajniki! Zapadel 1 e že drugi obrok članarine. Storite svoio dolžnost napram p o v e r i e n i š t v u! — Naročnike »Zvončka« opozarjamo. da se bliža letnik 1 925.126. h koncu, prispevki na dolžni naročnini oa zadnji čas le po malem orihaiaio. Dasi smo vsem dolžnikom ustavili list s sedmo številko, vendar ne reagirajo na ta naš dovolj resen opomin. Ali moramo res že v vsaki številki »Učit. Tovariša« tarnati in moledovati? Malo več reda v naše vrste, potem bo tudi gmotni efekt »Zvončka« drugačen. — Mladinske knjižnice, ki jo izdaja v Celju prof. Holeček, je pravkar izšel II. zvezek. Vsebinsko je nadaljevanje prvega in obsega dve zanimivi in živahni živalski povesti amerikanskega pisatelja E. S. Thompsona. Opremljen je prav lepo in cena — 12 Din — nizka. V sedanji dobi, ko se za mladino tako malo piše, bo prav prišel in upati je, da najde tisti odziv, kakor ga je dobil prvi. »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Ljubljana. Poijanski nasfo 10 21 doš-lie vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezplačno Zahtevajte ea takoi: ne bo Vam žal! Učiteljski pevski zbor. POZly TOVARIŠICAM IN TOVARIŠEM! Pevski zbor slov. učitelistva imamo, niegova organizaciia ie trdno izpeljana, njegov prvi nastop ie pokazal lepe zmožnosti in krepko volio: no začrtani noti neomajno dalje» - Žrtve, ki iih zahtevajo od članov in clamc orinrave. so tako velike, da iih ne bodo mogli sami vseh tnoeti. Samo za vozmo plačajo ob vsakem tečaiu 3000 Din: poleg tega še za hrano. Teh ogromnih stroškov ne zmorejo člani in članice, zato ie sveta dolžnost nas vseh. da sodelujemo in žrtvujemo vsak po svoji moči za čast. ponos in ugled zavednega slov. učitelistva. Da bi olaišal breme tovarišem pevcem in tovarišicam pevkam ie sprejel odbor v poslovnik tudi: 1. podporne člane učitelie. ki plačajo mesečno a 1 Din. ali letno 12 Din; 2. podpornike neučitelie. ki plačajo letno naimani 50 Din: 3 ustanovnike ki plačajo ustanov-nine enkratni znesek 500 Din. Odbor poziva požrtvovalno slovensko učiteljstvo. da ga podpira in ne dopusti. da bi zbor moral vsled gmotnih težav zastati na svoii noti. Zato prosimo, nai pristopi vsa'k tovariš in tovarišica kot podpornik (mesečno 1 Din). Vsakdo na si nai prizadeva dolbiti čimveč podpornikov neučiteliev (letno 50 Din) in ustanovnikov (enkratni znesek 500 Din). Posebno vabimo učiteljska društva, nai vsa pristopijo med ustanovnike. Nal-leoši zgled nai nam bo učiteljsko društvo za okrai Laško, ki ie postalo v prvem tednu po koncertu naš prvi usta-novnik. Tovariši in tovarišice! Podpirajte nas! Vračali Vam bomo naklonjenost z leno slovensko pesmijo in oomogli ž njo k večii veliavi našemu stanu Pesmi sami in naši domovini. Odbor. Prirodopisne zbirke. (Dalje.) Najdišča in lov v sladkih vodah. Prei smo že dali navodila za prvi začetek, zda i nai slede v popolnem obsegu: Sladkovodne mehkužce naide-demo povsod v velikem številu. Če si želimo bogatega lova ie potrebno za ta lov posebno orodie: vreči podobna mreža. orišita na izredno močan železen obroč, 'ki se da natakniti na palico. Mreža ie iz najmočnejšega stramina. ob obroču obrObliena s platnom. V studencih s peščenim dnom zastavimo vodi not s.svoio mrežo zadelamo vse prehode ob strani in nato nad mrežo razgrebamo strugo studenca, ore-mešavamo kanine in kamenčke v njem: LISTEK. VACLAV DRŽAJ: Cankar in mi. Šesto leto teče. odkar smo ga izročili tnateri zemlji in vendar še živi. še govori še ima v roki svoi bič. Neizprosno biča: ozirajoč se ne na levo ne na desno. Sprejmi romar doline šentflor-janske. kar ti gre! Če bi zaslužil šmarno petieo. dal bi jo. ker pa si slab v svoji duši. ne boš obdarovan ž njo: dal ti bom zasluženo: bič ie tvoie plačilo, sai si ga spoznal že v zibeli! Spominjam se časov, ko ie učiteljstvo sovražilo vse. kar ie Cankarjevega. Morda ie imelo razlogov? Da imeli so iih. imamo iih še danes. In prav zato. ker so bili razlogi, ker jih imamo še danes prav zato. ker ie pisal resnico: »Namen umetnikov ie bil od nekdaj, ie. ter ostane, da naturi takorekoč ogledalo drži: kaže čednosti, nje prave črte. sramoti nje pravo obličje..stoletju in telesu časa odtis mega prave podobe.« Prav zato smo ga sovražili, smo zame-tavali vse kar ie bilo njegovega in isto delamo še danes, le v malo maniši meri. Resnica je kruta. Zlodievo .žge v duši. Tako žge. da ti skeleče rane jemljejo vso odporno silo. da postaneš ne- mogoč za delo. če si — poštenjak. Pa .ie drugače — čisto drugače! Stopi pred zrcalo! Glej svoi obraz, pa priznati moraš samemu sebi: »Krinko nosim; poteze, ki jih kaže steklo niso izrodek poštenosti, so le izrodek hinavstva. zahrbtnosti.« Vsa iskrenost, ki io vidiš, ie navidezna: tvoia odkritosrčnost navidezna;, vse ie le igra. zakai le na iezikn imaš molitev, v srcu na ¡e kvanta ... Alj pa Si otrok tistega dela mase. ki kriči- »Tudi meni ie lepa kadrilia imenitnejša stvar od vseh teh očitnih komedii.« Kaj pa Cankar? Pravičen sodnik ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Neizprosen in vendar do-brotljiv. Sai poreče v »Hlapcu Jerneju«; »Razorana njiva so vaša srca. naj pade seme vanjo, da bo klilo in zorelo nekoč! Nič ne škodi, če ste veseli in razposajeni; tistega se boi ti ki mrko gleda in počasi hodi! Pa vseeno smo ga sovražili ga za-metavali in ga zametuiemo še danes, zakai neprijetno ie gledati karikaturo lastnega iaza; neprijetno, boleče ie. citati besede, ki si iih sam govoril in pisal, ki so verna slika tvoie notranjosti. Marsikdo od nas bo dejal: »Bilo ie in minilo ie. Drugi so krivi da se le greh razpasel in vgnezdil v naši duši. Hoteli so nas take: poosebljeno ponižnost so hoteli: pokorili smo se. Pa. za- hvaljen Bog. minul ie čas in s časom smo pokopali vse pregrešnosti!« Resnično: Daleč za nami so ona nesrečna leta. ko je dolini šentflorianski gospodaril kruti despot a s časom nismo pokopali greha. Nasprotno! Danes boli ko't kedai nopreie ie treba klicati v spomin Cankarjeve besedeiiz »Hlapcev«: »Kdor tiho lazi i,n samotno nrede ... kam pač bo zlezel in kai bo soredel?« Čital sem te »Hlapce« kmalu nato. ko so bili izdani. Še študent sem bil. Tisti študent. ki ie ooln idealov ki komai čaka. da bo planil med narod in mu zaklical: »Vaš sem. sprejmite me; prišel sem k vam. da vam ozdravim bolest hladim skelečo rano. da vas vodim, da rešim vašo kri pogube!« Pa sem novesil glavo in se v duši raziokal; iezik oa ie govoril besede ki iih govori v »Hlapcih« župnik Jerman: »Isto pot boš hodil — moral boš hoditi!« Zakai. zapisano ie od vekomaj: »Da hlapec bodi hlai>ec in poslušen go-spodai\iu.« In sem se bridko nasmehnil in s strahom vzkliknil: »Nameril si se hlapce v liudi izoreobra- čati: pot ie težavna in gre v kolobarju, nikoli je ne boš premeril do konca... nihče je še ni.« Jasno, čisto iasno sem si predstavljal bodočo tovarišijo Videl sem Komarja. kj ie poln navdušenja za vsako no- votariio (katero mu vselei posebei vcepi pijača); vide! sem ga — plašč ie. se po vetru obrača. V kotu konferenčne sobe sem zagledal Hvastjo. hlapca farovŽB". govoril sem z Minko ki ie doma pol ure stala pred ogledalom in se učila pravilno izgovarjati pozdrav »Hvalien bodi Jezus Kristus« in čul sem polizane besede gospoda nadučitelia ki ie ves gi-n.ien iecljal v konferenčni sObi visoko pesem, katero ie memoriral vso dolgo noč. na to le zato. da na naidostoinejši način oočasti vstopivšega župnika: »Gospod župnik pozdravlja vas odkritosrčno naš učiteljski zbor. Pozdravlja zastopnika cerkve, tiste cerkve, kateri ie takorekoč po naturi in v prvi vrsti izročena vzgoja naše mladine ...« In pljunil sem v stran ... In zopet: razveselil me ie razoran Jermanov obraz! Teh potez ni začrtalo v tvoie lice hinavstvo, zahrbtnost neiskrenost. potuhnjen ost! Ne! To so sledovi viharjev, boia — odkritega boja. Vzljubil sem ta obraz in odločil sem se. da hodim niegovo not. a zaiednn sem se vprašal: Koliko iih ie? Žalostno sem s odgovoril znane pesnikove besede: »Ein Fichtenbaum steht einsam auf kahler Höh' ■ - •« Zakai gfei iih po vrsti: Komar. Hvastja, M'inka Geni in zlodei vedi. koliko in ka" ko so iih krstili po vrsti vse tiste hlapce. (Dalie. prihodnjič.) voda teče skozi mrežo in nosi s seboj droben pesek, blato in polžke — blato uropušča skozi luknjice stramina. vse drueo Da ostane v mreži. Na ta način nalovimo na stotine za naše kraje značilnih prebivalcev izvirkov iz rodov B v t h i n e 11 a . F r a u e n f e 1 d i a . L i- t h o g 1 y p h o i d e s v najkrajšem času. Posebej opozarjam na to. da pridemo v kraških vrelcih ina isti način do bogatega olena naših jamskih mehkužcev (L a r -tetiia. Valvata e r v t h r o p o in a-tia in dr) — vsa ta podzemska fauna ie še orav slabo raziskana in učiteljstvo bi tu lahko izvršilo zelo zanimivo znanstveno nalogo L i t h o g 1 v p h o i d e s iluminen-sis. Bythiinelle itd., ki sede na kamnih. Drav komodno lahko zbiramo s pomočjo večjega lonca, ki ga do % napolnimo z vodo. Kamen za kamenom dvignemo nočasi iz vode in ga v loncu otresemo v vodo: vsi oolžki ki so sedeli na kamnu, loadeio na dlno: ko iih je dovoli, odliiemo vodo in sbravimo vsebin o, v eno izmed naših vrečic. Na .isti način lahko zbiramo v lonec tudi one vodne nolže. ki žive na rastlinah — na ta način si iih preskrbimo nai-hitreie zadostno število. Če ie voda dovoli globoka lahko tudi držimo mrežo v vodo in vanjo otresamo izruvane rastline oziroma kamenje. V vodah z blatnim dnom žive zopet druge vrste. Mrežo nataknemo na močno palico in potegnemo z nio po dnu. da gre blato z vso vsebino vred1 v našo mrežo. Nato udarjamo z. mrežo na površino vode tako sem na tia po vodi. da mreža pri vsakem udarcu nekoliko zaorie v vodo in udari voda s krepkim curkom vanio Skozi stramin odteče vse blato, naši mehkužci na ostaneio v mreži (Liimnaea. B v t h in i a . • C y c -las. P i s i d i u m itd . event. tudi še kak U n i o. ali A n o d o n t a. V Dotokih in rekah žive v velikanskih množinah za Savo in niene pritoke značilna tri vrste: M e 1 a n e 11 a h o I -landri. H e m i s i n u s acicularis in F a g o t i a e s d e r i nadalje N e r i-tina d a n u fe i a I i s v raznih oblikah 5n L i t ih o g 1 v d h u s n a t i c o 'i d e s. Iščemo iih bodisi z mrežo, bodisi Doleti Dri kooamu: mladina- pomaga ob tei priliki z velikim veseljem. Obenem pridemo na ta način do velikih školjk. Te školike se dajo v ribnikih, iezerih in mlakužah loviti tudi na nosebno zabaven način. Z obale ali iz čolna pregledujemo dno. ddkler ne zapazimo školike. ki tiči v pesku ali blatu: s tenko ši-bico se približamo njenemu odprtemu zadniemu koncu, ki štrli iz blata in spretno potisnemo konec šibe med obe lunini : školjka se krčevito zapre in stisne med obe lunini našo šibo. talko da potegnemo lahko svoi olen na suho kakor ribo na trnku. — Kažipot pri iskanju školik so brazde, ki iih pušča školjka za seboi v blatu ali pesku kadar menja svoje mesto. Posebno priliko nudiio zbiralcu mlinščice. ribniki in druge take vode. ki se iih lahko umetno začasno naoelie drugam. Take prilike »malakozoolog« ne sme nikdar zamuditi! Rod Ancvlus. ki živi prilepljen (»orileoek«) na kamnih v vodi se ne da nabirati na omenieni način: orilenke moramo posamič odluščiti od podlage (Dalje prihodnjič.) Polemika. Zopet Višja pedagoška šola. Odgovor na naš članek — bolie rečeno napad — tov. A Fakina. strokovnega učitelia na meščanski šoli v 14. št. »Učit. Tov.« ie pisan z naravnost uničujočo kritiko in brezobzirnostjo in zato nai narn dopisnik onrosti. če se malo oo-mudimo pri njegovih zlatih naukih in »pobožnih željah«. Čudno se nam zdi. da ie naš člandk, ki ie imel zgoli informativen namen, a bil obenem tudi odgovor na vse prigovore. ki se nam slušateljem Viš. ped. šolp ob vsak; priliki serviraio. zadel tovariša Fakina tako v živo. V 6em vidi on žalitev meščansko-šolskega učitel.istva. da poziva društvo mešč. učit. na protest proti pisanju takih člankov? Zakai se nam postavila za varuha? Ako ie tov. Fakin našel v članku kako žalitev zakai ie n; iznesel. zakaj ne zahteva pojasnila in ddkazov! Skoro neumliivo nam ie. da bi bil samo ta članek spravil tov Fakina iz ravnovesja. Ali ie mogoče obenem to nekak odgovor na dr. Bosančev članek v 1. ¡,n 2. štev. »Meščanske šole?« Zakai ne odgovarja niemu in ne ostane pri stvari? »Vsebinsko pod vsako kritiko ie članek.« pravi dopisnik, a kje ie ooter^ našel vseeno toliko vsebine da nam ¡o je analiziral in nam skušal dati notem zopet nekako sintezo? Radi verjamemo, da ie pričakoval pod naslovom »Višja ped. šola« drug članek. Ako bi nosil omenjeni članek naslov »Višia oed. šola — kurz?!«. bi potem mogoče odgovarjala vsebina naslovu? In ta naslov ie članek prvotno imel. Zc^kai ga ie gosp. urednik izprefnenil. nam ni znano Nismo hoteli izzivati nečemo boja in nečemo osvajati (kar nam gre nam ne bo ušlo) ali obramben' boj ni imioerijali-stično osvajanje, ni želia za gospo d stvom nego ie čuvanje onega, kar ie naše. kar ie spojeno z našim življenjem samim, in sicer si up damo vzeti od nikogar: ne od »mlajših« oa tudi ne od »starejših«, katere ie Dostavil tov. Fakin na pozornico za strašilo, ki pa seveda že dolgo več ne deluie. In ni li čutil tov. Fakin. da ie uprav s tem nekako namignil na kasto o katerih govori na koncu dopisa, če tudi ni bilo v našem članku o tem niti besede izgovorjene? (Ali so imeli tovariši mešč. učitelji tudt tako mnenie o kastah pred očmi. ko .so ustanavljali »Društvo mešč. učiteljev?«) Kar se tiče »statistov« (pri tov. Fa-kinu brez » «). ne to bilo ipač mogoče mnenie enega tovariša, ki ie iz. kdo ve kakšnega vzroka obsodil talko strogo svoie tovariše. Mogoče ie oa tudi — kaj ie v drugih strokah res vse samo zlato? — da ie res kdo mislil, da bode igral tu lahko »statista«, ali vsakdo se ie že do sedai prepričal, da ni nič iz tega. ker se-mestralne kolokviie in letne izpite mora vsakdo ooložti v določenem roku. Sicer pa mislim, da ie nailmerodaineiši soditi o uspehu rektor Višie ped šole. dr. St. Bosanac. ki pravi v svojem članku »Mešč. šola« št. 2.. 1926. str. 35.. vrsta 18.): »Mi več danas možemo biti zadovoljni r a d o m i u s p i e s i m a . koii se postižu u našim nedagoškim školama-Tu školu mi možemo lijepo izgraditi i usavršiti. da možda kao naša specifična škola postane u g 1 e d o im i za druge narode.« Če pa se obsodi človek statistom že samo zaradi tega, ker se osmeli govoriti o svoiem položaju in da se izrazimo s tov Falkinom. s tem noje »ieremiiade«. potem z isto uoravičenostio lahko mislimo, da ie tudi tov Fakin statist v Ljubljani, ker dvomimo da ie vedno zadovolien s svojim položajem in poln požrtvovalnosti za znanost. (Dalje prih.) Naša gospodarska organizacija. DRUŠTVO ZA ZGRADBO UČITELJSKEGA KONVIKTA V LJUBLJANI. (Dalje.) Brez obvezne članarine društvo tudi v bodoče ne bo moglo d r u g e g a kot životariti. Zgraditi k o n v i k t pa še d a-,leč ne bo mogoče. Zato roko na srce! Društveno delo ie otežkočeno brez članskih izkaznic. Odbor je sklenil, da se tih natisne, kar se ie tudi zgodilo. Nov vir dohodkov so bila darovana ¡brezobrestna nos oli i i a. Pred leti ie učiteljstvo posodilo večie in maniše zneske brezobrestno konviktu. Posojeno ie navadno pozabljeno in se lažje utrpi Poslali smo na posojevalce doDise. da daruieio konviktu posojila. Veliko se iih ie odzvalo. Mnogi nam odgovore še dolgujejo. Ponovno smo jih naprosili tako. da še sedai kaka dopisnica priroma v Cerklie s podil i som darovalca. Na Vas, ki ste Da z.o -Det p o z a b i 1 i. b o m o v tretjič potrkali in zato odprite! Ker zemljevid, ki smo ga založili. ne gre izpod rok. dasi ga je veliki žunan odobril kot učilo, je odbor odklonil novo založbo. Mnogo dohodkov donaša gospodarska a k c i i a. Šolska lekarna je bila zelo potrebna, zato smo sklenili s tvrdko Kociančič. da nam isto dobavlja. Sreski sanitetni referent jo ie pregledal in odobril Tov. predsednik ie napravil mnogo anonc za »Tovariša«. Uspeh ni bil zadovoljiv. Priskočil mu ie na pomoč sreski prosvetni referent v Kranju tov. Rus in izdal odredbo, da nai šole v njegovem okolišu nabavijo lekarno. Uspeh ie bil lep in zato smo pisali 35 sreskim šolskim referentom, nai izdado enako odredbo. Mnogi so se odzvali Odbor ie tov. Rusu in tov. Rojcu v Kranju izrazil zahvalo za trud. Tudi lesno akcijo smo zaoočeli. Razposlali smo učitelistvu kranjskega okraja nabiralne pole za les. Uspehi so bili slabi. Napravili smo z društvom »Kosmos« pogodbo, da dobimo vsled priporočanja primerne popuste. Tudi smo razposlali na ravnateljstva meščanskih in srednjih šol dopis, da priporočajo nri diiakih učila »Kosmos«. da iih nabavijo nri nas. Ker so »Kosmos« «čila podvržena carini. smo se Obrnili s prošnio na generalno direkcijo carin, da oprosti učila carine, ker se uporabljajo v učne svrhe. Prejeli smo negativen odgovor, ker morejo biti edino šole oproščene carine če inrosišo za to. Tudi z raznimi tvrdkami smo stopili v dogovor, da imamo pni nriooroča- niu proviziio. Tov. Ribičič nam Je prepustil tantieme od svoje igre »Mefistov izum«. Pisali smo »Jugoslov. Matici«, da Skupno priredimo tombolo. Zadeva je v razvoju. Pisali smo v Maribor »Učit domu«, da nas ©odpira, mi na mu nudimo nrot -. uslugo. Po tov. Hrenu smo oklenili sledeče: »Društvi se obojestransko podpirata. Vsi dohodki gospodarske akcije pripadejo onemu, ki io započne. Preden uvedemo novo akciio ie treba informirati drugo društvo, če že ni ono započelo ali zamislilo istega.« Talk ie predlo? gospodarske akcite. Poslovanje ie omogočeno, ker se ie vse učiteljstvo cerklianske šole onriielo dela v nrid konviktu. Odbor Jim ie izrazil za požrtvovalnost in trud zahvalo O primi te se tudi Vi kon-vikta. d o d id i r a 11 e g oso odar-s k o a k c i ii o in dom ni več daleč! Glede izbrisa lastninske Dravice na posestvu ob Linhartovi ulici smr» storili vse potrebne korake. Upajmo, da se zadeva Dovoljno likvidira. Mislili smo ' tu (Ji na1 zemljišče, da v ugodnem slučaiu lahko že gradimo konvikt. Obrnili smo se na gerentski svet mestne občine ljubljanske. da nai nam da kako stavb išče. Prošn:o so nam zavrnili. Poslali smol na ministrstvo d r o s v e t e prošnio. nai nam nakloni primerno podooro. Bila ie brezuspešna, ker nima kredita Tudi smo mislili že na zgradbo in se obrnili na tvrdko Gassner v Tržiču, da bi nam dala načrte svojega gospodinjskega internata. O tem danes ni govora. Razgrnil sem delo današnjega odbora. delo podeželskih učiteliiev-zidar-jev. Odkritih in poštenih obrazov stojimo nred Vami. Vi ste nas volili in Vaša ie sodba! T a j n i k o v o poročilo se vzame brez debate na znani e. (Dalje prih.) Učiteljski pravnik. —§ Na razna vprašanja, zakai novo upokojenci s notnim? službenimi leti Dla-čuieio tako visok invalidski in komorni davek, smo dobili sledeče pojasnilo: Upokojencem se povišani invalidski in k)o-morni davek v letu 1925. sploh nji računal. Zatorei se ie davek v letošnjih mesecih odpisal za leto 1925. Invalidski davek znaša letno 250 Din Kafttdžl(ža H- Beograd ARGUS-ov telefon je 6-2B, a brzojavni naslov Argus J V debato, katera se je razvila za tem, so po« segli tov. Knaflič ter posebno še tov. obl. šol. nadzornik Senkovič, ki je povdarjal, da je pri tem vprašanju predvsem najtežja tehnična stran. Enorazrednice so ovira dobremu napredku. Tam se ne more doseči istega smotra kakor na bolj razvitih šolah. Naša minimalna zahteva naj bo, da se vse enorazrednice razširijo saj v dvoraz» rednice, to pa ne oziraje se na vsa nasprotstva. Vobče pa so potrebe dežele različne od potreb mesta. Za podeželske šole bo treba ustvariti po« sebne učne načrte, ki pa tudi morajo odgovarjati modernim načelom. Tov. srez. šol. nadzornik Koropec je dal potrebna pojasnila in navodila, kako se morajo izpolniti »službeni listi«, za kar se mu je tov. predsednik lepo zahvalil. Razpravljanje o reorganizaciji in izpremembi pravilUJU se je radi po* manjkanja časa odložilo na prihodnje zborovanje. Sklenilo se je tudi, da bo v mesecu aprilu zborovanje. Ob 13. uri zaključi tov. predsednik dobro uspeli zbor. + Belokranjsko učiteljsko društvo je zbo» rovalo dne 6. marca v Črnomlju. Udeležba je bila vkljub hladnemu vremenu obila, saj je bilo tudi zanimanje za to važno zborovanje zelo po« trebno. Predsednik otvori skupščino, nakar čita tajnica zapisnik zadnjega zbora, ka« terega navzoči odobre. Po prečitanih dopisih, ki so došli med zadnjim in sedanjim zborovanjem, preide skupščina takoj na glavno točko dnevrtega reda: Debata o deklaraciji. Predno pa se je debata pričela predlaga skupščina resolucijo, v kateri protestira proti omejitvi osebne svobode šolskim sreskim referentom kot članom okrajnih učiteljskih društev. Veliki župan je namreč izdal ukaz, s katerim zabranjuje sres. šol. referentom umešavanje v notranje zadeve UJU. Ker so smatrali tovariši in tovarišice, da je to omejitev osebne svobode, so protestirali proti naredbi ve« likega župana, saj vendar vsak sreski šolski re« ferent, ko se udeleži zborovanja, je le član do« tičnega društva in ne fingira niti najmanje svo« jega položaja v službi. Po tej resoluciji otvori tov. predsednik debato o dogodku, ki se je iz« vršil na Planini, kjer so otroci (Kočevarji) pre» tepli svojo učiteljico. Tovariš Živojinovič kon« statira in povdarja, da to ni bil gol slučaj — nego, da je bil to akt nacijonalne mržnje do slovenske učiteljice in zahteva od tovarišev in tovarišic, da solidarno nastopijo proti tem ana» cijonalnim — oziroma nemškim zagrizencem. To« variš Lukežič pojasni, da je preiskava v polnem teku in da bo stvar, ko bo preiskava dokončana, obravnavalo sodišče. Društvo sklene soglasno resolucijo, ki se glasi: Belokranjsko učiteljsko dru« štvo zahteva, da sreski poglavar občutno kaznuje krivce v zadevi pretepa naše stanovske tovarišice na Planini, v kolikor to spada v nje« govo območje. Ob enem naj sreski poglavar izda tozadevni razglas Kočevarjem kot opozorilo, da živijo v jugoslovanski državi, da to upoštevajo ter da učitelje in državni jezik rešpektirajo, sicer bodo v ponovnem slučaju najstrožje kaznovani. Belokranjsko učiteljsko dru« štvo protestira proti predčasni upokojitvi tov. nadzornika Matka iz Novega mesta, po« sebno, ko je bil upokojen brez pravne podlage in predno je dovršil svojo službeno dobo. Oblasti naj upoštevajo, da je v prvi vrsti upoštevati uči« telja kot uradnika in ne kot človeka, ki je morda komu neljub vsled svojega prepričanja. Po teh sklepih otvori tovariš predsednik debato o deklaraciji. Priglasilo se je več tovarišev k besedi, med njimi tov. Štrbenk, tov. Živojinovič, tov. Razpotnik, tov. Ljubic. Vsled pomanjkanja časa pa debata o deklaraciji ni bila končana. Vendar j^ stavil tov. Štrbenk predlog, naj se deklaracija V bistvu sprejme, nakar bo pri prihodnjem zborovanju debata o posameznih točkah, katere bi eventu» elno bile ali odveč, ali pa je treba njihov tekst nekoliko predrugačiti. Tov. predsednik da pred« log na glasovanje in deklaracija je bila v prin« cipu soglasno sprejeta. — Nato je zbor določil prihodnje zborovanje na dan 17. aprila v Črnom» lju, kjer bo glavna točka dnevnega reda podrobna debata o deklaraciji. — D. S. + Občni zbor litijskega učiteljskega društva se je vršil dne 6. februarja 1926 v risalnici drž. moškega učiteljišča v Ljubljani. Uvodoma pozdravi predsednik sreskega šol. referenta tov. Iv. Bezeljak in za« stopnika pov. UJU tov. Lapajneta iz Cerkelj. Ob tej priliki se spomni tudi blagopokojne tov. gdč. Hermine Breindlove. Nato poda predsednik izčrpno poročilo iz seje širjega sosveta. Dodatno k temu poročilu da več stvarnih po« jasnil tov. Lapajne. O deklaraciji, predloženi od mežiškega učiteljskega društva, se je sklenilo stvarno razpravljati na prihodnjem zborovanju, ko dobi društvo od poverjeništva tozadevni na» log. Odbor se je pooblastil, da pridobi enega za« govornika in enega protigovornika. Tajniško poročilo. Vsled odsotnosti tajnika poda predsednik njegovo poročilo. Iz tega je bilo razvidno, da šteje društvo 84 članov ter da je imelo 4 zborovanja z aktualnimi pre« davanji, več sej, odnosno sestankov ožjega od« bora. Blagajniško poročilo. Blagajnik po« hvalno omenja delovanje poverjenikov-upravite« Ijev in tovarišev odnosno tovarišic z rednim po« biranjem in nakazovanjem članarine. Revizorja pregledata račune, najdeta vse v popolnem redu, nakar se blagajniku izreče primerna zahvala z absolutorijem. Članarina za leto 1926. se določi mesečno 20 Din; v tem znesku je vštetih 8 Din kot prispevek za Učiteljski konvikt. Konviktu se bo koncem leta nakazal skupni znesek. Člani naj nakazujejo članarino potom svojih poverjenikov na društvo, da je mogoča točna evidenca. Odbor je bil izvoljen dosedanji; ta je: Levstik J. predsednik, Rigler Franjo podpredsed« nik, Pelko M. tajnik, Kolenc Lojze blagajnik; ostalim odbornikom pa: tov. Kalin M., Lusner G., Poljanec-Furlan Z., Tancig Vera in Vrščaj Zinka. Računska preglednika sta tov.: Andoljšek B. in Okorn V. — Volitev delegatov se je odložila na prihodnje zborovanje. Dne 20. marca 1926 je imenovano dru» štvo imelo zborovanje na istem zavodu. Po običajnem uvodu je sledila volitev delegatov, ki je sledeča: a) za pokr. skupščino: Verbič Joško in Kolenc Lojze; nam. Okorn Vinko in Golob Franjo; b) za glavno skupščino: Pelko M., nam. Rigler Fr. Glede deklaracije se je za protigovornika javil tov. Golob Fr., ki ga je odbor na svoji seji akceptiral. Za progovornika se pa na poziv od» bora v vabilu za zborovanje ni prijavil nobeden član. Po prečitanem referatu tov. Goloba se je razvila debata, v kateri je tov. Samec razpletel namišljeni referat kot progovornik. Ker se k de» bati nadalje ni nihče več javil, je predsednik odredil glasovanje o stavljeni resoluciji tov. Go« loba, ki sc glasi: »Deklaracija se smatra odveč, ker je po členu 2. pravil UJU lahko vsak učitelj-ica član organi« zacije UJU ne glede na strankarsko pripadnost. Vodstvo pa naj.se v bo» uoče strogo ravna po tem členu.« Za to resolucijo je glasovalo 30 članov. Predsednik je po prvem štetju konštatiral, da je od 58 na» vzočih članov glasovalo »za« 30. Ker se je pa ugotovilo, da je došlo tik pred volitvijo še par članov (3), je predsednik odredil protiglasovanje, pri katerem je 9 članov zapustilo zborovalnico. Proti resoluciji pa ni glasoval nihče. Glede izpremembe pravil pov. U J U so bili sprejeti vsi predlogi, ki jih je stavil odbor. Končno je stavil tov. Okorn predlog, da naj delegati pri volitvi na skupščini uveljavljajo predlog, da pride v naše zastope čim več tova« rišev podeželanov. Pelko Matija, Levstik Janko, t. č. tajnik. t. č. predsednik. + Učiteljsko društvo za srez Murska Sot bota je zborovalo dne 12. februarja in dne 6. marca t. 1. Udeležba 6. marca: 62 članov-ic, 12. febr.: 74 članov-ic. — Predsednik tov. Požegar je otvoril zborovanje ter prisrčno pozdravil gosta tov. Ant. Hrena, kakor tudi novo vstopivše člane-ice. Zapisnik zadnjega zborovanja je bil sprejet. Poročilo o seji širjega sosveta v Ljubljani dne 10. januarja je podal tov. Ciril Hočevar. Po njegovem zanimivem in izčrpnem referatu je zbrano članstvo soglasno sprejelo deklaracijo, ki jo je društveni odbor na svoji seji dne 25. februarja ponovno temeljito predelal ter sprejel z malenkostnimi spremembami v tekstu, nakar jo je članstvo na zborovanju dne 6. marca končnoveljavno sprejelo. Učiteljski dom v Mariboru. O na» logah in cilju društva U. D. je obširno referiral tov. Hren. Povdarjal je, kako neobhodno po» trebno je, da izvrši društvo čim preje veliko na« logo, ki si jo je nadelo, podal nam je tudi zani« mivo sliko o delu, ki ga je društvo že izvršilo. Po njegovih izvajanjih je članstvo sklenilo pri» stop k društvu z letnim prispevkom po 100 Din. Na zborovanju dne 6. marca se je o tem raz« pravljalo ponovno, obveljal pa je prvotni sklep. Letno tajniško poročilo kaže sicer uspešno delovanje društva, vendar pa bi bili za nami lahko večji uspehi, ako bi se zavedal vsak član-ica svoje društvene in stanovske dolžnosti. Za sedaj rečem le: »Izrabite društvena zboro« vanja v to, za kar so namenjena! Šele v drugi vrsti je komodnost, promenada, izleti, ... čebljanje!« Drugič, če bo treba, bom govoril direktno! Blagajniško poročilo. Ker ni imel tov. blagajnik še urejene blagajne, jo pregledo» valca računov nista mogla pregledati, vsled česar se je preneslo poročilo do 6. marca. Tega dne je prevzel blagajno novi blagajnik, ki bo imel obilo posla s ščegetanjem zaostankarjev. Dne 6. marca je bilo 69 dolžnikov na članarini za 1. 1925., med temi 31 takih, ki niso plačali še niti ficka. Škandal! Napisal bi kaj več, a ne vem, če bodo čitali oni, ki jih zadene. Volitve so se izvedle z vzklikom. Iz» voljen je bil sledeči odbor: preds. Požegar, nam. Hočevar; tajnik Dujc, nam. Dolenčeva Lj.; blag. Štubel, nam. Prelogova; odborniki: Džuban, Če» pregi, Titan, Verteš, Kočar, Rusjan; pregl. ra» čunov: Antauer in Deškovič. Na zborovanju dne 6. marca se je spo» minjal tov. preds. v toplih besedah umrlega to» variša Kallat-a Adolfa. Moža-dobričino in vrlega tovariša ohranimo v prijetnem spominu! Poročilo o odborovi seji z dne 25. febr., o volitvah učit. zastopnika, kakor tudi o nasilju nad tov. urednikom »U. T.« je podal tajnik Dujc. Slednje poročilo je vzelo članstvo z ogorčenjem na znanje ter odobrilo odposlani protest. Poročilo kult. prosv. odseka je podal preds. tov. Hočevar, ki je podal ob enem tudi smernice za bodoče delo. Ped. krožki. Poročilo je podala le tova» rišica Tominčeva za mursko-soboški krožek. Ostala dva nista zborovala. Predavanje. Prof. dr. Makso Robič je imel nad vse zanimivo in podučno predavanje o »Veri starih Slovanov«. — Predavanje, za ka« tero je črpal g. predavatelj snov iz najrazličnejših, nam po večini nedostopnih virov — najstarejša poročila o mitologiji vseh slovanskih plemen, »beg« malikov pred krščanstvom, itd., je bilo tem zanimiveje, ker je bilo urejeno skrbno krono« loško. Na žalost pa moram ugotoviti, da ni to, vse pažnje vredno predavanje našlo pri nekaterih dovolj razumevanja. Gospoda predavatelja pa prosimo, da objavi svoje predavanje v »Popot« niku«. Članarina. Za I. 1926. znaša članarina sledeče: Vsak član prispeva za »Učiteljski dom« v Mariboru 100 Din; z učitelji poročene učiteljice plačajo letno 80 Din, vpokojenci 100 Din, ostali pa 130 Din. Poravnajte čimpTeje članarino za prvo tro* mesečje, ki je že skoro za nami! Vedni opomini so predragi, a časti ne delajo nikomur! M. Dujc, taj,pik. Književnost in umetnost. Vsa lu navaden« knjige In publikacije ■e dobe v UflleUskl knjigarni v Ljubljani. Franfllkanska ulica 11.6. Ocene. —k Polžja hišica se imenuje najnovejša zbirka otroških pesmic, ki jih je poklonil Karel Širok naši mladini za pirulie. Z mičnimi' sličicami prof. S. Šantla opremljena knjižica ne bo le dobro došla našim malčkom, ampak tudi njih vzgojiteljem, ker nudi za jezikovni pouk in za deklama-cije polno nove snovi. Knjižico je založila Minka Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1. Cena broširanemu izvodu 12 Din, vezanemu 14 Din. —k »Politične stranke«. Dr. Albin Ogris. Ljubljana. 1926. Samozaložba. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. 8°, 270 strani. Cena: do pošti 42 Din, po pošti priporočeno 45 Din, za inozemstvo 45 Din. za dijake 35 Din. Spis nodaia sistematično sliko o političnem strankarstvu v moderni demokraciji. popisuje niegovo sociološko poa-s.tavo in organizačne oblike, preiskuje funkcije, ki fih vrše politične stranke ne le v sodobni, temveč splošno v državi, ter proučuje mehaniko, p0 kateri se ustvarjajo razni strankarski sistemi v ooedimh državah. Pisatelj hoče podati le objektivno sliko tega. kar ie, in se načeloma ne bavi z vprašanji, kako bi bilo usmeriti politično dogajanje, ne ponuja nobenih smernic ¡n navodil, ker ima v tem oziru vsak posameznik, vsak stan in razred svoi lasten ideal in svoie zahteve, kakor iih iim pač narekujejo obstalne razmere. Zato so mu tudi socialne, straii-karsko-politične ideologije le predmet za preiskovanje njih socialne tehnologije in ga zanima le funkcija, ki iih socialni ideali in njih sistemi vršiio v celotnem družabnem sestavu. Knjiga ima trajno vrednost in ie pisana zelo zanimivo, se odlikuje z bogato vsebino ter se priporoča tudi po čedni svoji zunanjosti Kdor se količkaj zanima za politiko — in zanimati se mora zji nio v demokratični državi vendar vsak inteJigent. tudi ako se aktivno v politiki ne udejstvuie — bo gotovo z veseljem segel po tej knjigi. Niena cena ie kakor glede vsebine tako glede zunanje opreme nižja nego cene enakih spisov kjerkoli v naši ali tujin državah. Spis vsemu učiteljstvu najto-Pleie priporočamo. , .. —k Glovanni Boccaccio: Dekameron Druga knpga. Prevedel dr. A. Budal. V Ljubljani 1926 izaala Tiskovna zadruga. Strani 250 in 39 celostranskih slik. Cena broš. Din 56.—, celo platno Din 72.—, boljša izdaja v polfranc. vezavi Din 100.—, poštnina Din 3.—. Prva knjiga Dekamerona, ki je izšla o božiču, je vzbudila po vsebini kot po elegantni in originalni opremi, splošno pozornost. Druga knjfga, ki je izšla sedaj za Veliko noč, bo storila to v ie večji meri. Tudi ta knjiga je zabavna, poučna, obenem pa žgoča satira na nemoralno življenje duhovrnštva in meništva, knjiga smešnih a čudovitih doživljajev iz meščanskih in plemiških krogov v XIV. stoletju. Duhovščina je »Dekameron« svoj čas hudo preganjala in ga postavila na indeks, sprijaznila se pa je z njegovo vsebino, ko je izšla posebna cerkveno dovoljena izdaja, v kateri nastopajo v enakih dogodkih plemkinje mesto opa-tinj, vojaki mesto duhovnov, a čarodeji mesto menihov. Dekameron spada med najslavnejša dela svetovne literature. Po sodobni sodbi so Danteja občudovali, Petrarka hvalili, a Boccaccija čitali. —k Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo s književno prilogo (vsak drugi mesec). Urejuje Zorko Prelovec, izdaja in zalaga pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Pravkar je izšla februarska številka, ki prinaša dva najnovejša, zelo zanimiva mešana zbora našega plo-dovitega skladatelja Emila Adamiča. Za štirinajst dni izide tretja številka s književno prilogo. — Z Zbori smo dobili glasben list, ki bo vsaj kar se tiče zborovske glasbe in potreb pevskih društev prav lahko nadomeščen »Nove Akorde«. Tak list pač zasluži, da ga podpirajo pevska društva, pevci in pevke, vsi ki se za glasbo zanimajo. Naročile naj bi se nanj tudi okr. učiteljske knjižnice! — Uprava »Zborov« vljudno prosi vse lanske naročnike, da nemudoma poravnajo letošnjo naročnino v znesku 40 dinarjev. List brez plačujočih naročnikov dolgo ne bo mogel izhajati. Podpirajte ga! — —k Josip Grdina, štiri leta v ruskem ujetništvu. Ljubljana, 1925. Komisijska zaloga Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena broš. 80 Din. Koliko naših ljudi je usodna svetovna vojna vrgla med širni ruski svet; bili so inteligenti, izobraženi, pa tudi navadni ljudje, toda nihče se ni našel, da bi s.voje doživljaje napisal in jjh tiskane sporočil radoznalemu občinstvu. Priti je moral šele mlad, pa nadarjen ameriški Slovenec, ki so ga čudna pota usode privedla tik pred izbruhom svetovne vojne nazaj v staro domovino, ki ga je poslala na krvave gališke bojne poljane, od ondot pa v rusko ujetništvo, od koder se je kakor starogrški Odisej mnogo in bridko preizkušan vrnil po štirih letih v svojo rodno vas odn. odrinil vnovič preko oceana v Ameriko. Ti spomini bodo s svojo neposrednostjo občutja, finim darom opazovanja in naravnost dramatično napetostjo dogodkov priljubljeno čtivo za staro in mlado, zlasti še ker dobrih potopisov Slovenci za enkrat tako živo pogrešamo. Kako radi sledimo pisateljevemu opisu potovanja po ruski železnici, kako nas seznanja s »kipjatokom«, z življenjem po kmetih med pripro-stimi mužiki in ponosnimi kozaki, ki jih nas uči vse bolj spoštovati; kako živo nam riše šege in navade, vero in cerkev, delo na polju in utise potovanja po ozemlju samozavestnih, a poštenih donskih kozakov. Z bridkostjo v srcu pričakujemo rešitve ujetnikov iz gozdne sužnosti samosilnega ruskega barona v uralsko-sibirskem gorovju in z vročo željo ga spremljamo na povratku v domovino, da bi srečno premagal številne ovire m prestal vse preteče nevarnosti. Grdinov popis ruskih revolucijskih dni, časa boliševiške strahovlade in zadržanje ruskega mužika v oni dobi pa je za nas, ki smo o vsem tem tako slabo poučeni, naravnost zgodovinski dokument. Knjigo, ki jo krasi več lepih slik, pa bo vzel vsak rad v roke tudi radi tega, ker ji je pisatelj dodal v prilogi tudi še kratek pregled zgodovine ruskega naroda, menda prva skupna in pregledna zgodovina te vrste v slovenskem jeziku. — Če še pristavimo, da je cena 80 Din za delo, ki obsega 611 strani, za slovenske knjigotržne razmere izredno nizka, moremo končno te spomine in potopise vsakomur kar najtopleje priporočati, nikakor pa ne smejo manjkati v nobeni prosvetni, šolski, društveni in izobraževalni knjižnici. ODLIČNE, JEFTINE KNJIŽICE. Treba početi iz nova. Moramo stvarati, od-gajati novu čitaču publiku, a to se može samo onda, ako djeci turimo u ruke, več u ranoj dobi, dobru knjigu. Polazeči sa toga stajališta i s viso- kim mjerilom, da je za djecu dobro tek ono što je i inače najbolje, pokrenula je Prosvjetna' na-kladna zadruga naročitu dječiju knjižnicu, kojoj je dala ime, za to jer je pokrenuta sada u prolječu i namijenjena u prvom redu onima, koji su u pra-maljecu života: Vesninom knjižnicom za djecu Zasnovano je, da Vesnina knjižnica izlazi u nizu ko a. a svako kolo, da ima četiri knjižice. Prvo kolo upravo je izašlo i u ove četiri knjižice prvoga kola ušle su priče ovih svjetskih pisaca i pjesnika: M. Maeterlinckova priča, upravo pjesničko raz-matranje o njegovom psiču Pelleasu. Priča naj-suptilnijega ruskoga .pripovjedača, Antona Pavlo-viča Cehova: Kaštanka črta takodjer život tako-voga četveronošca, jedne zalutale kujice, ali se u velike razlikuje od prikazivanja Maeterlinckova Pelleasa. U trečoj knjižici je jedna od najljepših Priča odličnog dječjega pisca i pripovjedača, en-gleskog pisca K. Klplinga: Slonič, ili tačnije priča 0 tome, kako je radoznali Slonic dobio dugi nos rilo, jer je htio doznati što krokodil ruča. Četvrta priča, izvadjena iz zbirke kineskih narodnih priča, Mudrac Hu-DI ide za tim, da čita-telju utvrdi i ojača vjeru u pravednost. Cijena pojedinoj knjižici je dva i po! dinara, pak bt tu Vesninu knjižicu prejioručivala več i ta neobično niska cijena, bez obzira n;v ukusnu opre-mu i kao što se vidi; odličan izbor samoga štiva. Izlaženje drugoga kola zavisi o tome, kada če se utrškom prvoga kola podmiriti i njegovi troškovi. Zavisi u prvom redu o -našim učiteljima i još više učiteljicama, da pomognu pri raspačavanju Vesnine knjižnice i o Ministarstvu prosvjete. da i ono bilo kojim načinom pomogne produživanje s izda-vanjem daljnjih kola Vesnine knjižnice, pak da doskora dobijemo drugo, treče i daljnja Koia Vesnine Knjižnice za djecu, koja če donositi ne samo po izbor priče i iz drugih književnosti, nego i od naših dječijih i drugih pisaca. Uredništvo i uprava Vesnine Knjižnice za djecu povjereni su Andriji Milčinoviču. Narudžbe, pisma i novac treba slati Vesninoj Knjižnici za djecu, Zagreb. Gunduličeva broj 24. Po sklepu lista. Učlteli! ki i'm ie bila oriznana nolo-žaina Dlača 7 dnevom dospelosti in so dobili nov dekret v katerem se iim priznava položaina plača od dneva ukaza po čl. 106. urad. zakona, nai se prito-žiio direktno na Državni svet. proti drugemu odloku, ker pripada položaina plača profesorjem in učiteljem glasom odločbe glavne kontrole iz 1. 1924. auto-matski od dneva dospelosti in ne od dneva ukaza ali odloka. POSLANO. Gg. učitelji in učiteljice! Ako hočete učence razveseliti, potem priredite letos mainiški telet na Bled! V restavraciji na Blejskem gradu dobite obilno in dobro hrano po sledečih cenah: Obed: prvovrsten: Goveja iuha. pečenka z dvema orikuhama in močnata ied .... 15'— Din drugovrsten; Goveja juha. goveie meso z dvema orikuhama ....... 8-50 » tretievrsten: Juha in krompirjev golaž......4-— »• Večeria • Mesni golaž s krompirjem ali rižota s salato .... 6'— » Zaiutrek ali oa mala iužiha: Kava. čai ali mleko z dvema kruhoma 1.......2-50 » Hladilne oiiače: Malinovec ali limonada, kozarec po....... 1'50 » Prenočišče- preprosto ležišče na žimnici za osebo ....... 2:— » postelja s perilom .... 5:— » S terase pred hotelom ie prekrasen razgled na iezero in Triglav. Tudi ie pripraven prostor za igre. Postrežba je točna in hitra. Vljudno ¡se prosi, da učitelistvo pravočasno iavi prihod, število učencev in spremljevalcev. S spoštovanjem Hotel na Blejskem gradu.