Program gradnje telesnokulturnih objektov
Kako dohiteti normative
Aktualna problematika združevanja sred-stev za realizacijo programa gradnje telesno-kulturnih objektov je bila v poletnem in je-senskem obdobju večkrat na dnevnem redu organov cSružbenopolitičnih organizacij, iz-vršnega sveta občine, v komiteju družbenih OFganizacij in na širšem političnem aktivu naše občine.
iPobudnki akcije, ki teče malone že skoraj . dve  leti, je  telesnokulturna  skupnost Ljub-ljana-šiška, M je pripravila podrobno analizo trenutnega  stanja  in pcrtrefo po zagotovitvi nujnih rekreacljskih objektov in ipovršin.
Če se hočemo v naslednjem srednjeroč-nem obdobju vsaj delno približati slovenske-rtiiu normativu, ki je bil v tem srednjerač-nem obdobju 3 m2 odprtih in 0,25 m2 pokri-ti_h površin na prebivalca (trenutno stanje v Šiški 0,03 m2 pokritih in 1,32 m2 odprtih povr-šin na prebivalca), je potrebno zagotoviti po-seben >način namenskega združevanja sred-stev. Da bi tudi na tem pomerabnem področ-ju družbenega življenja šli v korak z bolj razvitimi obSinami (tudi Ijpbljanskinii), se maramo zavzeti za realizacijo programa ak-cije »Telesnokulturni objeikti — neodložljiva naloga«.
V programu, ki zajema 106.811 m2 površin v novogradnji, in sicer poikritih in odprtih objektov in je ovrednoten na 344,248.800 di-narjev, so zajete vse krajevne skupnosti naše občine.
Po sporazumu naj bi se sredstva združe-vala pri telosnokulturni skupnosti Ljubljana-Šiška po posebni stopnji. V kolikor bomo uspeM dobiti družbenoipolitično verifjkacijo, da se sredstva združujejo po domicilnem princiipu, bi zagotavili prispevek iz BOD vseh 60.000 šiškarjev, ki združujejo delo v vseh petih lju'bljanskih občinah. Sicer ,pa je alter-nativa združevanje sredstev le od tistih de-lavcev, M so zapoisleni v naši občini, kar pa je seveda le polovica predvidenega dotoka sredstev po sedamletnem programu.
Nobenoga dvorna ni, da se pomanjkanje telesnokulturnih objektov izredno žgoče kaže v naši občini.
Ker je demografska rast v občini zelo hi-tra, se problenni z leti le še stopnjujejo.
Ostale ljuibljanske občine so vsaka po svo-je, v glavnem pa z ustanavljanjem SIS za ohjekte družbenega standarda že zelo daleč v reševanju problematike telesnokulturnih objektov, čeprav je stanje v celotni Ljubljani zelo kritično.
Za našo občino moramo ugotoviti, da so tudi sedanji objekti večinoma slabo vzdrže-vani jn mnogi v resnici propadajo. Skrb za objekte je prepuščena peščici zanesenjakov (ŽŠD Ljubljana, Mostec, Iljrija, Šentvid, Medvode, Strahovica, Vižmarje-Brod, Gunc-Ije itd.), ki bdijo nad tean, da so objekti vsaj kolikor toliko uporabni. Sodeč po prizadeva-nju in vsestranski podpori je zainteresirana tudi širša družbena skupnost za razmak in napredek tudi na tem področju.
Ob upoštevanju pofcreb posameznih KS glede na interes in število občanov, potreb o-snovnih telesnokulturnih organizacij in glede na rezervirane športno-irekreativne površine, je bil pnpravljen predlog programa, z dokaj skrornnirnli in cenenimi objekti za potrebe rekreacije in tekmovalnega športa.
Prav tako je v programu predvideno so-financiranje objektov za organizacije, ki iz-vajajo program vrbunskega športa kot kajak kanu proga, gimnastični center, smučarsko-skakalni center, dvorana za težkoatlete in atletska steza iz umetne mase.
Evgen Komel