Borut Likar Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement borut.likar1@guest.arnes.si Žiga Cepar Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement ziga.cepar@fm-kp.si Petra Kunc Univerza na Primorskem, Fakultetazamanagement petra.kunc@guest.arnes.si Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom mora postati prihodnost Najboljše šole danes oblikujejo kadre, ki jih bo jutrišnje gospodarstvo potrebovalo, zato se morajo biti sposobne povezovati z gospodarstvom in v ta nov modus operandi aktivno vkljuciti tudi dijake. Naša teza je, da je neustrezna komunikacija med sfero šolstva in sfero gospodarstva glavna težava plodnejšega sodelovanja. V prispevku je predstavljena kva­litativna raziskava povezovanja srednješolskega izobraževanja in gospo­darstva. Najpomembnejše ugotovitve naše raziskave so, da v Sloveniji še nimamo zadovoljivega povezovanja med srednjimšolstvomin gospodar­stvom. Predvsem je problem komunikacija med vsemi deležniki. Vsi ude­leženci v raziskavi pricakujejo od države, da bo trajnostni dialog sistem­sko uredila. Kljucne besede: povezovanje srednjega šolstva in gospodarstva, inovativ­nost, komunikacija Balanced Communication between Education and Economy Must Become the Future The paramount schools today are shaping the sta. that tomorrow’s econ­omy will necessitate, so they need to be able to connect with the economy and actively involve students in this new modus operandi. Our thesis is that inadequate communication between the sphere of education and the sphere of economy is the main problem which is stopping more fruitful cooperation. The paper presents our qualitative research on the connec­tion between secondary education and the economy. The most important .ndings of our research are that Slovenia fails to have a satisfactory con­nection between secondary education and the economy. Above all, the problem is communication between all stakeholders. All participants in the research expect the State to systematically regulate sustainable dia­logue. Keywords: connecting secondary education and economy, innovation, communication https://doi.org/10.26493/1854-4231.16.3-9 Uvod in teoreticna izhodišca Globalizacijski procesi v današnjem casu prina­šajo veliko sprememb, kar je še posebej cutiti v gospodarstvu, kjer morajo nenehno slediti sodob­nim smernicam. Gospodarska rast danes temelji na razvoju in uvajanju novega znanja ter inovacij, razpoložljivosti podjetniških idej in hitrosti, s ka­tero se te ideje pojavljajo na trgu. Za konkurencni preboj slovenskega gospodarstva mora Slovenija postati inovativnejša in bolj podjetniška, torej je treba uveljaviti koncept kakovostne gospodarske rasti, ki naj temelji na idejah, znanju, novi tehno­logiji, in to na vseh podrocjih delovanja, od go-spodarstva do javnega sektorja in države (Petrin 2004). Cloveški kapital postaja cedalje pomembnejši dejavnik uspešnosti podjetij. Slovenski deloda­jalci se cedalje bolj soocajo s težavami pri iskanju kadrov, ki bi bili ustrezno kvali.cirani. Znanje na­mrec zelo hitro zastareva, tehnološki cikli so vse krajši, cas izobraževanja pa se podaljšuje, kar pov­zroca še vecje neskladje med šolstvom in gospo­darstvom. Zaradi nenehnih sprememb je še pomemb­neje, da izobrazimo inovativne in podjetne kadre, saj bodo rojeni po letu 1982 do leta 2025 predsta- Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom Slika 1 Neskladje v hitrosti sprememb vljali 75 odstotkov delovne sile (Mulej 2013). Torej bi morali mladi pridobiti takšno izobrazbo, ki bo vsakemu posamezniku omogocala, da bo v teku delovne dobe lahko veckrat menjal delovno me-sto in poklic v skladu z zahtevami tehnoloških ter ekonomskih sprememb posamezne družbe, kar izobraževalne ustanove postavlja pred velike izzive. Za višjo gospodarsko rast potrebujemo ka­kovostno in ucinkovito izobraževanje, pri cemer se nam postavlja vprašanje, koliko so se šole spo­sobne prilagajati spremembam, še posebej, ker je znano, da se šolski sistemi spreminjajo zelo po-casi. Namen raziskave je bil preuciti sedanje stanje ter priložnosti in možnosti za boljše usklajevanje srednješolskega izobraževanja s potrebami go-spodarstva, kar lahko pomembno vpliva na višjo zaposljivost mladih po koncanem izobraževanju oziroma njihovo manjšo brezposelnost. S pomo-cjo raziskave smo želeli ugotoviti, kako dobro ma-nagementa šolstva (vkljuciti smo morali razlicne nivoje – slovenski izobraževalni koncept, kuriku­lum in ravnatelje) in gospodarstva obvladujeta medsebojno usklajevanje. V prispevku najprej prikažemo, da prihaja do velikega neskladja v hitrosti sprememb. V gospo­darstvu, ki je vezano na svetovni trg, se namrec spremembe dogajajo veliko hitreje kot v šolstvu. V nadaljevanju predstavimo, kako pomemben je trajnostni dialog med tema dvema sferama. Pred­stavimo primere dobre prakse iz tujine. Nadalju­jemo s predstavitvijo naše raziskave, ki smo jo iz­vedli, da bi dobili odgovore glede zastavljene teze. Podamo ugotovitve raziskave, vpogled v stanje na tem podrocju v Sloveniji in sklepne misli. Neskladje v hitrosti sprememb Srednješolski sistem mladih ne spodbuja dovolj k inovativnemu razmišljanju in s togim šolskim programom ne sledi potrebam gospodarstva. Za­radi tega je sodelovanje srednjih šol s podjetji v lokalni skupnosti zelo pomembno, saj se morajo v gospodarstvu nenehno truditi za novosti, poso­dobitve, inovacije, ker drugace na trgu ne bodo preživeli; medtem pa šolstvo, veckrat tudi za­radi pomanjkanja sredstev, spremembam ne sledi tako hitro (slika 1). Ravno povezovanje šolstva in gospodarstva pa mladim omogoca, da prej razu­mejo potrebo po inoviranju in s tem povezane metode ter spoznajo npr. nove delovne stroje, robote, inovativne procese ipd.; prav tako lahko podjetja šolam .nancirajo potrebne novosti, saj izobražujejo pravzaprav njihov potencialni kader. Uspeh v prihodnosti bo zagotovljen, ce bodo šole s sodelovanjem podjetij uspele izobraziti ino­vativen kader, saj bo tudi njihovo znanje v proce­sih dela vplivalo na produktivnost in kakovost dela, tj. zvišan dohodek in dobicek, porast do-bicka gospodarskih organizacij, vecjo družbeno blaginjo, zato je treba iskati rešitve in mladim po­magati, da se bodo sposobni soocati s problemi ter nenehnimi spremembami, ki jih prinaša hiter tehnološki in družbeni razvoj. Povezovanje šolstva in gospodarstva Da bi mladi že v casu šolanja pridobili ustrezna znanja in kompetence, da bodo uspešni na trgu dela, za katerega je znacilno nenehno spreminja­nje, posodabljanje in napredovanje, je pomembno bolje povezati šolstvo in gospodarstvo ter krepiti ukrepe za medsebojno sodelovanje. To povezova­nje bi bilo zelo dobro tudi zaradi vecje zaposlji­vosti mladih, saj bi zaceli nabirati delovne izku­šnje že v casu šolanja. Mladi morajo pridobiti spo­sobnosti, da bodo vedno znova lahko pridobivali nova znanja, ki bodo pomembna na njihovi kari­erni poti. Šole se morajo veliko bolj odpreti lokalnemu 4 management 16 (2021) številka 1 Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom in širšemu okolju, kar bo v prihodnje postalo nuja oziroma kar »preživetje« šol, saj prinaša nove mo-žnosti in izzive, pri cemer naj bi bila zelo po­membna komunikacija med sodelujocimi (Go-tvassli 2008). Temu dialogu z razlicnimi deležniki in skupnostjo pritrjujejo tudi Cankar, Deutsch in Trampuševa (2015), saj so lokalne in regionalne spodbude zelo pomembne za razvoj ustvarjalno­sti in inovativnosti mladih, s skupnim ciljem, da se programi, projekti ter ostale dejavnosti uspe­šno odvijajo in zakljucijo. Pomembnosti sodelo­vanja se zavedajo tako podjetja kot druge orga­nizacije, saj razumejo, da je v lokalnem okolju za lastno inovativnost potrebna tudi podpora ne­posrednega okolja, ki zagotavlja dovolj spodbud in podjetniških izzivov, in da mladi predstavljajo njihov bodoci zaposlitveni potencial (Cankar, De­utsch in Trampuš 2015). Nova šolska zakonodaja poklicnega in stro­kovnega šolstva poudarja socialno partnerstvo, ki temelji na vecjem sodelovanju med gospodar­stvom in šolami. Šole želijo prisluhniti potrebam gospodarstva, želijo spoznati tok razvoja in novo­sti v gospodarstvu, vse nastale spremembe vne­sti v kurikul in ustrezno usposobiti dijake, da lahko takoj po koncanem šolanju nastopijo z de­lom (oecd 2018). Po drugistranipasenamrecpojavlja težava, da v gospodarstvu niso zadovoljni s kadri, ki pri­hajajo neposredno iz šol: menijo, da nimajo po­trebnega znanja, kar kaže na razkorak med gospo­darstvom in šolstvom, ki se odraža tudi v struk­turni brezposelnosti. Formalna izobrazba, spo­sobnosti in ostale lastnosti delovne sile se torej ne ujemajo s pricakovanji delodajalcev. Ta razko­rak med znacilnostmi razpoložljive delovne sile, ki zakljuci poklicno ali strokovno srednješolsko izobraževanje, ter potrebami po delovni sili, ki jih izkazuje gospodarstvo, bi bilo nujno treba premo­stiti. Podjetja se cedalje bolj zavedajo, da je pred­vidljiva ponudba delavcev bistvena za njihov ra­zvoj in preživetje nasploh, zato so ponekod že zacela pritiskati na izobraževalne ustanove, da svoje programe prilagodijo zahtevam industrije. Teh pritiskov lahko pricakujemo cedalje vec, zato nas zanima, koliko in kakšno povezovanje že ob-staja. Dobre prakse iz tujine V Avstriji, npr., je sistem poklicnih šol primer dobre prakse povezovanja sfere izobraževanja in trga dela. Zaradi tega imajo dobro razvito gospo­darstvo in nizek odstotek brezposelnosti. Zave­dajo se, da je v casu nenehnih tehnoloških spre­memb pomembno, da izobraževalni sistem sledi spremembam in potrebam na trgu dela ter se temu po potrebi prilagaja (Federal Ministry of Economy, Family and Youth 2012). V Avstriji se delodajalci že zgodaj vkljucijo v izobraževanje in ga ves cas spremljajo, dopolnjujejo in izboljšu­jejo, saj jim to zagotavlja, da bodo dobili ustrezno usposobljen kader, za katerega ne bodo potrebni dodatni stroški uvajanja. Velika razlika z našim poklicnim izobraževalnim sistemom je v tem, da je avstrijski bolj usmerjen v prakticno usposablja­nje, in sicer vajencem, ki se izobražujejo v ucnem poklicu, nudijo spremljajoc in strokovno usmer­jen pouk (dualno izobraževanje) ter podpirajo in izpopolnjujejo izobraževanje v podjetjih in splo­šno izobrazbo (Federal Ministry of Economy, Fa­mily and Youth 2012). V Avstriji vajeništvo po­teka tako, da vajenci 80 odstotkov casa delajo v podjetju, le 20 odstotkov casa pa preživijo v šoli. Pomembno je tudi dejstvo, da avstrijski model va­jeništva vkljucuje povezanost vseh socialnih par-tnerjev (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport b. l.). Eden od teh partnerjev je gospodarska zbornica, ki je odgovorna za registracijo pogodb in tudi za to, da podjetja vajence ustrezno izucijo. Njihov nacin vajeništva je tudi primer, ki kaže, da ima povezovanje podjetij in mladih pomembno vlogo pri preprecevanju brezposelnosti (Ministr­stvo za izobraževanje, znanost in šport b. l.). Av-strijska podjetja v vajeništvu vidijo naložbo za prihodnost, saj na ta nacin najbolje kvali.cirane delavce usposobijo po svojih merilih in potrebah (Federal Ministry of Economy, Family and Youth 2012). Finski šolski sistem na splošno velja za enega najboljših na svetu. Vzrok za visoko kakovost šol­stva v tej državi so med drugim tudi inovacije in visok družbeni status inovativnega dela uciteljev. Po vsej državi imajo zelo mocno medinstitucio­nalno sodelovanje v raziskovalno-razvojni dejav­nosti in tako ustvarjajo primerno podporno oko­lje za mednarodno konkurencna podjetja. Prav tako tesno sodelujejo razlicni subjekti – ministr­stva, .nancerji, univerze, raziskovalni inštituti ipd., ki poudarjajo tehnicne sposobnosti, ustvar­jalnost, inovativnost, .eksibilnost in podjetni­štvo. V poklicnem izobraževanju mladih so na Finskem leta 1998 zaceli z ucenjem na delovnem mestu kot obvezno ucno metodo, na podrocju ocenjevanja pa je bilo leta 2006 vpeljano ocenje­vanje s t. i. predstavitvami poklicnih kompetenc. Organizatorje poklicnega izobraževanja so usme­rili k vzpostavitvi velikih poklicnih šol, ki omogo- Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom cajo ucenje na vec razlicnih poklicnih podrocjih. Šolske oblastisiprizadevajo za to,dabibiloizo­braževanje bolj prilagojeno trgu dela (.eksibilno prenavljanje programov) in da bi poklicno izobra­ževanje postalo še privlacnejše, kar jim uspeva, saj se za poklicno šolanje zdaj odloci vec kandi­datov in kandidatk, kot je prostih mest (Finska v vrhu znanja 2030 2014). Velika Britanija je v zadnjih nekaj letih zacela pospešeno delati na povezovanju šolstva in go-spodarstva, saj se zavedajo, kako pomembno je povezati mlade s sfero dela in jim pomagati, da se bolje pripravijo na prihodnost (Harris 2015). Krepiti so zaceli vezi med šolami, univerzami in delodajalci. Prizadevajo si, da bi vzpostavili trajne vezi med njimi in da bi prepoznavali razlicne iz­zive na razlicnih podrocjih, saj se sfera dela zelo hitro spreminja. Harrisova (2015) razlaga, da je jedro modela, ki si ga prizadevajo vzpostaviti, mreža koordinatorjev, ki povezujejo vse deležnike in so pravzaprav tisti, ki imajo vse informacije o lokalnih šolah in delodajalcih. Vsaki šoli so ponu­dili poslovnega prostovoljca, da z njimi sodeluje pri razvoju kariernega in podjetniškega nacrta, ki temelji na lokalni podpori in je podprt z raz­iskavami o tem, kaj je ucinkovito pri dolocenih starostnih skupinah. Ustanovili so lokalna pod-jetniška partnerstva med lokalnimi oblastmi in podjetji, katerih cilj je skrbeti za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest znotraj lokal­nega obmocja (Harris 2015). Vodje poklicnih poti na šolah in univerzah bodo mladim lahko dali naj­novejše nasvete in jih v celoti pripravili na sfero dela (Harris 2015). Naloga srednjih šol pa je, da di­jakom vsako leto zagotovijo vsaj eno pomembno interakcijo s podjetji, s poudarkom na delodajal­cih s podrocja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. Metodologija Ker smo želeli preveriti našo tezo, da je neustre­zna komunikacija med sfero šolstva in sfero go-spodarstva glavni problem plodnejšega sodelova­nja, in so nas zanimali pogledi, izkušnje, mne­nja, predlogi in zamisli ravnateljev na srednjih poklicnih in strokovnih šolah ter managerjev v podjetjih glede izzivov na podrocju povezovanja sfere srednjega šolstva in gospodarstva, smo v kvalitativnem delu raziskave izvedli dvanajst pol-strukturiranih intervjujev, s katerimi smo pri­dobili celosten vpogled v problematiko povezo­vanja teh dveh sfer, pri tem pa smo upoštevali stališca, mnenja, izkušnje in vrednotenja vseh, ki smo jih vkljucili v raziskavo. Vzorec je kvotni, saj smo po vnaprej dolocenih kriterijih izbrali tri vire/skupine udeležencev, ki so nam lahko o naših raziskovalnih vprašanjih podali odgovore, in sicer so v prvi skupini trije ravnatelji najinovativnejših šol po merilih Zavoda Republike Slovenije za šol­stvo Ljubljana, v drugi trije managerji podjetij, ki so v letu 2018 dobila nacionalno priznanje Gospo­darske zbornice Slovenije za inovacije, in v tretji šest udeležencev, ki lahko pomembno pomagajo pri povezovanju obeh sfer. Kredibilnost raziskave je tako povecana s triangulacijo po razlicnih vi-rih/skupinah podatkov – managerji, ravnatelji in pomembni deležniki. Pridobljene podatke smo obdelali z metodo analize vsebine po Milesu in Hubermanu (1994), kjer smo s kategoriziranjem in klasi.ciranjem enot gradiva oblikovali pojme, jih povezali v kate­gorije in na njihovi osnovi oblikovali sklepe. Rezultati raziskave glede povezovanja izobraževanja in gospodarstva Odgovori vseh deležnikov glede stališca do pove­zovanja izobraževanja in gospodarstva so poka­zali, da so vsi zelo naklonjeni povezovanju šolstva in gospodarstva. Strinjajo se, da je ta dialog nujno potreben, ce želimo, da bomo imeli gospodarsko rast, da bomo zmanjšali brezposelnost, še posebej strukturno,kijetežava v zadnjih letih,ko seizo­brazba, sposobnosti in še druge lastnosti delovne sile ne ujemajo s pricakovanji delodajalcev. Ce po­gledamo to situacijo z ekonomskega vidika, gre torej za neskladje med ponudbo kadrov in pov­praševanju po njih. Pomena povezovanja se zave­dajo prav vsi intervjuvanci. Na podlagi raziskave smo prišli do ugotovitve (slika 2), da bi vec sodelovanja in komunikacije med vsemi deležniki pripomoglo k izboljšanju si­tuacije, ki vlada na podrocju strukturne brezpo­selnosti, cesar bi se morali zavedati vodstvi obeh sfer in v tej smeri okrepiti razlicne dejavnosti. Naše ugotovitve kažejo, da imajo pri povezo­vanju obeh sfer odlocujoco vlogo vodje, ki morajo najti pot, da dialog stece v pravi smeri. Intervju­vani ravnatelji so izpostavili podcenjujoc odnos gospodarstva do šolnikov in dijakov, ki so ga do-življali skozi leta, ko podjetja niso imela težav z delovno silo. Managerji pa so sami priznali, da so imeli v preteklosti do šol vzvišen odnos, zdaj pa spoznavajo, da jih zelo potrebujejo in želijo, da bi skupaj poskrbeli za razvoj kadrov, ki bodo s svo­jim znanjem in vešcinami ustrezali potrebam na trgu dela. V naši raziskavi se je pokazalo, da je težava ravnokomunikacijainda jenatem podrocju bi­ 6 management 16 (2021) številka 1 Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom Slika 2 Trajnostno sodelovanje vseh deležnikov stveni zaviralni dejavnik sodelovanja, zato bi mo-rali vodilni v teh sferah zaceti komunikacijo iz­boljševati. V uspešnih podjetjih postavljajo ko­munikacijo na prvo mesto, saj je bistvo kulture organizacije. Pricujoca študija potrjuje, da vecina težav nastane zaradi slabe komunikacije. Zato se je treba seznaniti s pravili dobre in uspešne komu­nikacije, ki naj postane bistvo kulture v organiza­cijah, prav tako pa tudi odprt odnos, spoštovanje in ustrezna delovna klima. Naša raziskava je potrdila, da zglednega so-delovanja med vsemi akterji še ni oziroma je re-lativno šibko, vendar je prepomembno, da bi ga lahko prepustili nakljucju ali le nekaterim posa­meznikom, ki se trudijo na tem podrocju. Lahko torej potrdimo postavljeno tezo, da je neustrezna komunikacija med sfero šolstva in sfero gospo­darstva glavna težava plodnejšega sodelovanja. Stanje v Sloveniji V Sloveniji na podrocju sodelovanja pomembnih akterjev še nimamo zadovoljivega stanja, ki bi se izboljšalo, cebisetiakterji bolje povezali. Po-manjkljivosti in slabosti smo povzeli v pregledni­ci 1. Ce bi izboljšali komunikacijo in poskrbeli za dobro trajnostno sodelovanje izobraževanja in gospodarstva, bi se kmalu pokazali pozitivni ucinki, in sicer: • ustrezna usposobljenost: • ustrezni pro.li (dobri, zaposljivi kadri); • manj brezposelnih; • ustrezna prepoznanost in izkorišcenost po­tenciala mladih; • prepoznanost in ustrezno vodenje talentov, da bi lahko dosegli maksimum; • delovne izkušnje že v casu šolanja; • povratne informacije tako za šolstvo kot go-spodarstvo; • sprotno usklajevanje šol in podjetij; • vkljucenost mladih v razvojne time; • ustrezna pomoc na poklicni poti; • perspektivni zaposljivi programi; • uspešnost podjetij; • razvoj inovativnosti; • vlaganje v razvoj; • državi se povrne investicija v izobraževanje posameznikov. Diskusija in sklep Ceprav Evropska komisija in Organizacija za go-spodarsko sodelovanje in razvoj opozarjata na po­membno vlogo izobraževanja odraslih ter vseh in-stitucij, od vrtca do univerze, med slednjimi še ve­dno ni prave povezanosti, ki pa bi bila nujno po­trebna. Managerji v podjetjih se morajo zavedati po­membnosti trajnostnega sodelovanja s šolstvom in si nikakor ne bi smeli privošciti vzvišenosti v tem odnosu, kot so si dovolili v preteklosti, kar priznavajo tudi sami. Za korektno in kakovostno sodelovanje se morajo truditi tudi v casu gospo­darske krize in takrat, ko ne cutijo pomanjkanja Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom Preglednica 1 Stanje v Sloveniji Trg dela Strukturna brezposelnost Inovativnost mladih Mladi imajo premalo ali sploh nimajo delovnih izkušenj; ni pravega stika z delodajalci; neaktivnost mladih; nemotiviranost mladih; mladi ne išcejo zaposlitvenih možnosti drugje. Moderni, nezaposljivi poklici; pre­kvali.cirana delovna sila; neustrezni pro.li; premalo tehnicnih pro.lov; prevec družboslovnih programov; mladisploh ne vedo, ceseizobražu­jejo za »pravi« poklic; pogoste frustra­cije med mladimi (travme, bolezni); izgubljen potencial znanja; mladi ne izkoristijo možnosti izbire in prekva­li.kacije. Neustrezne izobraževalne vsebine; ta­lenti so premalo spodbujeni; nekateri ucitelji zavirajo inovativnost (zasta­reli nacini poucevanja); generacijski prepad; neinovativno okolje; matura in poklicna matura zavirata. kadra, saj ne morejo vedeti, kaj bo prinesla ne­predvidljiva prihodnost. Intervjuvani managerji priznavajo, da so šele v zadnjih letih priceli spo­znavati, da ne bo vec lahko dobiti ustrezne de­lovnesilein dase morajo nujno povezati s šolami, ki izobražujejo njihov potencialni kader. Vsi intervjuvanci v naši raziskavi menijo, da je treba sodelovanje vec deležnikov iz šolstva in gospodarstva, ki so vpleteni v ta odnos, okrepiti ter nadgraditi do tiste stopnje, da bo to zaživelo, kot bi moralo, v dobrobit vseh. Zdaj vlada stanje, ko vsak deležnik izpostavlja predvsem dolžnosti drugih deležnikov, pozablja pa na potrebne aktiv­nosti in ukrepe, ki bi jih moral izpeljati sam. Pred­vsem je teoreticno marsikaj opredeljeno, toda pravegazagonazaizvedbo v praksini. Vzroktemu je po naših ugotovitvah na prvem mestu v neu­strezni komunikaciji. Vsi pozabljajo, da je nujna povezanost prav vseh. Študija kaže na to, da vsak izpelje vse aktivnosti sam zase in po svoje, v pre­pricanju, da bo tako dovolj dobro in da je marsikaj teoreticno zelo dobro napisano, v praksi pa ne de­luje. Ravnatelji razložijo, da lahko šola da dijakom osnove, pravzaprav en del, nikakor pa ne vsega, kar mladi potrebujejo na poklicni poti. Drugi del bi moralo dodati gospodarstvo, saj šola nima vsega potrebnega znanja, izkušenj pa tudi ne vse po­trebne infrastrukture. V podjetjih ocenjujejo, da šola ne izobrazi ustreznih kadrov, ponekod so celo mnenja, da mladi nic ne znajo, vendar to pomeni, da tudi oni niso dodali svojega prispevka. Ce bi bilo podjetje ustrezno povezano s šolo, ki izobra­žuje njihov potencialni kader, bi na tak nacin pre­vzeli del odgovornosti. Vsi udeleženi v raziskavi od kljucnih institu­cionalnih, regulatornih in drugih odlocevalcev v zvezi s problematiko povezovanja pricakujejo, da bodo z jasno vizijo, tocno zacrtanimi cilji ter pre­mišljeno strategijo sistemsko rešili problem sla­bega sodelovanja in pomagali vzpostaviti trajno­stni dialog med za prihodnost Slovenije tako po­membnima sferama, kot sta šolstvo in gospodar­stvo. Treba je poznati vizijo gospodarstva, ce ho­cemo izobraževati v pravo smer, zato je povezo­vanje nujnost; na tem podrocju se je šele v zadnjih nekaj letih zacelo premikati na bolje, vendar je še dalec od želenega. Literatura Cankar,F., T. Deutsch in M.Trampuš.2015. »Dejav­niki, ki spodbujajo, in dejavniki, ki zavirajo razvoj ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v šoli.« V Mladi, šola in izzivi prihodnosti: razvoj ustvarjal­nosti in inovativnosti kot sestavin podjetniške narav­nanosti in spretnosti v osnovni šoli, ur.F.Cankarin T. Deutsch, str. 75–89. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Federal Ministry of Economy, Family and Youth. 2012. Apprenticeship: Dual Vocational Education and Train­ing in Austria; Modern Training with a Future. Dunaj: Federal Ministry of Economy, Family and Youth. Finska v vrhu znanja 2030: študija o prihodnosti izobraže­vanja; porocilo .nskega sindikata vzgoje in izobraževa­nja oaj. 2014. Prevod Nataša Mojškerc. Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij (ceps) in Pe­dagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Gotvassli, K.-A. 2008. »Community Knowledge – A Ca­talyst for Innovation.« The Journal of Regional Ana­lysis and Policy 38 (2): 145–158. Harris, C. 2015. »Letter from Claudia Harris of the Ca­reers and Enterprise Company.« https://www.ascl .org.uk/help-and-advice/help-and-advice.letter -from-claudia-harris-of-the-careers-and-enterprise -company.html. Miles, M. B., in A. M. Huberman. 1994. Qualitative Data Analysis. Thousand Oaks, ca: Sage. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. B. l. »Republika Avstrija.« http://www.mizs.gov.si/si/ delovna_podrocja/direktorat_za_visoko_solstvo/ 8 management 16 (2021) številka 1 Borut Likar, Žiga Cepar in Petra Kunc | Uravnotežena komunikacija med šolstvom in gospodarstvom enicnaric_center/informacije_javnega_znacaja/ republika_avstrija/. Mulej, M. 2013. »Holisticni model dobrega pocutja, te­meljec na inovativnosti in družbeni odgovornosti.« V Premagovanje stresa kot sredstvo za zagotavlja­nje dobrega pocutja: znanstvena monogra.ja projekta Chance 4 chance, ur. S. Šarotar Žižek, 193–215. Ma-ribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. oecd. 2018. The Future of Education and Skills: Education 2030. https://www.oecd.org/education/2030/ E2030.20Position.20Paper.20(05.04.2018).pdf. Petrin, T. 2004. »Ekonomska politika za konkurencni preboj slovenskega gospodarstva.« http://www .prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/ E7F06ECD529D22B6C1256E940046C500 ?OpenDocument.