Murska Sobota, 7. november 1991 • Leto XLIII • Št. 44 • Cena 30 tolarjev k novemu vinu. Na zdravje in dober tek! ____________ __________________________ I WUPanje varčevalcev, ki so ga ' e v zadnjem času izgubile, l PotrpRrav ne P° SV0J’ krivdi, si je Ste(j..n° ponovno pridobiti, "'trnk °bčanov so namreč po-en delež v banki, prav ta Trezorji za dragocenosti pa se je zaradi neustrezne monetarne politike precej zmanjšal. Tega se zavedajo tudi v Pomurski banki, zato nastopajo z novimi oblikami ponudbe za varčevalce, s takšnimi, ki so v svetu že preskušene in uveljavljene. Ena od novosti Pomurske banke so tudi najemniški trezorji, ki so na voljo od začetka novembra, za to prirejene prostore pa so predali namenu na priložnostni slovesnosti s redi minulega tedna. V njih je zaenkrat 493 sefov različnih velikosti, v najem pa jih lahko dobijo posamezniki in pravne osebe. Zapišimo, da so sefi v varovanem in zaščitenem prostoru banke, namenjeni pa so za hranjenje vrednosti predmetov in dokumentov. Podatki o tem, kdo ima sef, je poslovna skrivnost, dostop do njih pa je možen v poslovnem času banke. Letna najemnina za sef je glede na velikost od 2.000 do 6.500 tolarjev, če bo zanimanje, pa bodo v banki tovrstne prostore še razširili. S skrbjo za varčevalce pa v Pomurski banki nadaljujejo in tem bo že čez mesec dni na voljo tudi bančni avtomat, ki bo delal neprekinjeno 24 ur dnevno. L. K. akcijska prodaja izdelkov palomd^) SKB v Sredi minnulega tedna so na priložnostni slovesnosti v Murski Soboti predali namenu nove prostore ekspoziture Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana. Ob svojih enotah v Lendavi in Radgoni prihaja tako ta banka tudi v pomursko središče, kjer naj bi obogatila in popestrila bančno ponudbo. Banka bo namenjena tako varčevalcem kot gospodarstvu, ki mu ponuja predvsem nove možnosti in ugodnosti pri poslovanju s tujino. Zapišimo, da zaradi dobre devizne likvidnosti Stanovanjsko-komunalna banka sproti opravlja vsa devizna nakazila v tujino, varčevalci pa lahko tudi neomejeno dvigajo devize, ki jih hranijo v tej banki. Ekspozitura Stanovanjsko-komunalne banke v Murski Soboti zaenkrat posluje na 102 kvadratnih metrih v Kocljevi ulici, konec leta pa naj bi v neposredni bližini začeli graditi novo poslovno-stanovanj-sko zgradbo, kjer bo ta banka dobila večje prostore, prerasla pa naj bi tudi v podružnico. L. K. Soboti Fotografija: J. Zauneker K od 4.do16.nov.1991 Jlagovnih hišah v®čjih SAMOPOSTREŽNIH PRODAJALNAH VELETRGOVINE November 11. novembra bo dan dolg 9 ur in 39 minut. 14. novembra bo Luna v znamenju prvega krajca. VESTNIKOV KOLEDAR 7. november, četrtek, ENGEL-BERT 8. november, petek, BOGOMIR 9. november, sobota, BOŽIDAR 10. november, nedelja, ANDREJ 11. november, ponedeljek, MARTIN 12. november, torek, EMIL 13. november, sreda, STANISLAV M JL F -A. arsikomu se postavlja vprašanje, zakaj Pomurje dosedaj še ni doživelo hujših socialnih stresov. To bi lahko tudi povsem upravičeno pričakovali, saj so »padli« že skorajda vsi kovinskopredelovalni »giganti«. Če jih naštejemo nekaj: Panonija, Avtoradgona, zatem Pomurje. V Elradu se prav tako nekaj kuha. Beltinkine delavke so glede na svojo produktivnost podcenjene. Nekateri površinski analitki pravijo, da bi do tega prišlo le, če bi se kaj zalomilo v Muri. Toda to le ni povsem tako. Ob vsem tem je zanemarjeno, da so pretežni del delavstva v Pomurju polkmetje. In ravno zaradi tega po moji oceni pride do hujšega socialnega stresa v Pomurju bistveno pozneje, kot se to dogaja v drugih industrijskih centrih, ali pa do njega sploh ne bo prišlo. Zakaj Pomurje ni na kolenih? Resda polkmetje niso bili ljubljenci prejšnjega režima, kot to niso pri sedanjih oblasteh. Toda ne glede na to ob vsem tem ne kaže zaobiti dejstev, ki nas prepričujejo, da je ravno ta dvojnost in sedanja naslonitev nekdanjih delavcev na kmetije socialni blažilnik. Toda to se bo kazalo pri proizvodnji in tržnih presežkih kmetijskih pridelkov. Nesporno je namreč, da so polkmetje svoje plače vlagali v kmetije in vzdrževanje le-teh. In kako se obnašajo kmetje v krizi? Francoski sociolog Henry Mendraš v svoji knjigi Podeželska družba pravi, da kmet obdeluje zemljo, da bi preživel. Skratka, gre za sistem samooskrbe. To pomeni, da družina za svoje potrebe troši točno določeno količino proizvodov. Tržne presežke pa proizvaja do tistega trenutka, dokler jih lahko ugodno prodaja. Ko pa se ta sistem podre, se pri kmetu sproži samoohranitveni mehanizem in zmanjševanje proizvodnje za zagotavljanje minimalnih potreb lastnega preživetja. Da so se kmetje začeli obnašati zares samoohranitveno, dokazujejo že nekateri statistični podatki. V martjanski zadrugi je bilo v lanskem letu še 1200 telet, v letošnjem pa jih je samo še 600. Skratka, ponovno smo na točki, ko lahko zapišemo, da smo pri enotnosti gospodinjstva in njegovih članov, ki so hkrati proizvajalci in porabniki. S tega vidika oziroma vidika ekonomije skupine postaja zemlja sredstvo za preživetje in ne kapital za množitev. Če se sprašujemo o socialnih problemih in kolapsu pomurske ekonomije, dobimo enega od odgovorov, zakaj ta pokrajina ne doživlja intenzivnejših socialnih pritiskov in zakaj se ne more izviti iz stagnacijskega krča. J. Votek Vestnikova priloga Kako do stanovanja Z oktobrom je začel veljati nov stanovanjski zakon, ki je med stanovalce vnesel nemir ter pri njih sprožil številna vprašanja. Stanovalci so postavljeni pred veliko odločitev, ali stanovanje kupiti ali ne, pod kakšnimi pogoji in kje vzeti denar za nakup. Odločitev prav gotovo ni lahka, zato smo se v redakciji Vestnika odločili, da tistim, ki razmišljate o nakupu stanovanja ali pa ste v negotovosti, kaj bo z vami, če stanovanja ne boste ali ne morete kupiti, pomagamo. Najbolje seveda s čim popolnejšo informacijo. Pripravili bomo prilogo Vestnika Kako do stanovanja, ki jo boste lahko prebirali že 21. novembra. Menimo, da morate imeti v njej prvo besedo prav vi, ki vas nova stanovanjska zakonodaja najbolj zanima ali prizadeva, zato bomo sprejemali po telefonu 21-064 med 12. in 15. uro vaša vprašanja. Lahko nas kličete tudi v soboto, in sicer od osme do dvanajste ure. Vprašanja bomo sprejemali do srede, 13. novembra. Tisti, ki si ne morete pomagati s telefonom, nam lahko pišete na naslov: Vestnik, Titova 29/1, s pripisom »kako do stanovanja«. Ob koncu tedna bo zmerno do pretežno oblačno, možne so tudi manjše padavine. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. Če je na Martina lepo, bo za tri dni sneg. VREME aktualno po svetu Palestinci so pred nami Televizijska mreža CNN je v madridskem hotelu Ritz zasedla 40 sob. Vseh novinarjev, ki spremljajo arabsko-izraelsko mirovno konferenco v Madridu, pa je čez 4000. Georg Bush si je za statista v svojem najnovejšem političnem shovvu poklical Gorbačova, čeprav je tisto, kar je bila nekoč komunistična velesila, dandanes daleč od tega. Toda mogočneži takrat, kadar se počutijo posebno močne, zelo radi kažejo naklonjenost. Zakaj naj potemtakem tudi Gorbačov ne bi malo užival. Yitzak Šamir in James Baker, 14 palestinskih univerzitetnih profesorjev, zdravnikov, ekonomistov in drugih intelektualcev pa še vse polno drugih pogajalcev, posrednikov, zaupnikov in kon-spirantov iz arabskih dežel. Vse to je v Madridu. Potem pa se čudimo, da naši hodijo zaman v Haag. Ne zmorejo pa vzbuditi niti prave medijske pozornosti. Da o številčno zajetnih delegacijah niti ne govorimo. Obenem pa v bližnjevzhodnem primeru ameriški velesili ter ruski »častni« sili ni mogoče očitati, da jima gre samo za nafto. Kvečjemu bi jima lahko šlo za dateljne, ki rastejo na Golanski planoti. Tam, kjer je pred šestnajstimi leti,, ko so Izraelci začeli postavljati svoje kubuce, bila samo še bazaltna skala, zdaj rastejo poleg mandeljnovih dreves še breskve, jablane in koruza. Vse to naj bi zdaj Izraelci vrnili Arabcem v zameno za vprašljivi mir. Analitiki že lep čas niso stali pred tako težko nalogo kakor tokrat. Zakaj se zdi Bushu naenkrat tako pomembno, da je zbobnal skupaj to mirovno konferenco? Šamir je pred njo izjavil, da zasedenih ozemelj ni, Asad pa, da miru ne bo, če Izraelci ne bodo vrnili ozemlja. Palestinci menijo, da je konferenca nesmisel. Bush pa vztraja. V tem je zagonetka. Na Bližnji vzhod, kjer se tačas sploh ne pobijajo intenzivno, sta usmerjeni svetovna pozornost in ameriška diplomatska aktivnost, za Jugoslavijo pa se ne zmenijo. Enkrat vnovič so zgolj izjavili, da bodo priznali Slovenijo in Hrvaško, če Srbi ne bodo nehali... Ariel Šaron, izraelski minister za gradnje, ki je bil nekoč vojni minister, vidi v ameriškem vztrajnem prizadevanju nevarnost: na Zahodni obali in okrog Gaze naj bi kmalu nastala palestinska država. Če je tako, potem je šele nastanek te države uvod v priznanje novih držav na tleh razpadle Jugoslavije. Kajti pri ameriških predsednikih je mogoče pričakovati tudi to, da bodo politični dogodek brez presedana v novejši zgodovini, saj nove države v naših dneh niso normalen pojav, inscenirali na zgodovinskih tleh. Ali ni že Reagan pred leti govoril o novih odločilnih soočenjih pri svetopisemskem Hermagedonu, torej na Bližnjem vzhodu? O soočenjih, ki bodo pomenila dokončen obračun med Dobrim in Zlim. Zakaj naj ne bi tudi Bush, ki se ima očitno za svetovnega vladarja in nadaljevalca politike vzpostavljanja »novega svetovnega reda«, organiziral svoje politične igre na podoben način. Nekaj podobnega mora biti v celotni zadevi. Opazovalci govorijo celo o strpni španski klimi, v kateri so v 12. stoletju v miru živeli Arabci in Judje. Zato naj bi zdaj ameriški veliki kombinator Bush pri svoji svetovni predstavitvi urejenja bližnjevzhodne krize mislil tudi na to, ko je mirovno konferenco sklical v Madridu. Jugoslovanski krvavi vozel pa rešujejo v mrzlikastem in vlažnem Haagu. Ne preostane nam torej drugega, kot da počakamo na pomlad in na ustanovitev palestinske države. Ko jo bodo Palestinci na zgodovinskih tleh imeli, do česar pa je še daleč, saj Judje svojih paradižev, ki so jih zgradili na puščavskih tleh, ne bodo zlepa pustili arabski nemarnosti, takrat je mogoče začeti upati, da bo Bush v kaj takega privolil tudi na odročnih južnoevropskih bojiščih. Pa tudi klima bo ugodnejša. Do takrat pa nas bo nemara že tako ali tako pobralo. Saj ne delamo nič drugega, kakor da čakamo na priznanje. Namesto da bi državo spravljali v red. Štefan Smej NENAPOVEDANO SREČANJE V NOVI GORICI — Ob srečanju z Milanom Kučanom je italijanski predsednik Cossiga poudaril, da njegova potovanja v tujino potekajo z vednostjo italijanske vlade. »Ta kratek obisk je bil manifestativnega značaja ter zahvala za razumevanje in pomoč Italije pri osamosvojitvenih procesih v Sloveniji,« je med drugim povedal Milan Kučan. (Fotografije: Aleš Černivec) Zgodovinska mirovna konferenca Cilj mirovne konference o Bližnjem vzhodu ni samo odpraviti vojno stanje in ga nadomestiti z odpovedjo uporabi sile, temveč pravična, trajna in globalna ureditev konflikta na tem območju, je na slovesni otvoritvi pogajalskega procesa v Madridu izjavil ameriški predsednik George Bush. Hkrati je začrtal končni doseg dogovarjanja, ki je doslej najresnejši poskus urejanja 43-letnega obdobja sovražnosti in napetosti na Bližnjem vzhodu. Treba je doseči resničen mir, to pa pomeni mirovne sporazume med sosednjimi državami Izraelom, Sirijo in Libanonom, varnost, diplomatske odno- se, gospodarsko sodelovanje, kulturne stike in turizem. Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov pa je poudaril, da je šele konec hladne vojne in zbliževanje obeh velesil omogočilo razmere za začetek razvejenih mirovnih pogajanj. Po njegovem gre za enkratno priložnost za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Akterje bližnjih pogajanj med Izraelom in arabskimi državami ter s Palestinci je pozval, naj se odrečejo nasilnim dejanjem ter s skupnimi močmi premagajo kruto preteklost. V kraljevi palači v Madridu se je vse skupaj izrodilo v arabsko- židovsko »obmetavanje z gnojem«, ki je sicer že znano iz Združenih narodov. Tako je moral hladno vzvišeni Baker obema stranema celo dati ukor. V nedeljo pa so se vendarle nadaljevala dvostranska pogajanja. Na konkretnem področju je Arabce in Izraelce težko spraviti skupaj. Izraelci so se vedno želeli pogajati z vsakim od svojih sosedov posebej, Arabci pa imajo raje retoriko, saj vedo, da so Izraelci v konkretnih zadevah sila previdni in nepopustljivi. Ali bo bliž-njevzhodna konferenca glede na regionalne razlike, zamere, dosedanje vojne, medsebojni terorizem in obojestransko lažnivo prikazovanje dejstev prinesla kakšen rezultat? Evropskih sil ne bo v SFRJ Zunanji in obrambni ministri držav članic Zahodnoevropske unije na sestanku v Bonnu niso dosegli soglasja o oblikovanju evropskih oboroženih sil, saj večina držav ni podprla predloga Francije in Nemčije. Obravnavali so tudi položaj v Jugoslaviji in možnosti za posredovanje, prav tako pa ni verjetno, da bi sprte strani v Jugoslaviji tako posredovanje zahtevale. Vrnitev ljudi s čolnov Velika Britanija in Vietnam sta se sporazumela o prisilni vrnitvi vseh nepolitičnih vietnamskih beguncev, živečih v Hongkongu, s čimer so zapečatili usodo najmanj 50 tisoč ljudi iz čolnov, kot jih imenujejo, v Hanoiu podpisani sporazum začne veljati takoj, v njem pa je določeno, da ljudi s čolnov po njihovi vrnitvi iz Hongkonga ne bodo preganjali ali nadlegovali. V taboriščih v Hongkongu je zaprtih okoli 63 tisoč Vietnamcev, od katerih so jih najmanj 50 tisoč označili kot ekonomske priseljence, se pravi, da niso pravi prosilci za azil s pravico do izselitve v druge države. Tudi v stališčih visokega komisariata OZN za begunce, ki je sprva nasprotoval taki rešitvi, je prišlo do spremembe v stališču in končno do odobritve tega sporazuma. Napad na jugoslovanski konzulat Na generalni konzulat Jugoslavije v Torontu v Kanadi so v soboto izvedli teroristični napad. Se neznani napadalec je skušal skozi razbito okno vreči v zgradbo molotovko, vendar do požara ni prišlo. Ambasador SFRJ v Ottawi Goran Kapetanovič je od kanadskih oblasti zahteval zaščito diplomatsko-konzuiarnih predstavništev. Vrag tiči v podrobnostih! 0 ruski ustavi na referendumu Ruski predsednik Boris Jelcin je izjavil, da bo nova ustava republiko Rusijo osvobodila ideologije in ji omogočila, da postane polnopravna članica svetovne skupnosti. Ko je predstavljal osnutek ustave poslancem ruskega parlamenta, je poudaril, da dajejo prvič v sedmih desetletjih sovjetske zgodovine pri oblikovanju takšnega dokumenta prednost individualnosti in človekovim pravicam. Ruski predsednik je predlagal, da bi o novi ustavi odločali na referendumu, saj je to najboljši način, da se izognejo pripombam opozicije. Zanimivo pa je, da je v kongresu deputatov Jelcin ostal praznih rok, ko je zase zahteval posebna pooblastila za uresničitev radikalnih gospodarskih reform. Kongresniki pritiskajo na Busha Ameriški kongresniki vse bolj odkrito pritiskajo na predsednika Busha in mu zamerijo, ker se o jugoslovanski krizi še ni neposredno izrekel. Poudarjajo tudi, da mora čimprej zavzeti jasno stališče da te najhujše vojne v Evropi. Po mnenju kongresnikov ni dovolj le načelno podpiranje dejavnosti Evropske skupnosti za rešitev jugoslovanske krize. Kolikšna je moč Gorbačova? Doslej najbolj nenavadni ameriško-sovjetski vrh v Madridu tik pred bližnjevzhodno konferenco, med katerima je Bush skušal predvsem ugotoviti, kolikšna je dejanska politična moč Gorbačova po neuspelem puču, ki je prinesel skokovito naraščanje vpliva ruskega predsednika Jelcina, se je končal brez posebnih pretresov. Gorbačov je jasno zatrdil, da še vedno drži vajeti v rokah in da ostaja glavni ameriški sogovornik, četudi so se razmere prav s prevratom korenito spremenile. Tokrat po vrhu niso objavili nobenega zajetnega finančnega ali gospodarskega paketa, četudi Sovjetska zveza bolj kot kdaj doslej potrebuje pomoč iz tujine. Po mnenju Gorbačova se razmere v državi urejajo, pozicije republik pa zbližujejo. Prostor propadle Jugoslavije si razen obrobno še ni utrl poti na vrhunska srečanja Vzhod—Zahod. »Bolnika na Balkanu« nekako odrejajo in prepuščajo Evropski skupnosti, ki pa glede propadle Jugoslavije še ni storila ničesar otipljivejšega. Pravzaprav se zahodnoevropski ministri Balkana šele »učijo«. Spričo žrtev, ki padajo iz dneva v dan na Hrvaškem, ter škode, ki jo tam dela napadalčeva vojska, je to seveda kaj drago učenje. Morda je vseeno sreča, da se vsaj zanimajo za Balkan? Morda bi brez njega na bojiščih še bolj pokalo? V Zahodni Evropi se namreč ne dogaja kaj bistveno zanimivega in Balkan je glede na svojo krvoločnost, nedopovedljivost in lažnivost ter svojevrstno sprenevedanje — značilno nemara le za to območje — seveda še kako zanimiv. Po eni strani Beograd menda sprejema načrt Evropske skupnosti, ki ga je Srbija prej zavračala, medtem ko na Bližnjem vzhodu ne sprejemajo nobenega načrta, saj se prej začnejo »obmetavati z raznimi psovkami«, pa v propadli Jugoslaviji naposled celo sprejmejo vse načrte. Seveda šele tedaj, ko so tajno že izdali povelja za njihovo neizpolnjevanje. Po nekaterih zahodnih medijskih razlagah Srbija zdaj sprejema zvezo suverenih držav, torej tudi obstoječe meje med republikami, želi si le mednarodnih jamstev za svoje ljudi na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Tudi če bi bilo to res, se v Haagu nikoli ne bodo mogli dogovoriti, do kod bo segalo območje, na katerem živijo »trpeči« Srbi. Vrag tiči seveda v podrobnostih! Ob vsem tem nadaljnje slovensko sodelovanje v Haagu Politični barometer prav gotovo ne škodi. Nekateri slovenski politiki iz lastnih izkušenj dobro poznajo mednacionalne odnose v Jugoslaviji, vendar lahko nanje prav malo vplivajo. Vseeno pa je dobro, da Slovenija še naprej »sedi« v Haagu, saj odhajanje tja ne pomeni, da bo naša republika oddala karkoli od doseženega, npr. polno suverenost, lastno vojsko, mejne prehode in lasten denar. Če Zahod po ohladitvi do Slovenije in Hrvaške v zadnjih tednih verjame, da bi Slovenija morala še naprej sodelovati v nečem, kar je propadlo,-torej v Jugoslaviji, se bo iz tega, pritiska treba nekako izviti. Slovensko vodstvo je to spretnost že pokazalo. Tako so, denimo, misijo opazovalcev Evropske skupnosti, ki je k nam prišla kot nekakšna odvetnica nekakšne enotne države, napotili na nasprotno stran. Izrabili so jo za nadzor umika jugoslovanske vojske, s čimer je bila dosežena dokončna suverenost Republike Slovenije. Vse to pa kaže, da v Haagu ne bodo zaigrali slovenskih interesov, kar navsezadnje tudi ni več mogoče. Haaška konferenca — kolikor bo pač še trajala — bo ostala govornica tudi za Slovence. To pa je gotovo enkratna priložnost, ki je ne kaže prezreti. Tako je Haag do neke mere postal nekakšen simbol slovenskega mednarodnega preživetja. Po eni strani gre namreč za spretno prilagajanje drugim in celo posnemanje, po drugi pa za vztrajno, skorajda trdovratno prizadevanje za slovenske nacionalne interese v okolju, ki jim samo po sebi pravzaprav ni naklonjeno. Vendar pa — spričo slovenske vztrajnosti — z njimi vse bolj ra- čuna. MILAN JERŠE JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Neki vplivni desno usmerjeni slovenski politik je dejal, da proti Hrvaški ne bi smeli postaviti kitajskega zidu, ker je ta visok le 11 me- trov. Na srečo pa to ni večinska opredelitev. Danas, Zagreb Slovenci so si, če tega že niso mogli doseči za politično mizo, priborili neodvisnost z gospodarsko prisilo. Zato smo v BiH vnaprej obsojeni na revščino, če bo vlada pripravljena plesati v ritmu polke. Nedjelja, Sarajevo Stran 2. Mirovni konvoj v Dubrovniku' Po več kot 30 urah negotov05/'’ strahu in obupa je trajekt Slavijo le priplul v Dubrovnik. Prebivalci Dubrovnika so sicer tudi 3L glavnem preživeli v zaklonišči > kljub temu pa je mirovni kon’°J hrvaških ladij pričakalo ye£ tisoč ljudi. Konvoj ladij, ki RP0 geslom Za rešitev Dubrovnika o poti iz Splita proti Dubrovnik« doživel več neprijetnosti, saj jeJ temeljito pregledala vse l^jfJ vanje usmerjala ves čas cevi pn/‘' je tako končno dosegel cilj. P« prav so na konvoj ladij blizu p stanišča Gruž celo streljali nw° ni napadalci. Poleg več visok predstavnikov hrvaške vlade J« konvojem prispel tudi pred sc0" predsedstva Jugoslavije Stipe I” sič. S tem je mirovni konvoj d° zal, da prebivalci Dubrovnika » so sami, saj je z njimi vsa nepf magljiva Hrvaška. Vrnitev P brovčanov v njihovo mesto po«1 začetek osvobajanja hrvask« Dubrovnika. Konec Kaundine vladavine Blizu 2,9 milijona volila*0 skupno 7,8 milijona Zambije se je udeležilo prvin strankarskih volitev, na je izrekalo o nadaljnji P°-L usodi svoje države. Kot por^G je bila glavna politična bitka Kaundovo Združeno neov občinske skupščine v Ljuto-morali preložiti za nekaj je znova grozilo, da se bodo korali odpovedati seji. Tokrat taradi ostalih dveh zborov (DPZ 'n ZZD), saj so šele po dolgotraj-mučnem čakanju vendarle Motovili navzočnost zadostne-?a števila delegatov. Ti pa pozne-Jiniso bili nič kaj prizanesljivi in se J® skupščinsko zasedanje po ®?Potrebnem zavleklo do večer-2a,Ur- Najprej je vso zadevo tskuhal« poslanec DPZ BLAŽ pJNKOVlC, ki je v imenu krš-anskih demokratov predlagal ®andma k spremembam in do-^nitvam odloka o sestavi in vo-zborov občinske skupšči-e' Čeprav so se že na prejšnjem j^odanju zmenili, da je za izvo-. ^.funkcionarjev, razen pred-v.n'La ^upšdine občine in iz-. "oga sveta, kjer je potrebna utna večina, zadostna že vadna večina, je omenjeni de- legat vztrajal pri slednjem. In ko so glasovali o njegovem predlogu, ni dobil podpore, kar se je pozneje žal zgodilo tudi z besedilom odloka, ki je na ta način zavrnjen. Vse skupaj je izpadlo dokaj neresno, kajti taki primeri v mnogočem otežujejo normalno skupščinsko delovanje, poleg tega pa bodo morali zdaj pripraviti nov osnutek omenjenega odloka in s tem bodo po nepotrebnem povzročili nove stroške. Po tej burni seji ljutomerskega parlamenta je bilo pričakovati, da bo skupno zasedanje vendarle potekalo v mirnejšem vzdušju. Toda pričakovanja so se kmalu izjalovila, saj je že prva osrednja točka o spremembah odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1991 povzročila mnogo hude krvi. Ob zadrževanju javne porabe, kar je bilo posledica načina republiškega usklajevanja in dopolnjevanja proračunskih sredstev, je bila ljutomerska občina v preteklosti do neke mere oškodovana. Po novem pa bodo ta zaostanek skušali nadomestiti, kar bi omogočilo okrog 168 milijonov tolarjev skupnega prihod- ka, izračunanega po rebalansu. Na ta način bi ljutomerska občina dosegla 87 odstotkov republiškega povprečja javne porabe na prebivalca, medtem ko so v prvotnem proračunu predvideli le 71 odstotkov. To pomeni v številkah približno 30 milijonov tolarjev več, kar je vsekakor ugodno, saj bo s tem denarjem, ki je zagotovljen iz republiških virov, možno pokriti naraščajoče materialne stroške, številne socialne postavke in uskladiti osebne dohodke v upravnih organih in pri porabnikih občinskega proračuna. Dobre tri ure trajajoča razprava zgolj o rebalansu občinskega proračuna, predvsem pa o razdelitvi sredstev, je jasno pokazala, da vsi delegati ne poznajo dobro ozadja, ki je privedlo do takšne rešitve. Najbolj se je razburil poslanec DPZ-ja PAVEL ŠERC, ki je celo postavil ultimat, češ da ne misli več sodelovati v parlamentarnih klopeh, če bo tak rebalans sprejet. »Ali se ne gremo skrivalnice in igric in se delegati pogosto počutimo kot glasovalni stroj, kajti v roke bi morali dobiti analizo z natančno razdelitvijo sredstev,« se je med drugim vprašal. Za ustreznejše gradivo se je zavzela tudi JELKA ROSTOHAR (DPZ), medtem ko je poslanec iz istega zbora ZLATKO ZDOVC pripomnil, da se ne znajo združiti v zadevi, ko bi lahko zmanjšali razlike v primerjavi z republiškim povprečjem in je treba zagovarjati večjo porabo ob enakih obremenitvah gospodarstva. »Mogoče pa smo bili zavedeni, ker se čutimo izigrane, in bi lahko celo glasovali o zaupnici vladi,« je dodal MIRKO ŠONA? JA (ZZD). »Danes je moderno zamenjati vlado, vendar me ne more nihče prepričati o kaki boljši vladi. Zato poskušajmo dopolnila »spraviti skozi«, kajti brez denarja se v občini ne da delati,« je bil odločen ALOJZ GANZA (DPZ). »Izvršnemu svetu moramo čestitati, da zagotavlja višji proračun,« je nadaljeval BRANKO RUS (DPZ). In tako naprej in dalje, dokler niso po mučnem razpravljanju končno sprejeli rebalans občinskega proračuna. Ta med drugim omogoča tudi posodobitev nekaterih odsekov občinskih in lokalnih cest. MILAN JERŠE £JAVNE TRIBUNE SKD V LJUTOMERU »Državno upravo ločiti od občine - dvoživke« 'hn BiZ'°ke med drugim zavzema predsednik republiškega zbora občin jak — Uvajanje vmesnih stopenj ne pomeni federalizacije. ''He '•Pra^L0 ki je nekakšna dvoživka, ker vsebuje več drža-a preobut Pa l'stega, kar imenujemo lokalna samouprava, je tre-110 držav lkovat'- To je narekovala dosedanja praksa, pri čemer mora-s tem p .n° upravo ločiti od občine in jo posebej organizirati. V zvezi "JotipraJ6 ?ujno’ da v ustavi opredelimo temelje za pravo lokalno sa-fona|j2 °' istočasno pa so se v razpravah pojavljale dileme okrog re-lro dozo^j’ ga danes razume vsak po svoje. Hkrati pa je dokaj hi-^kakšn.^ a ‘deja, da se med prihodnjo malo občino in državo vključi ^očiu omesna stopnja, ki naj bi vplivala na politiko na določenem ' । veda pa takšna lokalna samouprava ne more biti učinko-žadnje c,e 'okalna oblast vmešava v izvajanje državnih funkcij, kar se kaže Pr' delu inšpekcijskih in davčnih služb,« je NlUrja r'°Un' v Ljutomeru, ki so jo pripravili Krščanski demokrati S uPščin’ drugim povedal predsednik zbora občin slovenske Predstave-JYan Bizjak. Naslov pogovora, ki so se ga udeležili tudi ve. n>ki ormoške občine, je bila Lokalna uprava v luči nove usta-il()PnjaeSedah. Ivana Bizjaka je po najnovejšem predlogu kot vmesna ^janje^^tdena širša lokalna skupnost, občine pa bi se združile za "k loka| Sr zadev, ki presegajo njihovo velikost. To so npr. ureja-na širšem območju, urejanje prostora itd. »Takih so L' k’10 v Sloveniji verjetno več kot prvotno omenjenih regij, ™2neje naJPogosteje sukali, okrog številk med 8 in 12. Vendar seje Pokazalo, da so pri tem številu planskih regij nekatera ob- Paketa Mariji Požonec iih ^‘ošnjem praznovanju 2(10. obletnice rojstva enega najvec-arov «rofa Ntvana Szechenjija, humanista in podpornika '."“fsk; AVfn^a- so prireditev v njegov spomin organizirali tudi prek-e ^adžari. Na osrednji svečanosti, ki jo je organiziralo dru-'ija v Budimpešti, je spominsko plaketo prejela tudi Ma- ?ZOnec, poslanka slovenske skupščine in predsednica narodno-•"•Pnosti Madžarov v Prekmurju. močja zapostavljena. Tako bi, kot je sedajle zapisano v osnutku nove ustave, po najnovejšem predlogu prišli do števila med 20 in 25. V njem je tudi zapisano, da država na to širšo lokalno skupnost prenese nekatere svoje izvirne pristojnosti, kar je novost. Ta stvar je še dokaj abstraktna, kajti ustava ni tak akt, ki bi dal recepte za takšno obliko organiziranja,« dodaja predsednik zbora občin. Ko govorimo o ustavi, je bilo sporno tudi vprašanje zastopanja območij v republiškem parlamentu. Z njegovo sestavo in načinom volitev je namreč treba zagotoviti, da ne bi bilo preveč poslancev z ljubljanskega območja. »Po novem bi bil naziv za ves parlament državni zbor, ki bi bil sestavljen iz dveh delov, in sicer iz t.i. poslanske zbornice in državnega sveta. Poslanska zbornica bi bila pravzaprav edini pravi zakonodajni dom, državni svet pa kontrolno-predlagalni organ oz. nekakšen senat. Za Poslansko zbornico še ni določen način volitev, pri čemer je predvideno, da bi jo sestavljalo 90 poslancev. To je prepuščeno ustavnemu zakonu, ki naj bi bi] sprejet z dvotretjinsko večino. Trdno pa je stališče, da je treba zagotoviti ustrezno zastopanost območij, ki naj bi jo uveljavili v državnem svetu, kjer je od predvidenih 40 poslancev več kot polovico ali natančneje 22 predstavnikov lokalnih interesov,« pojasnjuje Ivan Bizjak, ki navaja, da bi bilo v tem zboru tudi po šest predstavnikov delodajalcev, delojemalcev in stanovskih združenj. Kot je pokazala razprava, zdajšnja reorganizacija državne uprave in predvideno uvajanje vmesnih stopenj ne bi smelo pomeniti federalizacije Slovenije. Ko bo na voljo nova ustava, bo namreč možno sprejeti tudi zakon o občinah, od katerega mnogi upravičeno veliko pričakujejo. S tem bi se tisti del, ki sodi v državno upravo, ločil od sedanje občine in se po vertikali povezal z ministrstvi. Na ta način bo tudi jasnejša vloga občine, ki jo bo država lahko tudi pooblastila za izvajanje določenih funkcij državne uprave, če to seveda plača. Lahko si zamišljamo, da bi se določeno prijavno službo dalo opraviti v okviru občine, saj gre za zadevo, ki je ljudem dokaj blizu. »Če gledamo na današnje občine, ki bi se delile z vsemi svojimi sekretariati za notranje zadeve, obrambo in še s čim, potem si seveda ne moremo predstavljati manjših občin, za katere bi bilo opravljanje teh zadev zelo drago. Skratka — v to smer bi se morala najprej reorganizirati državna uprava in šele takrat bi si laže predstavljali, kako občino razdeliti na manjše tvorbe,« je ob koncu javne tribune v Ljutomeru povedal predsednik zbora občin republiške skupščine Ivan Bizjak. MILAN JERŠE 31. oktobra je minilo 474 let od takrat, ko je Martin Luter nabil na wittenberška cerkvena vrata svojih 95 tez in se je s tem začelo luteranstvo. Naslovne besede so luteranske maksime. Kaj pravzaprav večina nas tukaj, ki smo »papinci« oziroma rimskokatoliški verniki, ve o luteranstvu? Ali še pristnejše vprašanje: Kako smo se z luteranstvom seznanjali v preprostem okolju ljudstva? Kaj je etnična značilnost prekmurskega luteranstva ? Oziroma, ker je o veri najpriročneje soditi po duhovništvu, kakšna je razlika med svečeniki ene in druge oblike krščanstva ? Ker imamo tukaj omejen prostor za obširnejše odgovore, poskušajmo na kratko odgovoriti na zadnje in prvo vprašanje. Tudi zato zgolj na ti dve, ker smo že nekajkrat ob drugi priložnosti odgovarjali na srednje vprašanje : na vprašanje o tem, kaj je etnična značilnost prekmurskega luteranstva. Tukaj tokrat samo ponovimo, da naše prekmursko luteranstvo ne blešči od asketizma oziroma od tistega, kar se popularno imenuj »duh protestantizma«. Iz tega duha se napaja etika kapitalizma, njegova storilnost. Storilnost, ki je. če povemo zelo preprosto, sama sebi namen. Če pa nanjo gledamo v bogoslovnem smislu, je to storilnost v večjo čast božjo. To vprašanje pa je očitno potrebno pretresti tudi glede na vplive komunizma, ki so morebiti odločilnejši kakor same etnične značilnosti. Toda o tem kdaj drugič. Poglejmo raje, kakšna je razlika med svečeniki ene in druge veroizpovedi. Pred kratkim so rimskokatoliški duhovniki lendavske dekanije v tem časopisu objavili izjavo, da z njim ne bodo več sodelovali. Čeprav razloga niso navedli, je očitno, da gre za neko zamero, na katero ne odgovarjajo z javno besedo, ampak z vatikansko pretnjo molka. Ker pač ne morejo z inkvizicijo? Ali je načelno mogoče, da bi kaj takega naredili protestantski duhovniki, če bi tukaj, na primer, zapisali, da je bil M. Luter zelo nagnjen k meseni šibkosti do žensk? Ali pa to, da mu je zelo pogosto močno zvenelo v ušesih? Kar je oboje mogoče prebrati v spisih o njem. Lahko bi se sicer zgodilo, da bi luteranski duhovniki poslali užaljeno pismo brez argumentacije, v katerem bi se odpovedali sodelovanju s tem časopisom, v praksi se lahko zgodi karkoli. Načelno pa se to nikakor ne bi smelo primeriti. Po Lutrovem nauku duhovniški stan ni bližje Bogu kakor posvetni, zato se tudi ne obnaša, kakor da bi bil iz nedotakljive kaste. Po rimskokatoliškem nauku pa je duhovščina hierarhično bližje bogu, zato so »papinski« duhovniki reagirali pravzaprav načelno. Kar pa se prvega vprašanja tiče, kako je kaj papinsko preprosto ljudstvo seznanjeno z lutrovstvom, sem se spomnil šale, ki mi jo je pred dolgimi leti pripovedoval neki zidar. O tem, kako sta dva naša luterana nekje na Nemškem prišla v papinsko cerkev in sta iz nje pobegnila, ko sta slišala, da je duhoven zapel »hajlige muter sankta ana«, misleč, da poje »prijmite teva dva literana«. Omenjanje svete Ane ne more biti naključno, saj je znano, da je Luter stopil v duhovniški stan po zaobljubi sveti Ani. Zašel je namreč v silovito nevihto in prisegel z besedami: »Pomagaj, sveta Ana, menih hočem postati.« Kaj več pa povprečen papinec o lutrovstvu nemara niti ne ve. Se bodo Prekmurci in Prleki razdelili? Na vprašanje, ali se bodo v prihodnje Pomurci razdelili na Prekmurce in Prleke, javna tribuna v Ljutomeru še ni povsem odgovorila. Očitno je za kaj takega še prezgodaj in si spremembe na tem področju lahko zamišljamo kot tektonske premike, je v sklepnem delu razprave poudaril vodja javne tribune TOMI NEMEC. Predlog novega regionalizma je namreč naletel na dokaj skeptično razmišljanje o uvajanju vmesnega člena med prihodnjimi občinami in republiškim vrhom, predvsem glede števila občin in njihovih središč. Nekatere razprave so celo pokazale, da bi bilo potrebno razmisliti o razdelitvi Pomurja kot regije na dva dela, pri čemer bi bila reka Mura ločnica. To pomeni, da bi Prekmurje obsegalo soboško in lendavsko občino, k Prlekiji pa bi poleg ljutomerske in radgonske občine priključili še ormoško. Vendar je tudi taka rešitev zelo vprašljiva, saj se ponekod boje, da bodo po novem še na slabšem. Tako je predsednik radgonskih krščanskih demokratov FRANC MOGE povedal, da ga zelo moti, če mora denar odnašati v kakšno središče. Po njegovem je upravičena bojazen, da bi bili ob morebitni ustanovitvi novega okraja v Ljutomeru prebivalci radgonske in ormoške občine še bolj odrinjeni od središča. S SEJE LJUTOMERSKE VLADE ll*v),|l|f»L|iiKA Andreja Desno od levice, vendar sredi Demosa rfkP°d Andrej Hrastelj bi lahko bil eden od moških, izgušene- tlniien m za knjigo Dežele in ljudje. Nekaj taksnega prevetrenega, sl V«»sih tlr?no intelektualističnega je na njegovem obrazu. na pr0. Kp'svoit^ '.tnel učinek sonca. Prav gotovo zato, ker J „ kakor človek prag-tj^nih vinogradu. Brki so porumeneli od cigar. Vid J ičnim krite- 11 ki * natakne očala zato, da z vn»Prejsn 'm ka‘egon ne S'0 koki pisani zadevi. Včasih pa se repu. st C'b’ k' Pk ®e ni dodobra pretresel oziroma o J b« .poroxrankarskej>a vrha SDZ-NDS. v Lomile ki zdaj kemijo k^ie #?n ic in ima 19-letnega sina, žena je inženirka J • zij0 ?dgons|d šoli- Vir njegovega dohodka je ”"«8 ddba /azz k o11 PokliPravi' bi moral imenovati svoj hobu diiaka soboške gimnazije *<>»* ?«radl ekonomist, šolal se je v Zagrebu. Kot J . obsloju frOa^.^^ofske naloge« vrgli iz šole. B.lo ]e ho*8 bealiJ* pomagal stric kanonik, ki je sicer »celo ■ J oj Pn čeprav je Slomška«. Gimnazijski oddal, je V^''ean ’ da labko pišejo svobodno. Že eno uro pote , J kou jolo v Sij’" Sestanek. »Štiri leta sem imel prepovedan vstop na kateroico ^b^Ko!^"' sPor ie imel ie 1948'’ k° S° "'“•''“L1' '^nJebe^^pdse j^temu, I' "■ Oligrajski glmnaDli. s k<«. Z« « r^istimiX -rjeV’ kl niso bili naklonjeni športu, zara £ bj|J f Močan, imel ••^"tevan? gral v Prvem moštvu gimnazije. »Moj vz J ma veim p S - Gori.1 « v soboškem Lions Clubu«. ,„rarti slovenstva izselili \ ■.'"'Vilni Rndgone so Hrasteljeve med drugo vojn . yarai(ij. 58 ie’i>S prv'm transportom iz Slovenije 1941.« 1 . u;lva prijateljev ii >ktr bo ^?kfj reke!0aabzacije. Vendar bi bil raje, če bl • , elcga premoženja.« a’ da sem pristopil k SDZ. zarad. vračanja odvzetega^ M^re/p4* svoj politični položaj in angažma za zasebn tv a V^ sto^ od‘is,ih gOsp?d°.V- °e oXbne z^lbe so kakoPr V-Vodv ^? .n.ajdlie v Prikri,i 0P0z,ciJh ^»sovraštvo do delavskega rai-I« L5® Se sn p* 'ttčno držo, kije uradno pomenila »s takrat, ko je bil n «""ega Mh°da<<- NaP°' ------------------------------------------------------------------------ NOVEMBRA 1991 ------------------ Sled so nekaj časa še preživeli zunaj. Vse tako kakor Hrastelj, ki je »zaradi jezika« bil V Nemčiji. Zdi se, da mu za popolno skladnost zgodb »starih opozicional-^Sl^ohi o^’i ^j«ako^inator pomurske SDZ. zdaj SDZ-NDS. SOZ NDS funkcionira v vseh občinskih zborih Pomurja.« Torej sploh ne drži, aS KZJ\?ranka razcepila? »Razcepa ni bilo, odšlo je le nekaj ljudi. Na mojo za-t . <( [n končuje »Preprosto, nacionalisti vseh držav bi se ‘ah “r Združiti« Hrastelj meni, da imajo Madžari vso pravico poudarjati svoje mOaa rsko bistvo tako kakor ga moramo iz istih razlogov poudarjati tudi mi. Za-mailzarsko brst»0 ^0^ zdr^ujejo ,udi v njegovi stranki. to se lahk p jru postmoderen politik. Da pa je politik, na to prX Spolitike, je eden od redkih, ki pristaja na to’ da se ga imenuje politik. Stefan Sm£J Bodo za četrtino višje plače pomirile duhove? Od 1. septembra, brez poračunov za nazaj, bodo vsem porabnikom ljutomerskega občinskega proračuna povečali osebne dohodke za 25 odstotkov. Gre za začasen sklep občinske vlade, ker se bodo osebni dohodki proračunskih porabnikov na novo uskladili in poenotili s pravkar sprejetim republiškim odlokom. Tako bo neto plača učitelja z visoko izobrazbo znašala v povprečju okrog 15.300 tolarjev. Ob vsem tem pa so na seji ljutomerskega izvršnega sveta močno kritizirali podpredsednika republiškega izvršnega sveta Matijo Malešiča, odgovornega za družbene dejavnosti, češ da so v nekaterih drugih občinah lahko dajali precej denarja za usklajevanje plač učiteljev, kar pa ni bilo dovoljeno v Ljutomeru. Po drugi strani pa smo slišali, da so ljutomerski upravni delavci najslabše plačani v Pomurju, zato grozijo s stavko, čeprav imajo višje plače od ljutomerskih učiteljev. Kako se bo vsa zadeva izcimila, bodo pokazali prihodnji dogodki. Sicer pa so se ljutomerski izvršniki seznanili tudi s problematiko delovanja občinskega sodnika za prekrške in zagotavljanjem denarja za delo tega organa do konca leta. V razpravi niso bili povsem zadovoljni z organiziranostjo te službe v pomurskih občinah in številom zadev, s katerimi se mora ukvarjati posamezni sodnik za prekrške. Za ljutomerskega sodnika za prekrške so ugotovili, da bi spričo ogromnega števila zadev, ki jih mora obravnavati, lahko zaposlili še enega sodnika z administratorko. Seveda pa je osnovno vprašanje, kje vzeti denar. Na seji izvršnega sveta v Ljutomeru so se seznanili tudi s poročilom o opravljenih naložbah v izobraževanju v letu 1991. Hkrati so obravnavali zahtevke o zagotavljanju denarja za vzdrževalna dela na Glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru, tamkajšnji Gimnaziji Frana Miklošiča in za odvod fekalnih voda v Vučji vasi. Istočasno so potrdili program kulturnih dejavnosti v ljutomerski občini v letu 1992 in se zavzeli za dolgoročno varovanje kulturne dediščine. MILAN JERŠE Stran 3 davki Neplačani davki obrtnikov povzročajo nape- tost med republiko in občinami Med dvema ognjema Medtem ko obrtniki obljubljajo, da bodo v petih letih priskrbeli 60 tisoč delovnih mest, če jim vlada zniža prispevke, se le-ta ubada s problemom, kako izterjati denar, ki ji (bolj ali manj) pripada. Torej: davki gor ali dol! Kjer ni denarja, se začnejo problemi. In prav pomanjkanje denarja je vzrok, da so napeti odnosi med republiško upravo za družbene prihodke in občinami. Zaradi nepravilnega izvajanja predpisov (ne dovolj strogega) so šestim občinam ustavili dotok republiških sredstev. Bernarda B Peček polovici občinskih uprav za družbene prihodke v Sloveniji so menda preveč pod vplivom občinske politike, pri pobiranju davkov od zasebnikov so nedosledni, kar je posledica pomanjkanja davčnih inšpektorjev ali pa njihovo delo ni dovolj organizirano in strokovno vodeno. Zmedo in nevarnost zloma davčne reforme so povzročile nerealne napovedi za odmero davkov iz dejavnosti v preteklem letu. Najštevilnejši kršitelji so avtoprevozniki, gostinci in trgovci — tri četrtine obrtnikov, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi, so napovedale izgubo! In še en nerešen problem je pred občinskimi upravnimi organi: mnogi obrtniki so poleg obrtne delavnice registrirali še podjetje. Tržno obnašanje si nekateri predstavljajo tako, da poskušajo priskrbeti čim več zaslužka zase, državo pa čim bolj ogoljufati. Ker bo prihodnje leto zmeda še večja, bo potrebno narediti red najprej pri obrtnikih. Pritisnili so na občine, te pa na obrtnike — če niso že prej, so začeli pošiljati sklepe o blokadi žiroračunov obrtnikom v treh dneh. Vsi direktorji občinskih uprav za družbene prihodke se zavedajo, da je med neplačevalci največ takih obrtnikov, ki so zašli v težave zaradi družbenega sektorja, ki jim ne plačuje opravljenega dela ali narejenih izdelkov. Priznavajo pa tudi, da je med njimi tudi nekaj takih, ki bi lahko plačali, pa raje menjavajo banke, kupujejo nove stroje ali kar luksuzne avtomobile. Prav tako pa v občinah ne pozabijo poudariti, da jih je veliko premalo za nadzorovanje splošne nediscipline. Inšpektorji ne morejo delovati dovolj objektivno in strogo v okolju, kjer živijo, zato je nujna reorganizacija, republiški nadzor in »sposojanje« inšpektorjev. Kazni so mnogo prenizke in preden prijavijo nepravilnosti sodišču, se vprašajo, kaj bo s to dejavnostjo v prihodnje, kaj bo z delavci, ki delajo pri tem obrtniku? Po drugi strani pa se vsi zavedamo, da je problem mnogo širši: vse več brezposelnih, upokojencev, zahtev zdravstva in drugih potreb republiškega proračuna ne bodo mogli financirati le zaposleni, najsi bo to v družbenem sektorju ali pri zasebnikih. Proračun bo moral čim prej najti tudi druge vire napajanja, pa čeprav bo to carina, o kateri danes še nihče ne upa govoriti na glas. JANEZ FRANČIČ in JANKO VRENKO sta davčna inšpektorja v občini Lendava od 1984. leta. O delu na terenu in grožnjah raje ne bi govorila, sta povedala takoj na začetku. Na teren hodita vedno v paru (da laže preneseta vse skupaj in da sta bolj objektivna), te dni pa obiskujeta cvetličarne; kje so dobili rože in sveče, če imajo svoje rastlinjake ali ne ...? Janez Frančič je o šušmarstvu (sicer nerad) povedal: »Zaslišujemo stranke, investitorje in druge, vendar je šušmarstvo težko dokazati, če tega delavec sam ne prizna. Imeli smo skupno akcijo s tržnim inšpektorjem in inšpektorjem za delo ... pa se je v skupščini pojavilo delegatsko vprašanje, kako je davčna inšpekcija dobila podatke o šušmarstvu! Največ šušmarjev je še vedno v storitvenih dejavnostih, na primer v zidarstvu ali inštalaterstvu.« Janko Vrenko bi prav rad zamenjal službo, samo če bi imel priložnost. Za primerjavo je povedal, da ima čistilka na Petrolu večjo plačo kot on. O nadzoni,poslovanja obrtnikov pa je povedal: »Po starem zakonu si lahko obrtniku knjigo zavrnil ali jo primerjal z drugim, po novem zakonu pa mu lahko ocenjuješ dohodek le, če on sam ne prijavi dohodka; v nasprotnem mu lahko le kaj pribiješ, vendar pa bi potem morali biti ob njem 365 dni v letu. Ne vem, kako bomo ugotavljali resničnost teh napovedi. Pri tistih, ki delajo za podjetja, je laže, najtežje pa je pri tistih obrtnikih, ki poslujejo z ljudmi in z denarjem »iz roke v roko«. Menim, da bi morali te obrtnike nekako ločiti in dati davčne olajšave le obrtnikom, ki opravljajo proizvodno dejavnost.« Proračun čuti posledice plačilne nediscipline »Morali bi priti pred nekaj minutami, pa bi videli, kakšno je naše delo,« je med pozdravom dejala direktorica občinske uprave za družbene prihodne občine Lendava Marija Kramberger. Eden od večjih lendavskih obrtnikov, ki ima zaposlenih več delavcev in je tesno povezan z družbenimi podjetji, se je na davkariji razburjal, ker so mu blokirali žiroračun. »Banka nam vsako leto da podatke o žiroračunih. Če obrtnik že več kot tri mesece ni plačal prispevkov in davka ali pa dolguje več kot 50 tisoč tolarjev, izdamo sklep, ki ga pošljemo istočasno banki in obrtniku. Poslali smo že 45 sklepov o prisilni izterjavi dolga. Izterjave bi bile učinkovitejše, če bi bila večja plačilna disciplina. Vsak obrtnik prav dobro ve, koliko mora vsak mesec plačati. Res pa je, da včasih kaj toleriramo in poskušamo biti objektivni ter gledamo predvsem na zaposlene. Pomembneje je, da ostanejo delavci v službi in da oni dobijo plačo,« je povedala Marija Kramberger. V lendavski občini so imeli v letu 1990 221 rednih obrtnikov in 171 pavšalnih — letos so vsi v isti vreči, prav vsi morajo imeti poslovodne knjige in plačevati davke in prispevke, razlika je le v načinu in višini odmere davka. Povprečna mesečna akontacija je 376 tolarjev. V lendavski občini se je prav letos število obrtnikov močno povečalo; vzrok za to je občinski odlok, ki daje olajšave (26 odstotne) za razvijanje deficitarnih dejavnosti, za začetek poslovanja ali posodobitev, poleg tega pa je lendavska občina demografsko ogroženo območje (razen mesta Lendava), zato so vsi novi obrtniki tri leta oproščeni plačevanja vseh davkov. »Največji problem je plačevanje prispevkov za zaposlene pri obrtnikih. Te prispevke bi morali plačevati prav tako mesečno, in to v šestih dneh po izplačulu osebnih dohodkov. Število zaposlenih pri obrtnikih se je prav zaradi tega močno zmanjšalo — lani jih je bilo še 390; letos le 270,« je dejala Krambergerjeva. Delež davkov v občinskem proračunu je 0,5 odstotka, vendar predstavljajo večji delež vsi drugi prispevki, ki jih morajo obrtniki plačevati. Podatka o tem nismo mogli dobiti. Občutek imamo, kakor da jim je žal obrtnikov, ki morajo plačevati tako velike prispevke, sami pa ne dobijo plačila za svoje izdelke in storitve. Tudi to je del resnice o praznih blagajnah! Bolj kot sami davki so za obrtnika uničujoče zamudne obresti: do 7. oktobra letos so bile 0,5-odstotne dnevne obresti, sedaj pa spet 37,5-odstotne letne obresti. Občinske oprave za družbene prihodke v Sloveniji pobirajo daVke in prispevke od približno SO tisoč zasebnikov. V teh službah je zaposlenih 1231 uslužbencev, davčnih inšpektorjev pa le 194. Rubeži na dopustu Rubežev nimamo več. Točneje — danes imamo le davčne izterjevalce, ki hodijo po terenu in od dolžnikov terjajo denar. V Lendavi so imeli zadnji primer rubeža v letu 1989 pri obrtniku, ki ni plačeval davkov. Pri tem so imeli ogromno stroškov, nestrpnosti in hudih besed, zarubljenega blaga pa niso mogli prodati. Še večje probleme s prodajo so imeli v Ljutomeru, ko so pri zadnjem rubežu pred nekaj leti zarubili kravo, ker kmetovalec ni plačeval svojih obveznosti. Tudi v Gornji Radgoni raje govorijo o davčnih izterjevalcih kot o rubežih, saj vrednega blaga z rubežem ni mogoče zarubiti. Pri rubežu lahko odpeljejo le luksuzne stvari, torej tiste, ki jih obrtnik ne potrebuje pri opravljanju svoje dejavnosti. Rubež se torej ne splača, pravijo na občinah. Obrtnikom se splača zavlačevati plačilo za nekaj mesecev, ker vedo, da bodo dobili še kupe obvestil in »prošenj«, naj plačajo prispevke. Je pa res, da je rubež poniževalna zadeva — tako za tistega, ki to opravlja, kot za tistega, ki mu zarubijo blago. Verjetno bo potrebno vzgojiti ali uvoziti posebno kasto neobčutljivih, nepodkupljivih in strogih ljudi, ki bodo opravljali umazane posle za državno blagajno. NA ZATOŽNI KLOPI OBČINA IN OBRTNIKI Republiška inšpekcija je okarala tudi ljutomersko občino, ker ni dovolj ažurna. V Lenartu in Ljutomeru (in številnih drugih občinah) se lotevajo nalog neenotno; enotni republiški zakonodaji, enotnim navodilom in dogovorom o izvajanju enotne davčne politike navkljub so občine ravnale predvsem v skladu z občinskimi interesi. Jih moramo zaradi tega hvaliti ali grajati? Jožica Voršič ima med pomurskimi direktorji davkarije najdaljši »staž«, saj se s tem ukvarja že 13 let. Preživela in doživela je že marsikaj, tudi pritožbo obrtnika, ki se je razčiščevala 10 let. Republiška uprava mu je pritožbo zavrnila, sodišče pa je čez čas razsodilo v prid davčnemu zavezancu. Občina mu je morala vrniti vse zamudne obresti. »Kakšnih večjih problemov ne ugotavljamo,« je povedala Jožica Voršič, »le to, da ne plačujejo redno akontacij ali nimajo pravilno urejenih knjig. Davki sami so zelo majhni, večji problemi so s prometnimi davki, prispevki za zdravstvo in davek na osebni prejemek zaposlenega pri obrtniku. To je letos novost in zaradi tega so s tem največji problemi. Eni plačujejo redno, drugi z zaostankom, tretji pa oddajajo prošnje za odlog plačila. Teh prošenj je zelo veliko, vendar se pri tem držimo zakona in ugodimo prošnji le, če je fakturirana realizacija višja od dejansko plačane. Prošnje se ponavljajo iz meseca v mesec, eni ne morejo plačati niti po šestih mesecih, ker niso dobili plačila od pedjetij, s katerimi sodelujejo.« Proti koncu leta postanejo tudi davčni izterjevalci bolj »tečni«. Vendar tudi v Ljutomeru ugotavljajo, da jih je premalo, saj je težko verjeti, da bosta dva uspela pregledati 430 poslovodnih knjig. »Morale bi biti večje kazni in večja disciplina na terenu. Prevare so bile vedno in bodo, vendar jih je, če ne evidentira dnevnega prometa, težko dokazati. Polovica obrtnikov vseeno redno plačuje, čeprav je res, da se vsak znajde po svoje. Precej obrtnikov ima letos podjetja, kar nekaj primerov pa imamo, da so obdržali obrtno delavnico in istočasno registrirali podjetje,« je povedala Voršičeva. Te dni se ukvarjajo predvsem s prometnimi davki — ugotavljajo določene nepravilnosti in jih prijavljajo SDK-ju. Prav tako bo 16 obrtnikov v začetku novern- bra prejelo sklepe o blokiranju žiroračunov. Kar je preveč, je preveč, so si rekli na ljutomerski davkariji. In če pritisnejo še Še-šol in republiška inšpekcija, jih pač morajo podrezati! BANKE MENJAVAJO KOT PO MASLU V bruto nacionalnem dohodku občine predstavlja delež obrtnikov 6 odstotkov; skupno jih je okrog 400, od tega je polovica nekdanjih pavšalistov, vseh zaposlenih v obrtni dejavnosti gor-njeradgonske občine pa je 570 (obrtniki in pri njih zaposleni). Vse se je zapletlo z uvajanjem nove zakonodaje — davčna inšpektorja sta se morala najprej sama učiti na novo, nato pa poučevati še obrtnike. Če bi šlo le za knjige in plačevanje prispevkov, bi še nekako šlo, vendar je tu tudi splošna gospodarska kriza, ki pritiska na družbeni sektor; tudi podjetja ne morejo plačevati vseh obveznosti v takšnih razmerah obrtniki najdlje čakajo na svoj denar. V Gornji Radgoni ugotavljajo, da obrtniki redno plačujejo akontacije, tudi s prometnimi davki ni problemov, zapletlo pa se je pri plačevanju prispevkov za zaposlene. Največje probleme imajo »klasični« obrtniki, ki so vezani na večja družbena podjetja in imajo tudi največ zaposlenih. Če pa ima kdo zaposlenih 40 ljudi, je potrebno mesečno odšteti občini kar veliko vsoto. Gornjeradgonska davkarija je med prvimi ukrepala strogo po predpisih — 20. julija so 40 obrtnikom blokirali žiroračun. Direktor Daniel Vrzel je povedal: »Ker že šest mesecev niso plačali prispevkov, smo jim blokirali žiroračun. Nato sem imel dva dni tukaj obrtno zbornico. Trdili so, da smo bili nekorektni, ker jih nismo prej obvestili. Vsak mesec dobijo izpisek in točno vedo, koliko morajo plačati. Če bi jih mi prej obvestili, bi vsi žiroračune Davki po novem Avtor Janez Kopač je v brošuri Davki po novem 1. januarja 1991 zapisal, da smo v Sloveniji s temeljito reformo davčnega sistema odpravili sistem samoupravnih javnih financ, kjer je bilo le malo davčne politike, vsa skrb pa je bila namenjena polnjenju proračunov. »Sedanja davčna reforma, ki ji bo sledila še reforma prometnih davkov, prinaša enakopravnost v razmerah poslovanja in več pravičnosti s socialnimi korektivi. Davčne stopnje so po reformi davčnega sistema iz konca leta 1990 med najnižjimi v Evropi. Izjema je le davek na izplačane osebne dohodke, ki je zelo visok, vendar je samo začasen. Uveden je bil zato, ker država od podjetij v družbeni lasti še ne pričakuje dobička. Zato bo davek na dobiček še nekaj časa bolj obroben vir financiranja proračuna. Res pa je, da so zelo visoki trije prispevki, ki so še ostali, posebej zaradi neracionalno organiziranega zdravstva v Sloveniji in zaradi relativno prevelikih pravic in zelo velikega števila upokojencev glede na druge evropske države.« prej spraznili. 30 obrtnikov ima še sedaj blokiran žiroračun, banka nam pošilja denar takoj, ko je nakazan. Z desetimi sem se pogovarjal z vsakim posebej, poslušal njihove razlage. Strinjali so se, da imajo do 15. novembra rok, da plačajo neporavnane obveznosti, če ne, jim bomo spet blokirali žiroračune.« Za takšen oster rez so se v Gornji Radgoni odločili tudi zaradi kadrovskih problemov, je povedal Vrzel, saj so bili davčni inšpektorji in izterjevalci vpoklicani. Eden večjih problemov, ki pa ni značilen le za gornjerad-gonsko občino, je »poslovno« • obnašanje bank. Obrtniki namreč menjavajo banke, le te pa občine o tem ne obvestijo. Tako ima lahko obrtnih odprtih nekaj žiroračunov, denar pa je le na enem. In kako je s prometnim davkom; kar 70 odstotkov zbranega v občinah bi morali oddvajati v republiko. Menda so kriva poročila: prej so morali obrtniki pisati mesečna poročila, sedaj pa trimesečna. Kako naj potem občinska davkarija sproti nadzoruje pravilno in redno plačevanje, če obrtniki ne dajejo pravočasnih poročil. V Gornji Radgoni so se odločili za sistem »volk sit, koza cela« in pošiljajo v republiko denar po ključu, ki so si ga sami določili. SODIŠČA SO PREPOČASNA V vseh pomurskih občinah smo lahko slišali pripombe, da so kazni za ugotovljene nepravilnosti premajhne, nadzor premalo učinkovit, sodnijski mlini pa meljejo prepočasi^ V Lendavi so že lani prijavili temeljnemu sodišču utajo davkov in lažnih računov. Zadeva se je na sodišču razreševala tako dolgo, da je zastarala. Najbolj zgovoren je zgled izpred nekaj let, ko so sodišču prijavili gostinca, ki je vozil zaloge iz diskonta. Zadeva je bila na sodišču tako dolgo, da je šofer, ki je opravlja) ta nedovoljeni posel, prej umrl. V Ljutomeru so pred leti prijavljali utaje davkov na sodišču — nekatere prijave so dobili vrnjene, za druge pa ne vedo, kaj je z njimi; zadeve se-vlečejo tudi po dve leti. V Gornji Radgoni so 6 obrtnikov (bivših pavšalistov) prijavili na sodišču zaradi nepravilno vodenih knjig ali neobračunavanja prometnega davka. Štiri ali pet obrtnikov so prijavili sodniku zaradi nepravilnih računov (nakup blaga pod ugodnimi pogoji, čeprav je to prepovedano). Vsak dan kličejo sodnike in jih sprašujejo, zato trajajo postopki tri ali štiri mesece, vendar pa so kazni tako nizke, da se obrtniku bolj splača kršiti predpise in plačevati kazen kot pa biti pošten. Pri poslu, kjer je na primer obrtnik zaslužil tudi po 500 tisoč tolar jev, plača le 10 tisoč tolarjev ka zni. PRETIRANE IZJAVE IZ RE' PUBLIKE Kdo lahko trdi, da delo i" špektorjev v občini Murska bota ni organizirano in str vno vodeno, je nemalo čen vprašal direktor obet uprave za družbene priho" Murski Soboti Srečko Grosi* ko sem mu omenila, da je nj 8. va občina v sredstvih obves tudi na črni listi. Doslej na ni bilo nobenih pripomb a pravilnosti, prav tako na o še ni bilo republiškega inspe . ' ja. Res pa je, da tudi v o Murska Sobota komaj te on f pravljajo sklepe za blokado . računov. Zakaj tega "is0 s x že prej? Ker ni bilo potreb , Šim odgovor. • vSo- Po junijskih podatkih je boški občini 1010 obrtnik ’. imajo zaposlenih 970 del , nekdanjih pavšalistov je 29 di v tej občini je obrtna zbo pripravila tečaj o vodenju = p vsak obrtnik pa lahko dobi • macije tudi na občinski P Kljub temu so se prav pri nju knjig pojavili nekater blemi. Osnova za pobiranj kov sta sedaj dejavnost > .i(11 hodnina — kako bo s 5 , ^iki je težko napovedati- u ja, plačujejo davke in PrlsP® jnt" mi (sami si izberejo osno o(. leto pa menjajo teren. In*? vsen> ji se posvetijo huf večjim obrtnikom; kaks zj|i. ših kršitev do sedaj niso P s|j »So določene nePra raviln° Okrog 20 primerov n®pjaVko' obračunanih prometnih pj smo predali SDK-ju, so eja letos še nismo predali" — pa ni bilo potrebe. 25- cd-letos smo imeli pobrani stotkov vseh davkov m P |ati kov. Še prej smo morali p . okrog 100 sklepov o.P"eap^ terjavi dolga iz premic" s moženja (to je pravzapr* Zasebni sektor je 0 arja do avgusta letos I’r,'0: v republiški proračun pj odstotka vse dohodni" • j^. skupno 5713 milijo*10' jev je delež obrtnikov » ^(j akontacije davka iz °eJ a /f 338,8 milijona tolarj^gj nii' poslene pa so plačali 1-,’oSeb' ' iijona tolarjev davka 11 nih dohodkov. nja z rubežem). Sedaj mo sklepe o blokadi nov, tako da bo imelo novembra okrog 10® :e p"* blokirane žiroračune/* dal Srečko Grosman- ja s" j, Zanimalo meje, kak« -v Murski Soboti šele s h nje dni oktobra) °dl" uge kiranje žiroračunov, d . ne pa so se za tovr odločile že sredi pole J vorjetak: _ . j bil‘tj »Pri nas položaj se kritičen, da bi morah 'gep11 i( vse te rigorozne ukrep®' (Oje ki primanjkuje sredste • j0kih toda da si dovolijo 'n. ve, da smo po občina" ; rani, to pa je pretira"0’.^ tV* ve osnove. Odkar se"1 JnG to pa je že 12 let, še n1 tl ne pritožbe ali prija' rjtjska J« Prav tako ne čutim0 P pjJ^jo činske politike. Dejst'' trali^Ji-bo v prihodnje s davčne službe tudi ve pOv j zacija vseh sredstev/* J j Grosman. Z drugim pao pomeni, da bo rePu ajuO i”Jir napolnila svojo b°MF nato (če bo kaj ostal"Lu(4's( bile tudi občinske. y . fC oy boti ima davkarija d A'^1' le z Ljubljansko ba"K° ko, kakšni pa so žit". |(ifS M tnikov, ki jih bodo b golj^r do videli šele čez c J-p davki in prispevki m W ke zamudne obrest" jjaO' eden od znanih S°s-.nč t0 moral plačati 600 ti J’ zamudnih obresti. VP A V prihodnji števi bomo problematiko jp. . delali skupaj z tam bo marsikaj za"_Ja U / Stran 4 VESTNIK gospodarstvo "Zaslužek prinašajo izdelki z znamko--------------------—--------------------------- Gallus in LeOna na poti v svet v dveh letih, odkar v Muri iz-klujejo izdelke pod blagovno *>»mko Gallus in LeOna, so ti na Slovenskem postali prestižna dvor po kakovosti in ceni. Postali stil oblačenja določene skupine Wi, tj žen bit; USpešna in poslo-in pri tem veliko stavi na svoj "dez. LeOna in Gallus sta na ne-^item slovenskem tržišču hitro ■“Pela, glede na to, da pravilo za Uveljavitev blagovnih znamk pra-da je za to potrebno pet do pet-M let. Zato pa bo pot do uve-hvitve na svetovnih trgih, na ka-t[e sedaj pospremljajo Gallus in "Ono, verjetno veliko daljša in ,^ja. Slovensko tržišče namreč 11 šolski primer za uveljavitev bla-8w“ih znamk. * Muri pravijo, da se z zamet-kl blagovnih znamk ukvarjajo že Ze'o dolgo, saj so jih dolgoletne in navzočnost na tujih trži-^b naučili, da bo zmagovalec konkurenčnega boja tisti, ki bo ^ijal lastno blagovno znamko. Najprej so bili tu Muralisti, blatna znamka za kupce, ki misli-Jo nenavadno, ki hočejo biti ??Jši, nenavadni, skratka druga-i Yendar Muralisti niso bili pečena izbira. Sicer modni po ^ah in stilu, vendar iz manj i2OVostn'h materialov in v niž-tli« ^novnem razredu, kupcev Stud ' Vo'j Pritegnll'- $ pomočjo oba i za marketing, natančne nelave tržišča, potencialnih kupcev in točno opredeljenih ciljev so v Muri začeli uvajati blagovni znamki Gallus in LeOna. Uspeh ni bil naključen. Izbiri imena, ki je bila posrečena in jo je tržišče sprejelo, so dodali vsebino, katere temelj sta kakovost in agresivne marketinške aktivnosti. Gallus in LeOna sta postala dobičkonosni znamki, prilagojeni kupcem, ki radi kupujejo kakovostne stvari in se pri teh nakupih zgledujejo po umetnosti. Blagovne znamke so veliko vredne, dostikrat več kot tovar- ne, ki jih izdelujejo. Kakšna je vrednost Gallusa in LeOne? »To je težko izračunati,« pravi Bojan Pevec, ki je v Muri odgovoren za marketing. »Vrednost blagovne znamke je odvisna od poznavanja znamke na trgu. Zaenkrat Gallus in LeOno poznajo samo še v Sloveniji, zato nimata velike vrednosti. Ce pa bomo z njima prodrli na konkurenčna svetovna tržišča, bo njuna vrednost tisočkrat večja. Prvi koraki so narejeni, blagovna znamka Uspešna predstavitev kolekcij Gallus in LeOna pomlad—poletje 92 v dvorani soboškega gradu LeOna je zaščitena v šestdesetih državah po svetu, z zaščito Gallusa pa imamo nekaj težav. Z znamko Gallus je namreč že zaščitena izdelava čevljev v nekem podjetju v Avstriji in prav te dni se z lastnikom tovarne dogovarjamo o skupnem nastopu na svetovnem tržišču. Izguba Gallusa bi za Muro pomenila glede na vložena sredstva in imidž pravo malo katastrofo.« Tačas prodira Mura z LeOno v skandinavske dežele. Z majhnimi koraki in majhnimi količinami, ki jih spremljajo skromna vlaganja v tržišče. »Močne marketinške kampanje, kar je v tujini izredno drago, saj stane TV spot od 100.000 do 200.000 DEM, si glede na majhne količine zaenkrat ne moremo privoščiti,« pravi Bojan Pevec.« Začeli bomo z opremljanjem prodajnega mesta in opozorilnimi napisi, kasneje, ko bodo tudi količine večje, pa bosta prišla na vrsto tisk in televizija. Gallus in LeOna sta znamki, na katerih se Mura uči. Menijo, da temelji dobro in dobičkonosno trženje le na blagovnih znamkah, zato imajo pripravljenih še nekaj različic. Uvajanje novih blagovnih znamk bo spremljala tudi reorganizacija v podjetju, saj bo vsaka znamka sklenjen proizvodni in prodajni proces. Renata Ficko Jodjetniški forum Za profit in nova delovna mesta Na prvem podjetniškem forumu, ki ga je organiziralo Ijutomer-vna za inkubiranje INPO, sta bila predstavljena dva poslo-ter J18. a — za ustanovitev mešanega podjetja za izdelavo pohištva v0 a lzdelavo kompleta za enološki test. V prvem primeru gre za iz-drup° naravnan° proizvodnjo, ki odpira novih 40 delovnih mest, v Pa za °Prez masivnega lesa je maloserijski v glavnem za znane dosa V Proizvodnja, ki je stekla pred štirinajstimi dnevi v 2arst J .s'ab° izkoriščeni proizvodni dvorani ljutomerskega Mi-štev-| ’ Je na novo zaposlila 41 delavcev in za toliko zmanjšala Slo^110.brezposelnih, prijavljenih pri občinskem zavodu za zapo-č anJe. Večinski delež v podjetju ali 51 odstotkov ima domačin tržj«lan. Prelog, 39 odstotni delež podjetje 2MF, ki je poskrbelo za Ce m obratna sredstva, 10% pa je vložek ustanovitelja INPA. Proizvodno dvorano je podjetje kupilo, za uporabo strojev pa bo Mizarstvu plačevalo najemnino. Recenzenti so ugodno ocenili projekt podjetja MA in ČO predvsem zaradi globalne naravnanosti in maloserijske proizvodnje, zaradi izvozne naravnanosti in majhne režije. Projekt ima velike možnosti za uspeh, saj ima zagotovljeno tržišče in posluje brez posojil. Podjetje Agroprotect pa je predstavilo komplet za enološki test, ki vsebuje vse potrebne pripomočke za uspešno kletarjenje ter za določanje posameznih vsebnosti v vinu, ki so potrebne za vzgojo ter doseganje dobre kakovosti. Na domačem tržišču se omenjenega kompleta do sedaj ni dalo dobiti, vinogradniki so ga kupovali v tujini. Zaenkrat delata pri projektu dva delavca, z aktiviranjem naložbe pa bi dodatno zaposlili potrebno število strokovnjakov. V prvi fazi nameravajo z enološkim testom osvojiti domače tržišče, prodaja pa se obeta tudi na tržišču Avstrije in Madžarske. Tudi ta poslovni načrt so recenzenti pozitivno ocenili predvsem zaradi uporabnosti in dostopne cene, opozarjali pa so na potreben atest in trženje. Projekt je podprl tudi občinski sklad in v ta namen odobril 260.000 tolarjev posojila. RENATA FICKO ^Rebalansu v sobo-Tsžl proračunu za ketjino več sredstev Možnosti za nove naložbe »ef ,Za javno porabo bodo letos v soboški občini namenili nekaj več kot 551 milijonov tolarjev, kar je precej V* j« bilo sprva predvideno s proračunom za leto 1991. Prihodki občinskega proračuna so namreč pred-od dopolnilnih sredstev republiškega proračuna, prvotna izhodišča za dodelitev teh sredstev pa so S^° "Ugodna V soboški občini so se pri porabi proračunskih sredstev ze v lanskem letu obnašal, zelo ra-'« tako so po porabi teh sredstev na prebivalca v začetku leta pristali na zadnjem mestu v Sloveniji. S No 10 republiškega proračuna se javna poraba v giobalu povečuje za 10,7 odstotka, poleg tega pi je p, lo % naavnave osnov javne porabe glede na število prebivalcev po občinah in v soboški občim bo tako v prora-No "a v°ljo 102,6 milijona tolarjev ali dobro tretjino več sredstev, kot so načrtovali. S tako povečanim prora Nk? s° Prišli na 90 odstotkov republiške porabe, že prihodnje leto pa naj bi bila ta poraba na prebivalca v yseh občinah. b0nski skupščini. ^Uktur °^u gospodarske infra-> dali prednost pri- ' to k munalnim objektom, tol • 0 namenili 46,4 mili-?,,.RaloY2ev- pomembnejši-Na on, -11? na tem področju Je do r?en't' vodovodno omre-M .bzaci; ar,R°ve in Bogojine, ka-N v Beltincih in Morav-Pucah, projekte čistilne naprave v občini ter gradnjo vodovodnega omrežja na terenu. Na področju cestnega gospodarstva bodo poleg že dokončanih cest v dolžini okrog 10 kilometrov nadaljevali še s posodobitvijo nekaterih drugih cestnih odsekov. Tako naj bi posodobili ce" sto Vidonci—Boreča in jo povezali z mejnim prehodom, načrtujejo pa še posodobitev cest Ber-kovci—Domanjševci z odcepom proti Središče, Ivanovci—Panov-ci —Križevci, če bodo dobili sredstva za demografsko ogrože- na območja, pa bodo v letošnji program uvrstili še cesto Markovci—Budinci—Dolenci. V Murski Soboti bodo uredili kolesarsko stezo do Černelavec, križišče Lendavske in ulice Iva Lole Ribarja ter Kajuhovo ulico. Za posodobitev vseh teh cest bodo namenili 78,5 milijona tolarjev, nekatera dela že tečejo, za druga pa so razpisali natečaj. 29,5 milijona tolarjev proračunskih sredstev bodo namenili še za stanovanjsko gradnjo, v proračunu pa so zagotovili tudi sredstva za vzdrževanje zelenih površin in za Prihodnost prilagodljivim 'N LNd preteklostjo in nepredvid-Na m , "Ostjo, zato ni nič bolj nuj-N na ,e®a’ da dogajanja današnjega rhorijz P0''t'čnem in gospodarskem “.Ponesemo na področje učin-k ’HslH 'n raz“n>nosti. Razbit jugo-n $*kui» ln Evropa, ki obljublja in z"be^. ‘nflaeije. Res, da so dov ne^a,erih kmetijskih proizvo-ftral Udobju nekaj tednov zelo ta le, vendar, če jih primerjamo ^ti l°i!>n' nazaf.ie takšno trditev Pred0! °vreči. Če je kmet še ?ramS letom dobil za kilo-.Prašiča 20 avstrijskih šilin-bi J. zdaj na črnem trgu ne do-^i in podobno je tudi z dru-Po kmetijskimi proizvodi. In naj ‘em kdo trdi, da so tij0/1JC' tisti, ki vzpodbujajo infla- L. Kovač krnska zaščita ^dnih nasadov g°zd°v'h je v Pre“ Mik Posajenih tisoče gozdnih naravnega mladovja je v družbenih kot zasebnih *7uvih. I)a bi •• biere *lni omogočili najboljše raz-iabi ? rast v prihodnji vegetacijski ski^ moramo zavarovati pred zim-^bodbami. Še je čas, da poskr-1 Na ob VOj®i k’ ogroža divjad, hu?° Za^'tili sadike pred objeda- L Sad’^e s pleveli osvobodi-hik* °* sneg in plevel ne iz-/a&f?1' Polomita. finska * Prtd divjadjo je lahko sku-J^Na p “graditev nasadov, ali posa-Ur ” slednji uporabljamo kemikih e,naze količke. Za varstvo li “porabimo premaze, Ulilo divjad. Pri nas lahko ku- Hiti ACOL’ ki ga prodajajo trgovine ali TOK goz-^Tz y kg vedro stane okoli 800 pa zaščitimo cca 2000 dre- $ kdatno premažemo rastne ^alj anašamo s posebnimi krtača-kbio j . z rokami, ki si jih zavaru-fspcfUn’'iasti,"i rokavicami. Ker je Nsu"0 Varstvo potrebno, da se pa-K v .’’ moramo paziti, da jo nana-"e Sipe vremenu. Tudi zmrzniti Jkio. sj Prcd nanašanjem ali tik po j * atere vrste listavcev (jesen, 'Slavcev (macesen, duglazija) JU ^ašf”^ raradi drgnjenja in obžira-“ Mi n '''J110 jih lahko s tremi količ-? ^Por,'b^niem cemacola na debel-"thif.3. n' so tudi spiralni plastični , n,’ ,?VI ,er mreže. prilito ajJSe “asade je posebno neva-, tap| * Pr®! b°do poškodovani, če Odstraniti moramo A*! prc5a.s*’ bi bi lahko skupaj s snežili j r''a drevesca. Na nekoliko la ^i z>ih so ze'° “evarne ovijal-Še ^HRtn snegu ali žledu se na-? Nlstr nabere sneg ali led. (l" in^^anje plevelov uporablja-"'a 1^"° tcr na *a način prepre-tfacijo mladih dreves. Miha STRAH Gospod enolog ima popolnoma prav, da je treba mlado vino kontrolirati vsaj enkrat tedensko. Jaz ga kontroliram tri Utre dnevno in je res iz dneva v dan boljše. Sinička za zdravje »Še boljše jabolko« so imenovali pridelovalci sadja jabolko, ki so ga pridelali na naravi prijazen način. SIPS so predstavili tudi na sejmu Narava-zdravje. Jabolka so skorajda že pozabljen domač sadež, ki ga po krivici zanemarjamo, saj je to domače in vsakomur dosegljivo sadje zelo zdravo. Kruh in jabolko je preprosta zdrava malica podeželskih otrok, ki so jo tudi na vasi že izpodrinili razni umetni namazi in kreme. Namesto jabolk imajo otroci rajši pomaranče, banane in kivi. Vendar pa je jabolko mnogim vir zaslužka, torej kruh, zato bi bilo prav, da bi mu Tolar za kilogram prirastka?! 67-letnega Ivana Mikla iz Blaguša pri Vidmu ob Ščavnici smo pobarali, ali bo prav, če napišemo, da je pravi gospodar 36-letni sin Anton. Pritrdil je, da je tako, hkrati pa dodal, da tudi on kaj pomaga. Pri Miklovih delajo vsi. Tako je bilo tudi v času našega obiska. Imamo pa občutek krivde, kajti zdi se nam, da smo jih zmotili sredi jesenskih del, ko je treba hiteti s spravilom in sejanjem, v tej ihti pa ni časa za pomisleke, ali se to in ono splača pridelovati, ali je reja goveda donosna . .. Kdor dela, ta nekaj ima. Miklovi imajo tri goveje hleve, v katerih je prostora za več kot Foto: Š. S. Miklovi iz Blaguša konj ne rabijo za delo, ampak, kot je povedal stari oče Ivan, »za luksus«. Zazdaj jih jaše le Anton, sčasoma pa se bodo oju- načili še otroci. 120 glav goveda. Toliko živine je v njih zdaj, a bi se še našel prostor za kakih deset, morda tudi več pitancev. Hleve so gradili postopoma; ob starem klasičnem hlevu na nastiljanje so 1976. leta zgradili prvi nov hlev na izplakovanje. Pozneje so posodobili stari hlev, 1988. leta pa so prizidali še en sodobni hlev. V sestavi hlevov je tudi velika strojna lopa, v njej pa številni stroji. »Obdelujemo 25 hektarjev veliko posestvo, od tega imamo 3 hektarje zemlje najete. Največ, in sicer 12 hektarjev, pndeluje- Jesenska opravila v nasadih Po obiranju v rodnih nasadih moramo narediti naslednje, pobrati vse nagnito in poškodovano sadje, odstraniti iz nasada odrezane in polomljene veje, pograbiti listje izpod dreves in jih zmulčiti s travo, porezati koreninske izrastke, popraviti oporo če jo imamo, predvsem v mladih nasadih, dosaditi drevesa, če manjkajo, popraviti ograjo, zakopati luknje, ki so jih naredili zajci pod ograjo, poškropiti ja-blanove nasade z ureo (umetno gnojilo) - do 5% raztopina -tako da listje čimprej strohni in s tem tudi trosi bolezni (škrlup). Če imamo krvavo uš, poškropimo gnezda (nahajališča) uši s pi-rimorom ultracidom ah folima-tom. K tem škropivom dodamo močilo sandovit ali radovit. Se naprej pa moramo preganjati voluharja, predvsem v nasadih, kjer nam dela preglavice. Zaraslo travo izpod krošenj moramo vrnili nekdanjo veljavo ali pa ga vsaj tako propagirali kot drugo sadje. Prvi korak so storili pri Poslovnem združenju za prehrano Slovenije, ko so pripravili predstavitev na minulem sejmu. Med pridelovalci, ki pridelujejo sadje na okolju prijazen način, je tudi šalovski Rengeo, verjetno pa jih bo čez čas še več. SIPS — kratica pomeni Slovensko integrirano (naravi prilagojeno) pridelovanje sadja, zaščitni znak pa je sinička, ki pridno varuje sadovnjak pred škodljivci. Pri delu so uporabili vse do sedaj dosegljivo znanje in mo koruze za siliranje, na kakih 2 hektarjih sejemo pšenico, ostalo pa so travniki. Prvi odkos trave siliramo, dva naslednja posušimo in pripravimo seno, četrti odkos pa siliramo skupaj s koruznim zrnjem, kar je >super< za pitanje bikov.« Anton Miki ima dobre izkušnje s pripravo silaž, tako tudi s pripravo zmesi trave in koruznega zrnja. Žal pa so njegove izkušnje slabše, zanj manj ugodne, iz sodelovanja s kmetijsko zadrugo. Ta mu sicer daje v pitanje teleta, ki jih pita od 100 kilogramov (kolikor tehtajo, ko jih vhlevi) do 220 kilogramov, ko jih lahko odda ali pa jih (na podlagi nove po- odstraniti, mulčiti moramo zelo nizko, v nasadu mora biti prava čistina. Nastavljati moramo vabe (zastrupljene jabolke ali korenje s faciranom). Koščičasto sadno drevje v lepem vremenu poškropimo z ba-1!»^ OREVJA Nekaj napotkov za pravilno sajenje sadnega drevja: Če imamo pripravljeno zemljo (zrigolano ali skopane jame), je najboljše saditi jeseni (sadik ne režemo). Če teren ni pripravljen, je za to še čas, potem sadimo zgodaj spomladi, sadike kupimo v jeseni in jih uskladiščimo v kleti ali na vrtu — pazimo na voluharja ali miši. Intenzivna tehnologija pridelovanja sadja zahteva, da je vsako delo v nasadu pravilno in pravočasno opravljeno, to posebej velja za sajenje. — Poznati moramo tla (zem- manj kemičnih sredstev. Tovrstno pridelovanje usklajuje Poslovno združenje prehrane Slovenije, strokovni nadzor pa opravlja sadjarski inštitut Višje agronomske šole v Mariboru. Vsak zaboj »še boljših jabolk« je zaščiten z oštevilčenim trakom, na katerem je tudi izjava pridelovalca, ki kupcu zagotavlja, da je v zaboju res to, kar želi. Upamo lahko, da bo na prihodnjem sejmu, ki je povezan s kmetijstvom in naravo, predstavljenih še več slovenskih sadežev in zelenjave, pridelanih na naravi prijazen način. le v tem, daje pred leti dobil za 1 dinar 1 šiling, zdaj dobi petkrat manj. Anton Miki dobi za kilogram prirastka na 120 zadružnih pitancih (svojih zazdaj še nima) torej 1 tolar. Zadruga pa mu za potrebe pitanja dobavi krmo. Za pitance težke, od 100 do 220 kilogramov dobi za kilogtam prirastka 4 kilograme krmila PIT-1; za pitance, težke od 220 do 550 kilogramov, pa za kilogram prirastka pripade 6 kilogramov krmil PIT-2. Če pa namesto zadružne (pripadajoče) krme poklada živalim svojo krmo (kar seveda tudi počne, saj pripravi več kot 400 kubičnih metrov silaže), potem zadruga to krmo obračuna, in sicer po povprečni ceni 6,60 tolarja za kilogram. Razume se seveda, da samo pripadajoče, a ne dejansko porabljene količine. V določenih turnusih poklada pitancem samo zadružno krmo, v drugih je »mešano«, tretjič spet tako, da živali vzredi s samo svojo krmo. Tedaj pa se prime za glavo, saj bi več dobil, ko bi krmo (koruzo) prodal. Na našo pripombo, ali bi koruzo lahko prodal, je odvrnil, da letos, ko ni ponudbe iz drugih republik, zagotovo. Mlad kmetovalec iz Blaguša pa ne jamra tako glasno, kot je to morda razvidno iz tega pisanja. Nase nas tudi ni opozoril sam, ampak smo sami godbe in obračuna) pita od 220 do končne teze 550 kilogramov, ■ .... a kaj, ko pa — vsaj nam se zdi tako — od tega ni pravega zaslužka. Za kilogram prirastka pitancev je prej dobival 1 dinar, zdaj pa 1 slovenski tolar. Tega nismo mogli verjeti, smo pa se prepričali, ko nam je predočil obračun: kolikor so biki pridobili kilogramov, toliko je rejec dobil tolarjev. En kilogram prirastka, en tolar! To pa ni, vsaj na papirju, goljufija, ampak tako izhaja iz dolgoročne (?) pogodbe. Razlika je smo v enoti zadruge pri Vidmu zvedeli, da gre pri Miklovih za perspektivno kmetijo, ki ji načeljuje mladi mož. Da, perspektivno, kajti postopoma bodo skušali priti do lastne živine. Redili jo bodo, saj se česa drugega na tem območju najbrž ni mogoče oprijeti, škoda pa bi tudi bilo, da bi mehanizacija bila neizrabljena. Najbrž so možnosti za še kak dodatni dinar, recimo s konjerejo. Miklovi so imeli konje vse do 1971. leta, potem pa sojih povsem nadomestili traktorji. Konje-rejska tradicija pa se mora nadaljevati! Lani so kupili brejo kobilo Mico, ki je povrgla žrebičko Megico ... Krog se bo nadaljeval. Š. SOBOČAN Ijo) in jih primerno pripraviti — narediti kemično analizo in na podlagi rezultatov določiti gnojenje — ne gnojiti na pamet, predvsem večjih nasadov. Tla so dobro oskrbljena, če vsebujejo BO, (15-20 mg/lOOg tal), KjO (20—30 mg/100 g tal) in Mg (10—15 mg/lOOg tal). Čim težja je zemlja, več hranil mora vsebovati, humusa naj bi bilo okrog 3 %. Za večino sadnih vrt so najprimernejša rahlo kisla tla pod pH 6,8. Prekisla tla popravimo z apnenjenjem. — korenine potrebujejo za rast in delovanje veliko zraka in vlage, seveda poleg hrane. Najbolj zračno zemljo potrebujejo marelice, sledijo breskve in nektarine, češnje, jablane, slive, hruške itd. Jablane — ugajajo jim ilovna-to-peščena tla, pH 5,5—6,5. Razdalje so različne glede na šibkost podlage. Nega mladega vina 2. PRETOK VINA Pretok je oddelitev vina od usedlin — droži. Usedline — droži pri razsluzenem vinu v glavnem sestavljajo kvasovke. Pri nerazsluze-nih moštih so v drožeh še druge sestavine, ki lahko zelo negativno vplivajo na kakovost vina, zato je toliko bolj potrebno taka vina zgodaj pretakati. Če smo moštom ob vrenju dodajali čistila bentonit ali aktivno oglje eponit, se uporabljeno čistilo pojavlja kot usedlina in zato je droži nekoliko več in so drugačnega videza. Pretakanje vina je izredno pomemben ukrep pri negi vina. To ni samo postopek ločevanja čistega vina od usedline, ampak pretok tudi odločilno vpliva na razvoj in s tem na kakovost vina. Mladega vina nikakor ne smemo predolgo pustiti na drožeh, saj lahko prihaja do razpada odmrlih kvasovk in do razkroja drugih sestavin droži, ki lahko povzročijo nastanek raznih napak pri vonju in okusu vina. Čas prvega pretoka je prav tako pomemben. Prej bomo pretakali vina, ki niso bila razsluzena. Kmalu bomo pretakali tudi razsluzena vina, ki izvirajo od gnilega ali kako drugače poškodovanega grozdja. Za pretok zdravega vina je osnovno pravilo: V okviru tehnoloških možnosti je potrebno preprečiti vsako zračenje mladega vina. Pretok naj se opravi s pomočjo črpalke iz enega soda v drugega. Da vina preveč ne zračimo, moramo zlasti paziti pri manjših sodih. Pri njih je vedno relativno večja dotikalna površina zraka glede na količino vina kot pri velikih sodih, zato moramo toliko bolj paziti na brezzračno pretakanje. Pri še tako skrbnem brezzračnem pretakanju prihaja do delnega zračenja vina, zato ga moramo ob pretoku žveplati. V sodih navadno žveplamo s sežiganjem azbestnih trakov. Tak način žveplanja je še vedno najbolj enostaven in zanesljiv. V zadnjem času se pojavljajo pripombe o nevarnosti azbestnega papirja, na katerem je elementarno žveplo. Da bi se izognili rabi azbestnega papirja, se na trgu že dobijo posebne žveplene tablete, ki jih je prav tako potrebno sežgati. Sežigajo se v posebnih nerjavečih mrežicah. Količina žvepla v tableti ustreza enemu azbestnemu traku. Zračno pretakamo samo pri vinih z napako. Najbolj pogosta napaka mladega vina sta vonj in okus po gnilih jajcih — bekser. Zračno pretakamo tudi vlečljiva — sluzava vina. Tako vino pretakamo tako, da ga čim bolj razpršimo. Če nimamo razpršilca, si pomagamo z brezovo metlo, tako da prek nje pustimo teči vino iz soda v škaf in ga nato prelijemo v skrbno umit in žveplan sod. Zračenje pospeši proces zorenja vina. Vino izgubi svežino in bu-ke. Zračeno vino se hitreje čisti in s tem postaja beljakovinsko stabilnejše. Ob pretoku vino žveplamo. Količina potrebnega žvepla je zelo različna in je odvisna od načina predelave, zdravstvenega stanja grozdja, sorte, letnika, dozorelosti grozdja itd. Letošnja vina vsebujejo nadpovprečne količine kislin, zato bodo pri vinih iz zdravega grozdja potrebne nekoliko nižje doze žvepla kot v odličnih, dozorelih letnikih z manj kisline. Po pretoku naj bi vino vsebovalo 25—30 mg/1 proste žveplaste kisline. Z zakonom dovoljena zgornja meja je 35 mg/1. Če bomo po barvi, vonju in okusu neoporečno vino ob pretoku žveplali z 1 — 1.5 traka na hi, bo vino vsebovalo z zakonom dovoljeno količino proste žveplaste kisline. Ob pretoku moramo sode temeljito oprati z vodo. Le v dobro opran sod lahko ob ustreznem žveplanju pretočimo vino. Prav posebno skrbno moramo oprati sod, kjer je bilo vino z napako ali boleznijo. Posebej moramo razkužiti sod z vlečljivim ali sluzavim vinom, saj moramo onemogočiti delovanje sluzavih bakterij. Vlečljivost vina se prenaša s posodo. Glede na razmeroma visoke kisline v vinu bo letos manj vlečlji-vosti kot v letih z manj kisline. Po prvem pretoku je pomembno, da vino takoj kemično analiziramo. Analiza naj se opravi za vsebnost vol. odstotkov alkohola, skupne kisline, proste žveplaste kisline in beljakovin. Če vino po prvem pretoku ni popolnoma čisto, ga moramo testirati in ugotoviti vsebnost težkih kovin. Železo in baker lahko povzročata motnost vina. Pri takih vinih z visokimi količinami težkih kovin je potrebno opraviti modro čiščenje. Postopek je zelo zahteven in ga lahko opravlja samo posebej pooblaščena inštitucija. O nadaljnji negi mladega vina in biološki stabilizaciji ter čiščenju vina pa v naslednjem sestavku. Hruške — ustrezajo jim nekoliko globlja tla, predvsem če so cepljene na divjo hruško, korenine zahtevajo manj kisika. Breskve in nektarine: cepljene na divjo breskev (sejanec) zahtevajo globoka zračna peščena tla, cepljene na slivo prenesejo težja tla, manj zračna; v sušnih predelih pa cepljena na mandelj. Humusa naj bi bilo do 5 %, pH ne sme biti prek 6,5, v nasprotnem se pojavi kloroza (bledo listje). Podtalnica mora biti pod 1,5 m, breskve potrebujejo veliko kalija in bora, sadimo jih 4 x 1,5-2 m. Slive in češplje za zemljo niso izbirčne, potrebujejo veliko kalija, sadimo jih v razdalji 4 x 4 m. Marelice uspevajo na zračnih, rahlo prepustnih in primerno vlažnih tleh. Na težjih, mokrih, slabo zračnih tleh marelice hitro propadejo. PH naj bo od 6 do 7,5. Pri nas bi morali saditi samo marelico, cepljeno na slivo, in to domačo (našo). Sadimo jih v razdalji 6 x 4 ali več, glede na buj-nost sorte. Češnje, višnje — uspevajo v globokih humuznih in zmerno vlažnih tleh. V mokrih in preveč apnenih tleh rada smoli. PH naj bo 6—6,5. Pri nas najbolje uspevajo cepljene na podlagi Fu in na divjo češnjo. Leska uspeva v zračnih, globokih, ne na težkih glinastih in premokrih tleh, pH 6—7,5. Oreh uspeva na vseh tleh, ne prenaša pa mokrih, pH 5,5—7,5, Tehnolog: mag. SLAVKO ŽALAR, dipl. inž. sadimo ga na razdalji 8 x 10 m ali še več. Kostanj dobro uspeva v peščeno ilovnatih tleh, ki niso preveč vlažna, pH 4,5—7, torej uspeva tudi v zelo kisli zemlji. Ribez, kosmulja, josta potrebujejo veliko hlevskega gnoja, dovolj vlage, ne prenašajo C1 (klora) in preveč apna, pH 5,5—6,5. Sadimo jih globlje, kot so bile sadike posajene v drevesnici. Maline, robide ne prenašajo težkih in premokrih tal, potrebujejo veliko humusa. Jagode uspevajo povsod, vendar moramo zemljo dobro pripraviti, dovolj humusa, pH 4—6,5, sadimo jih v vrtu na razdalji 30 x 35 ali 40 x 40. Borovnice zahtevajo zelo kislo zemljo, zato jim moramo zemljo prinesti iz gozda, najprimernejši pH 3,5-4,5. Jeseni bi morali saditi lesko, orehe, ribez in maline. Okrog sadike damo hlevski gnoj, da korenine ne pozebejo. Pri nobeni sadni vrsti ne dajemo v jamo svežega hlevskega gnoja. Hlevskega gnoja pa ne prenašajo koščičarji, zato damo gnoj v kolobar. Še enkrat — prednost dajemo jesenski saditvi, seveda če je zemlja pripravljena. Sadimo le, če je dnevna temperatura nad 0°C, ne sadimo pregloboko. Saditi moramo kakovostne sadike, kupljene v drevesnici, ne kupujmo sadik na tržnicah. Mnogo uspeha! Vlado Smodiš, inž. agr. Stran 7 7. NOVEMBRA 1991 __ » i * * -__ kulturna obzorja MARKO JESENŠEK S 4 Dve različici slovenskega knjižnega jezika Zaradi večstoletne nasilne razmejitve sta se na slovenskem ozemlju, ki je pripadalo nekdanji Kocljevi državi, do prvih tiskov izoblikovali dve pokrajinski različici vzhodnoslovenskega knjižnega jezika: prekmurska in vzhodnoštajerska. Čeprav izhajata iz panonske narečne baze, pa so med njima v nekaj stoletjih nastale razlike, ki so posledica različnih okolij, v katerih sta se jezika razvijala. Na vzhodnoštajersko različico vzhodnoslovenskega knjižnega jezika sta odločilno vplivala osrednjeslovenski knjižni jezik in nemška nadoblast, na prekmursko pa kajkavski jezik (prek hrvaščine tudi gla-goljaši) in madžarska nadoblast. Vzhodnoštajerski knjižni jezik Najstarejše ohranjeno besedilo, zapisano v vzhodnoštajer-skem jeziku, je Velikonedeljska prisega (1570), ki ima — tako kot Tožba zoper ormoškega graščaka (1648), Cesarsko določilo (1675) in Ptujska prisega (1696) — še veliko narečnih posebnosti. 18. stoletje je prineslo nove rokopise (Apostolov nemško-slovenski slovar, 1783; Ta veliki katechizmus, 1783; Parchamerjev katekizem, 1758) in nove narečne poskuse, ki sta jih iz 18. in 19. stoletja nadaljevala in razvijala v smeri knjižnega jezika Leopold Volkmer in Štefan Modrinjak. Prizadevanja za vzhodnoštajerski jezik so dosegla svoj vrhunec leta 1803, ko so se v Destrniku zbrali štajerski izobraženci in na pobudo Ivana Narata ustanovili Svetourbansko akademijo. Članom je šlo predvsem za jezik, vendar pa zaradi nesoglasij delo ni steklo. Narat si je prizadeval, da bi jezikovni sistem približali kranjskemu in sprejeli bohoričico, Modrinjak pa je zagovarjal prednosti kajkavskega pravopisa. Zaradi različnih pogledov je prvi poskus, da se normira vzhodnoštajerski jezik, propadel. Popolno uveljavitev pa je jezik dosegel v prizadevanjih za vzhodnoštajerske slovnice (Šmigoc, 1812; Dajnko, 1824; Murko, 1832; Muršec, 1874) in v številnih tiskanih knjigah Dajnka, Šerfa, Krempla in sodobnikov. Štiri slovnice vzhodnoštajerskega jezika v prvi polovici 19. stoletja dokazujejo, da so se pisci na vzhodu Slovenije zavedali razlik med svojim in osrednjeslovenskim jezikom. Dajnko je v uvodu v slovnico na Kopitarjevo pobudo iskal vzhodnoštajerskemu jeziku posebno mesto in ga ločil na eni strani od jezika Korošcev in Kranjcev, na drugi strani pa tudi od jezika ogrskih Slovencev in Hrvatov. Dajnko je bil tudi najvztrajnejši zagovornik tega jezika, saj je vztrajal pri svoji pisavi in jeziku tudi potem, ko so njegovi rojaki že pristali na poenotenje knjižnega jezika in so sprejeli močne vplive osrednjeslovenskega knjižnega jezika. Za močen in enoten knjižni jezik si je teoretično prizadeval Anton Murko v slovnici, praktično pa predvsem Anton Krempl, ki se je pri prevajanju cerkvenih besedil zavestno odločil za prevzemanje jezikovnih zakonitosti osrednjeslovenskega knjižnega jezika. To mu je, kljub Prešernovi puščici (Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovenščino v kremplje, duh preonemčeni slab, voljni so krempli biti), uspelo, kadar je imel dobre predloge. Evangelije in življenja svetnikov je lahko prebiral v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku in ta besedila so nanj vplivala glasoslovno, besedoslovno in skladenjsko. Drugače pa je bilo, ko je pisal zgodovinsko delo (Dogodivščine Štajerske zemle, 1845). V osrednjeslovenskem jeziku zgodovina Slovencev še ni bila napisana, način pisanja pa je zahteval drugačne besedotvorne in skladenjske rešitve, kot so se pojavljale v nabožnem slovstvu. Krempl, ki v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku ni mogel najti zgledov za svoje delo, se je odločil za rešitve, ki so bile v duhu vzhodnoštajerskega jezika. S tem pa je dokazal, da je bil vzhodnoštajerski jezik v prvi polovici 19. stoletja že tako razvit, da je lahko uresničil vse zahteve piscev in prevajalcev ter se je uveljavil kot izdelan knjižni jezik, ki so ga na vzhodu uporabljali vsi izobraženci. Dvignili so ga iz narečnih okvirov in ga kultivirali tako, da so lahko v njem nastajali cerkveni in posvetni tiski. Čeprav je bil obkrožen s kranjskim, koroškim, prekmurskim in kajkavskim jezikom, se je oprl na slovenjegoriško-prleško narečno osnovo in se razvil v samostojen knjižni jezik, normiran v štirih zanimivih slovnicah. Prekmurski knjižni jezik Najvzhodnejši del današnjega slovenskega ozemlja je bil vse od propada Kocljeve države (874) pa do leta 1919 ločen od matičnega naroda. Zgodovinski dejavniki so bili odločilni, da se je v Prekmurju slovenski jezik razvijal drugače kot med Slovenci na desni strani Mure. Šolstvo je bilo ves čas v madžarskem jeziku in si je, še zlasti v drugi polovici 19. stoletja, prizadevalo pomadžariti vse Slovence na Madžarskem in zatreti njihovo narodno zavest, ki so jo prebudili, protestanti v 1?. in katoliki na začetku 19. stoletja. _______(nadaljevanje prihodnjič)^ kulturni koledar kulturni koledar NESMRTONOSNO POPRAZ-NIČNO ČTIVO Ljudje praznujemo zasebno in v skupnosti — zasebno godove, rojstne dneve, skratka razne obletnice tega in onega; v skupnosti pa prav tako vsemogoče: rojstvo in umiranje Boga, zmage in poraze vojska, dneve življenja in dneve smrti. Na dan mrtvih se praznuje smrt in umiranje. Prav to. Nekateri prazniki so takšni, da je mogoče o njih govoriti na primeren način šele takrat, ko so mimo. Ker bi nas vnaprejšnje premišljevanje o dogodkih, ki spremljajo praznovanje, spravili ob vso umerjenost in prevzetost. Zaradi česar bi govorili samo kritične besede. Kajti človek, ki se vsaj tu in tam sooča s svojim minljivim bivanjem, je užaljen, nedopovedljivo užaljen, če pomisli, kaj se počenja. Kako se svetost trenutka prevrača v banalnost. Dan mrtvih se je že izrodil v takšen dan za izpraznjeno praznovanje. Zdaj ko je mimo, nam je laže. Zdaj je že mogoče govoriti o zadevi, ki se ob tem dnevu praznuje. Pred njim pa to skorajda ni mogoče. Skorajda ni mogoče misliti na smrt ali, če smo blažji, skorajda nemogoče je misliti na tisto, kar hoče dan s svojo posvečenostjo priklicati v našo zavest, pa četudi so to samo spomini na smrt drugih. Ne da bi ob tem pomislili, da so tisti, ki so umrli, najpomembnejše dejanje življenja že opravili, medtem ko nas še čaka. Dogaja se vse drugo, samo zatopljenost ne. Kupuje se in krasi, pretirava in skruni, zanemarja in tepta. Sredi vsega tega praznega bega se človek nekako prestraši, da bo šlo vse skupaj mimo njega, da ne bo deležen svetlosti tega mračnega praznovanja. Zato je ogorčen in bi zagotovo zgrešil cilj, če bi pred praznovanjem pisal o njem. Namesto da bi pripovedoval o smrti, bi šibal nore navade. Zato ta kratek premislek pišem šele zdaj. SMRT NA ZAHODU IN VZHODU Saj bi sicer proti svoji volji postal še eden več, ki zakriva misel na smrt. Ker bi namesto o njej pripovedoval o potrošništvu in razkazovanju slabega okusa. Znani tanatolog (Thanatos je po grško Smrt, tanatologija je nauk o smrti) Vittorio Messori sodobnemu človeku očita prav to. V časih, ko je raziskoval odnos zahodnega človeka današnjega dne do smrti, je bilo v tem pogledu še nujno razlikovati med Vzhodom in Zahodom. Danes je ta delitev v političnem Pred kratkim so prenovili orgle v ljutomerski župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika, blagoslovili pa jih bodo 10. novembra. Orgle niso samo očistili in zaščitili proti lesnim zajedalcem, temveč so tudi uglasili vsak register, dodali štiri nove, od tega dva jezičnika, s tem pa so pridobili nove sapnice, tako da orgle zvenijo bolj polno. Zamenjan je celoten igralnik in dodani novi kanali k sapnicam in igralniku, da je igra lažja. V igralniku je sedaj pedal, na katerega je potrebno pritiskati z nogo, tako da se registri sami vklapljajo. Orgle imajo dva manuala in štirinajst registrov. Orgle je obnavljal ljubljanski mojster Jenko. Majda Kodba Praznovanje smrti smislu že mimo. Za Vzhod, kjer je bil socializem, Messori ugotavlja, da je za nepristen odnos do smrti kriv Marx. In priznati je potrebno, da Man v resnici ni govoril o smrti. Na vseh deset tisočih tipkanih straneh, kar skupaj znese več milijonov vrstic, kolikor jih je napisal, so samo tri vrstice o smrti. Pravi, da je »smrt težka zmaga vrste nad posameznikom«. Nato doda še: »Vendar določeni posameznik ni drugega kakor rodovno določeno bitje in kot tak je nesmrten.« To je vse. Marksizem je odrival in zatajeval vprašanje smrti, vsaj v najboljših letih njegovega življenja je bilo tako. Tam proti koncu, ko se je nehaval biti uradna ideologija, je bilo že drugače. To molčanje o smrti pa sploh ni značilnost izključno marksizma oziroma nekdanjega ideološkega Vzhoda. Nič drugačen ni pri obravnavanju smrti tudi Zahod. Pred več kakor dva tisoč leti je grški mislec Epikur hotel izreči kaj bodrilnega. Zdelo se mu je namreč, da ljudi najbolj mori vprašanje smrti — razen tega, da jih je strah pred bogovi. Zato je rekel, daje smrt v telesnem smislu prazen nič. »Kaj nam mar smrt? Smrti ni. Ko smo mi, nje ni. Ko pa je ona, ni nas.« Česa bi se torej bali, se sprašuje Epikur. Šlo mu je za to, da bi zagotovil življenjsko vedrino. Ne pa zato, da bi ljudi navajal k razvratu. Ko pride smrt, nas ni, pravi Epikur. Ne gre mu, da bi kaj zapletal glede minljivosti človeškega življenja, da bi jo želel prikriti. Smrt je vendar dejstvo. Vendar dejstvo, pred katerim se radi delamo slepe. Epikurju pa se je v tistih njegovih časih zdelo, da ljudje preveč mislijo o smrti, in tako je zaradi teh nekaj svojih stavkov postal — pravzaprav po krivem, a kaj hočemo — začetnik tistega odnosa do smrti, ki je danes razširjen na Vzhodu in Zahodu. Na Vzhodu 'se v časopisih ne objavljajo osmrtnice, se zgraža Messori. Na Zahodu pa mrtvece nališpajo, da so videti kakor speči. Nekatere celo postavijo v »živ« položaj, kakor da sedijo in kadijo pipo ali C18aro- : dajo jih s cvetjem — Messon g „ tukaj seveda o premožnih mn - in jih odpeljejo na razkošnih P rah ali v dragoceni krsti mimo cev po nekakšnem neslišnem tek traku v zakrito žrelo krem at J' Vhod vanj je kakor vhod v leta zgradbo ali kaj podobnega. W igra pridušena glasba. Smrti ne p jo smrt, marveč »tihi odhod«. A »za vedno se je poslovil od na?'.‘vte. sebej premožni se dajo zamrzni11 kočem dušiku, v žile pa jim vbn^ protizmrzovalne raztopine- V up ' da jih bodo nekoč obudili m p vili za nadaljnje življenje. PETA STOPNJA ,ikll. Vzhod in Zahod se očitno r , . jeta samo v stilu. Pa še to manj. Zakrivanje smrti je ?.*CUP9 na čilnost zahodne civilizacije, tl tej in one na oni strani nekdanj . zne zavese. Hugh Hefner, S urednik in lastnik časopisa r f je svojim sodelavcem in novm menda naročil: »V Playboyu J povedano govoriti o otrocih, J^_ nesrečah, o starcih in boleznim o vsem pa je prepovedano go™ v smrti.« Zdravniki, tako . .t0[j ne svoji knjigi Izziv smrti, smrti m ej omenjajo s pravim imenom, ( jo nazivajo po latinsko z »e je. Neki sociolog je ugotovil, da iz £(| škega jezika izgibnja izraz »m tJje za truplo. Zdravniki in l"uSa an-uporabljajo izraz »pacient«, .^j. gleškem govornem območju s kajo tudi besedi »starost« — aVjjo gosteje tej življenjski dobi P »golden-age«, zlata doba. LjuJ šiljajo svoje bližnje umirat v 0 a|jj-ce in domove onemoglih. r° r ča izganjajo iz naselij. , rero- Vsi pa bomo morali neko H mati skozi pet stopenj v odn smrti. Ko bo tako daleč, tako zala raziskava psihologinj® w nj Rossove, bomo najprej rek»> #/a- mogoče; druga stopnja je up g0. kaj jaz?«; tretja je pogajanj«. za gom: »Daj mi vsaj še eno le • četrto stopnjo je značilen o P redki se povzpnejo do Pe.te ;zjavi: ko umirajoče bitje sprijaznjen »Pripravljen sem, sestra smrt. jo Če premišljujemo o ; sm praznujemo, imamo možnos, demo do pete st0Pn-iegTEFAN S>,EJ —Kje in kako? * . . - Rad' Skupna deželna razstava v avstrijski Radgoni in Gornji.ot,ili goni 1994 leta bo! Gornjeradgonski občinski možje so ze »žegenj« in pohvalo za dosedanja prizadevanja, saj so rePu. rjj z ministri z dr. Andrejem Capudrom na čelu na neformalni ve .|| občinskimi možmi obljubili, da bodo do 5. novembra PrlPveZa-vse potrebno za resen začetek pripravljalnih del. Naloge, p° ne z osamosvajanjem Slovenije, so potisnile konkretne n?'0®jrligi kršna je načrtovalna deželna razstava v Gornji Radgoni, v plan. . b0do Najprej bo potrebno določiti krog znanstvenikov, M f0, oblikovali vsebino razstave; prav tako je pomembna dob mocija, reklama in prodaja te razstave; stiki z javnostjo mor -z, ti izdelani do podrobnosti; organizacija, realizacija in tehni . vedba razstave bo končno najmanjši problem. Največji p 0, bo najti ustrezen prostor. Gornjeradgončani še ogrevajo trUk-vo gradu, vendar bi njegova obnova in ureditev celotne m 'J,- »oV. ture in okolice stala državo Slovenijo čez 100 milijonov si Poleg tega bi morali urediti tudi mestno središče, predvsem ulice ob meji. j[OgoV Nič čudnega torej, da smo slišali že nekaj dodatnih Pre otoV<> za ureditev prostora za razstavo. Na prvem mestu je prav g . jn stari »Spital«, saj je to najstarejša zgradba v Gornji Rade v poleg tega v središču mesta. Takoj za njo je bivša vojašnica-stu ob meji ne bo več nikoli nobene vojske, zato bi lahko dv kateri je bila vojašnica, spremenili v kulturni objekt. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V četrtek, 7. novembra, ob 20.00 bo v grajski dvorani koncert godalnega kvarteta Enzo Fabiani iz Ljubljane. Predstavili bodo dela sodobnih skladateljev: Bartha, Piaczzola in Mitje Smrekarja-Vrhovnika ter Dvorakov Ameriški kvartet. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je razstava fotografij Danila Cvetnica. Posredovala jo je Umetnostna galerija iz Maribora. Odprta bo do 10. novembra. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je razstava likovnih del Mirana Vrbnjaka iz Šmartna ob Paki. Odprta bo do 8. novembra. MURSKA SOBOTA: V dvorani soboškega gradu je razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. Pripravila sta jo Narodni muzej Ljubljana in Pokrajinski muzej M. Sobota. Odprta bo do 10. novembra. LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna razstava kipov in slik dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Na ogled je tudi spominska soba Gy-brgya Zale. MURSKA SOBOTA: V prodajnem oddelku galerije prodajajo vsak dan novoletne voščilnice, ki so jih izdelali naši akademski slikarji. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00. GORNJA RADGONA: Občinska matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8.00 do 18.00. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa vsak dan od 7.00 do 17.00. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8.00 do 17.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Kristina Merc-Matjašič: KUHAJMO PO DOMAČE, Mladinska knjiga. Nova slovenska zakonodaja: STANOVANJSKI ZAKON S KOMENTARJEM, Gospodarski vestnik. Collodi: OSTRŽEK, Mladinska knjiga. Roman o ljubezni Center & Zadnji pred nekaj meseci izšel kratki roman Ferija Lainščka s pomenljivim naslovom Grinta (Pomurska založba, 1991) se, podobno kot njegov prvenec, »romanček« Peronarji, ukvarja z asocialnimi tipi, a tokrat ne z vidika socialnega, temveč in predvsem z »dvojnostjo telesne lupine«, ki spelje akterje na sam rob podzavestne (za)umnosti, tokrat preveč usodne, da bi jo lahko kar imenoval ludizem življenja. Namreč glavna junaka, Silvana, pravzaprav čisto navadna štacijonarka Čila, ter njen mož Grinta, v bistvu le Goje Inštalater, se zapleteta v čudno, a usodno razmerje s slikarjem mojstrom Hubertusom, ki pa je spet le Ivan Ivan, ki bi rad iz sive povprečnosti — podobno kot vse osebe — z masko, ki si jo nadenejo, da bi preslepili druge in predvsem sebe. Sama zgodba je dokaj linearna: šele po enem letu se Silvana, pravzaprav Čila, oglasi mojstru Hubertusu na oglas, kajti omenjeni mojster išče model. Med njima se splete strastna ljubezenska zveza, še najbližja romantični vznesenosti, njun večni zasledovalec Grinta, pravzaprav Goje, pa kot zvodnik zasleduje Silvano in ji vedno znova preti z železniško. V sporu, ki nastane zaradi tega, Silvana-Cila ustreli Grinto-Gojca, ki pa se bolj kot vest, raje bi rekel kot (seansni) duh, prikazuje Hubertusu, ki se prav zaradi njega odloči, da položi karte: Silvani zatrdi, da sploh, ni slikar, da je telefoniral z izključenim aparatom, da je igra, ki se je gre, le ključ, s katerim bi prerasel vsakdan. Na koncu oba, Čila in Ivan Ivan namreč, poskušata s hojo po vodi, in ko se Ivan Ivan čez nekaj časa zbudi v bolnišnici in se zapiči v dojke medicinske sestre, zaman dopoveduje policijskemu inšpektorju, daje dvojni morilec, da je poleg Gojca umoril še Čilo v Venerinih ribnikih. Potem se zgodi preobrat: Ivan Ivan nenadoma zatrjuje, da je pravzaprav ubil očeta in mater, čeprav mu dokazujejo, da sta njegova starša živa. Lainšček je s tem končnim preobratom le želel parafrizirati Ojdipov kompleks, ki se reflektira v transformaciji (metamorfozi) Silvane in Grinte. Ali pa, kot zapiše avtor na koncu romana: Lažje se je pač sprijazniti, da si bil tudi ti (Ivan Ivan, op. p.) le priložnost. Priložnost dajanja, vdajanja, žrtvovanja in ljubezni. Kajti omenjeni Lainščkov roman ni ljubezenski, temveč roman o ljubezni. Njuna strast ni realna, je le spretna igra, ki se je oba zavedata. Je beg iz lupine, ki ju oklepa. Je poskus pobega iz sebe, ki pa se ne uresniči docela; starševska posesivnost zahteva žrtev kot v antičnem mitu, ki pa ga je Lainšček spretno prenesel v današnji čas in milje. Zato žena riba ali morska deklica na naslovnici, delo Franca Mesariča, ni naključje, temveč metafora naše dvojnosti, metafora ledene gore, na kateri plivkamo v nam razumni igri. Roman, ki se prebere v enem dahu, le globje je treba zajeti sa- po. MILAN VINCETIČ estetsk0 vzgojo v Lendavi Zveza kulturnih cenKr je v Lendavi ustanov*' p-za estetsko vzgojo *° ’ j* polnila vrzel, ki je /adi/ je Lendava izgubila s dvorano, v kateri je b*>" če organizirati kultur«c^tirK nosti in predstave. v ^IP' centra za estetsko vzg®*। je več programov, na*1 gDi>' mladim in tudi starejs*" nom: glasbeni in plesna šola, literarna d ca, šola za recitatorje *# vornike, začetna igr«'^ risarska šola in drug®' • da V Lendavi upajo, kmalu dobili kultur*1 katerem bi se nje še bolj razvilo. ■ ## časom pa bodo s .-vahn, kulturnim '' skušali dobiti anim«* . ture. J Stran 8’ VESTNIK, 7. NOVEMB^H Pomurje — dežela zdravja , Od 23. do 27. oktobra je bil na Gospodarskem razstavišču v Lju-"Mi 23. sejem z mednarodno udeležbo Narava—zdravje. Obisko-J®, ki so že prejšnja leta radi obiskovali tovrstne »zdrave« sejme ce ne drugega, so si kupili kaj zdravega po nižji ceni kot v trgovini), 0 letos doživeli še eno prijetno presenečenje: pomurska turistična ^draviliška) ponudba je bila predstavljena v okviru skupnega raz-1Vnega prostora v hali A. Zasluga za to gre spomladi ustanovljeni Pomurski turistični zve-’ ki je uspela povezati in pregovoriti vodstva zdravilišč, da so se Podstavila skupno in hkrati z manj stroški. V okviru te predstavitve Manjkali pridelovalci in prodajalci zdrave hrane iz »dežele zdrav-l’*’ saj sta bila kakovostna lončevina Kerala in suho sadje Goričkega Jemalo, da bi prepričali številne zainteresirane obiskovalce, da je 0Murje v resnici oaza zdravja. Še vedno to ni bila skupna predstavi-v vseh sodelujočih na sejmu, kajti dve prleški turistični kmetiji sta predstavili v okviru zadružne agencije VAS, Mikrokozmos iz Ljuto-!era skupaj z ljubljansko STOPA v okviru ASOCIACIJE 1, občina ^ornja Radgona pa se je samozaverovano odločila za samostojen na-y Radenska je na sejmu pripravila tudi pokušnjo novega izdelka, qga zaenkrat imenovali Izvirska voda, za pripravo otroške hrane, p zNe bil ugoden. PALOMA je kar velik del razstavnega prostora so . a.za prikaz stranišč skozi stoletja, najbolj plastičen prikaz pa sodelavc' Zveze potrošnikov Slovenije in projekta oLOGIJA DOMA, saj so sredi razstavnega prostora na temo Okolju prijazen dom nagrmadili kar velik kup odpadkov. Štiričlanska družina odvrže letno tri kubične metre odpadkov in skrb za okolje se prav zares začne v družini in doma. bbp Največja zanimivost v razstavni dvorani A Gospodarskega razstavišča v Ljubljani so bili prav gotovo mladi lončarji. Jože Gutman in učenci OŠ Grad so na izviren način vabili na Malo lončarsko delavnico v Filovce. foto: dl Pomanjkanje zdravil »..pa mi ostani zdrav!«----------- Bolnikova pot do zdravil tfeijDo "'R' ,z recepti hodijo od lekarne do lekarne. Če imajo srečo, podata raV1° dobijo ali pa tudi ne, čeprav odprejo številna lekarniška jN0 st>sko in iskanjem zdravil pa so nam vendar lahko vsaj v Hu n- ’ “a Slovenija na poti v samostojnost v osamosvojitvenem progra-g ? fešenega vprašanja nadaljnje oskrbe z zdravili. Ssa' n'*' P3 z^rav*la potrebujejo, ne jutri, ampak že danes in vsak ljrne „ ®re vei)dar za njihovo zdravje in življenje. In če jim slovenske le-Prisilj * morejo pomagati, si pač morajo pomagati sami. V to so tudi ^Pijo % Grea Rr°žRa> k> ga vodi prof. Bariča Kralj. Tudi v novem li ra 31 letu so začeli dokaj zagnano delati in medtem že pripravi-vodnatavo Botanične zanimivosti mrtvih rokavov Mure, kot so ka Praprot plavček, škarjica, mesojeda vodna rastlina mešin-vodne leče idr., ter razstavo gob. Razstavili so | n/*? r.azHčnih vrst gob, med katerimi je najbolj izstopala orja-^RihaSn’Ca' Razs*avo so si P°leg učencev šole ogledali učenci krofu ?°^°ških šol in otroci iz vrtca. S tem pa delo biološkega Cev, D s? ziko pomoč firme st a Lovrenčiča, ki je prispe-%rja tlsoč tolarjev. Del tega hhe’so Porabili za popravilo $ a ljutomerski gimnaziji. Sli tem je potrebno pou- . ’s jn Prispevek članov Ka- l? ki s lz ljutomerske občini °bse,Se Posebej angažirali v lil^tbel'1" solidarnostni akciji. C?r jih l-So za 95 beguncev, ko-'J^iip J.® Po zadnjih podatkih n,tl v ljutomerski občini. M. JERŠE Pomoč zdomcev Sloveniji in Hrvaški V dispanzerju za sladkorne bolnike v bolnišnici imajo registriranih 3649 bolnikov, od tega jih je 380 takih, ki so vezani na insutin. Med bolniki so tudi taki, ki imajo moteno glukozno toleranco, kar pomeni, da se s pravilnim zdravljenjem, predvsem pa dieto lahko izognejo kroničnosti bolezni. V rizični skupini imajo tudi deset žensk zaradi sladkorne bolezni v nosečnosti. V zadnjih letih so odkrili približno 500 bolnikov, prejšnja leta pa okoli 300. Slovensko kulturno društvo Zlatorog iz Schwa-bisch Gmiinda iz Zahodne Nemčije je te dni nakazalo Sloveniji okoli dvajset tisoč nemških mark. Člani društva, med katerimi je veliko Pomureev, so zbrali ta denar za pomoč pri odpravljanju posledic vojne v naši republiki. Društvo bo organiziralo, 9. novembra, v dvorani Schvvarzealle v Schwabisch Gmiindu veliko martinovanje. Na prireditvi bo igral Mariborski kvintet. Po- leg Slovencev bodo navzoči Hrvati, ki so tam na začasnem delu in navzoči bodo tudi domačini. Izkupiček prireditve bodo namenili žrtvam vojne ua Hrvaškem. Društvo Zlatorog se pripravlja tudi na praznovanje desetletnice obstoja. Svečanosti bodo prihodnje leto. In pričakovati je, da jim bo pri organizaciji prireditve tudi tokrat pomagal pokrovitelj Henkel-Zla-torog iz Maribora. F. Stefanec --GORNJA RADGONA Novi domovi za prizadete družine Potem ko je vojska odšla iz Gornje Radgone, je ostal dolg seznam požganih in porušenih stanovanj, kar 21 družin in posameznikov je ostalo brez doma. Zima je pred vrati, za nekatere družine vemo, da so se že vselile v nove ali prenovljene hiše in stanovanja, koliko pa jih še nima rešenega stanovanjskega vprašanja? Tatjana Mir-Radica in njena tričlanska družina se bosta v novembru preselili v novo, prav zanju kupljeno stanovanje (v zameno za hišo), sedaj pa živijo v začasnem enosobnem stanovanju. Janez Primožič s štiričlansko družino je v dvoinpolsobnem nadomestnem stanovanju, dokler se ne bodo preselili v hišo, ki jo gradijo. Boško Rautar s svojo tričlansko družino je ostal brez hiše, ki je pogorela. Sedaj so v dvosobnem nadomestnem stanovanju, dokler ne zgradijo hiše. Ljuba Rautar je prav tako ostala brez hiše kakor sin, sedaj je v enosobnem nadomestnem stanovanju, ob dokončanju sinove hiše se bo preselila k njemu. Terezija Avguštin bo dobila nadomestno hišo. Terezija Dokl se je s štiričlansko družino vrnila v svoje prenovljeno stanovanje. Pepca Frank je dobila za pogorelo stanovanje nadomestno dvosobno stanovanje (tričlanska družina). Ludvik Borko se je vselil v hišo, ki so jo gradili že pred vojno. Vselili so se v nedokončano. Terezija Kocbek s štiričlansko družino se bo kmalu vrnila v obnovljeno stanovanje. mh Zbiranje pomoči Velika zbiralna akcija na Goričkem je bila tudi minuli konec tedna. V njej so sodelovali Rdeči križ, Karitas, Adra in evangeličanska cerkev. Zbrali so precej živil in poljskih pridelkov ter 'a ^NfVn tuširal '‘nd,kat Svobodnih sindikatov Lenda-M?1 "amreč m°f za Hakovslto bolnišnico. Prosili V* dr,, -8 obu,e> in nogavice. Tako je tople m tel^'e P^P^v^la Planika iz Turnišča ter l«t6?lMšZW’na tovarna iz Dobrovnika. Pomoč *h|-ano d rbirali tudi lendavski srednješolci ’ sami izročili. oblek. Pomoč prizadetim pa so zbirali tudi po šolah radgonske občine. -LENDAVA--------- Krvodajalska akcija Šestega in sedmega novembra bo v zdravstvenem domu v Lendavi republiška krvodajalska akcija. Kri bodo jemali delavci Zavoda za transfuzijo iz Ljubljane. pripomočki v celoti plačani iz zdravstvenega zavarovanja. Ob slabšanju standarda ljudi nasploh, pa tudi sladkornih bolnikov, si vse težje privoščijo pripravljene dietetične izdelke. Saj so ti dražji od drugih, niso pa oproščeni niti prometnega davka. Pri večini bolnikov je namreč prav dieta najprimernejša ali prva terapija. VARČNO PRI PREISKAVAH Doktor Rudi Mikolič, vodja diabetološkega dispanzerja v bolnišnici V Rakičanu, pa je opozoril tudi na to, da se zaradi varčevanja v zdravstvu zmanjšuje število preiskav za odkrivanje novih bolnikov. Do sedaj se je število odkritih bolnikov povečevalo, tako je tudi po svetu, verjetno pa jih bodo sedaj odkrili nekoliko manj. V soboški bolnišnici so prvega bolnika s sladkorno boleznijo registrirali leta 1945, štirideset let pozneje pa je začel zaradi potrebe po enotnem evidentiranju in zdravljenju teh bolnikov z delom dispanzer za sladkorne bolnike. Še danes dela dispanzer vsak dan, medtem ko v sredo opravljajo registracijo novoodkritih bolnikov ter jih učijo primerne diete. Bolniki pa so pikri tudi do dela v dispanzerju. Pravijo, da morajo predolgo čakati in potem zdravnik niti nima časa, da bi se z njim lahko pošteno pomenili. K temu dr. Mikolič dodaja, da bi bilo mnogo lažje, če bi delala vsaj dva zdravnika, sedaj je namreč za delo v dispanzerju sam. Za nekatere bolnike je dispanzer zelo odročen. Bolniki iz bolj oddaljenih krajev si seveda želijo, da bi imeli vsaj diabetološke posvetovalnice v bližnjih zdravstvenih domovih. V lendavskem zdravstvenem domu so jo že uvedli, medtem ko je teže ter z republike nepriporočljivo, da bi posvetovalnice odpirali v zdravstvenih domovih, če le-ti nimajo strokovno usposobljenih delavcev. Ali je sploh primerno, da je dispanzer v bolnišnici? Na to dr. Rudi Mikolič odgovarja, da ima taka lokacija tako pozitivne kot negativne strani. V zdravstvenem domu bi imel verjetno zaradi osnovnega in preventivnega dela določeno prednost, tudi boljše prostore in kadrovsko zasedbo. V bolnišnici je namreč ta dispanzerska dejavnost nekoliko odrinjena. Prednost pa je, da en zdravnik bolnika spremlja tudi če je potrebno bolnišnično zdravljenje, in da je enotna doktrina zdravljenja. Majda Horvat Popravek V 42. številki Vestnika smo pod naslovom Ključi za obnovljena domova (stran 8) zapisali, da je Zamudovima veliko pomagalo tudi podjetje Merkator Univerza). Pravilno se glasi: podjetje Poslovni sistem Merkator Ljubljana. 1- NOVEMBRA 1991 ____________________________ Stran 9 odsev mladosti šport Moje prvo srečanje z alkoholom Nekega poletnega dne, ko je bilo zelo vroče, sem se. odpravil v Ljutomer na bazen. Voda je bila mrzla. Potem sta prišla še Alan in Tomaž. Bilo je zelo dolgočasno. Nekaj časa smo kartali, a tudi to je postalo nezanimivo. Končno smo se domilili. Šli smo kupit liter vina. Ker še nismo bili dovolj pijani, smo kupili še enega. Začelo se nam je vrteti, k temu je prispevalo še soparno vreme. Da bi se malo streznili, smo šli igrat nogomet. To sicer ni bila dobra zamisel, saj so se nam zapletale noge in smo bolj brcali drug drugega kot žogo. Nekaj časa smo še igrali, a so nas začeli gledati ostali kopalci. Strah me je bilo, da kdo ne bi česa povedal moji mami in očetu. Predlagal sem, da bi bilo bolje, če gremo domov. To smo tudi storili. Z Alanom sva pospremila Tomaža do doma. Toliko smo bili še pri zavesti, da se nismo peljali po glavni cesti. Tomaž se je zaletel v drevo. A ga ni. preveč bolelo, saj se je odpeljal dalje proti domu. Tudi midva sva se napotila domov. Malo sva se morala peljati tudi po glavni cesti. Zatrobili so nama samo štirje avtomobili. Tako sva se pripeljala do makadamske ceste, ki pelje skozi Babince v Šalince, tam sem postal še bolj neroden. Alanu pa je bilo slabo. Padel sem prvič, drugič, več sem padal kot vozil kolo. Po obrazu sem bil že ves krvav in sem klical na pomoč. Alanu sem šel na živce, ker mu nisem dal miru, ko je bruhal v koruzo. Odpeljala sva se dalje. Na vsej poti sem padel sedemkrat. Prišla sva do Alanove hiše. Malo sem se že streznil in prispel brez nadaljnjega padanja domov. Niti opazil nisem, da sem ves blaten in opraskan. Na stopnicah sem zagledal babico. Prestrašila se je in vprašala, kaj se mi je zgodičo. Rekel sem, da sem padel, ker mi je postalo slabo. Hitro sem stekel na stranišče. Bilo mi je zelo slabo, a nisem mogel bruhati. Umil sem se in videl, da imam velike odrgnine na nosu, pod ustnico, ob očesu in na bradi. Prišel sem k sebi, nisem bil več pijan, le glava me je zelo bolela. Nalagal sem starše, da sem naletel na kamen in padel, rekel sem tudi, da me boli glava in da moram v posteljo. Vsi so me pomilovali, da sem ubožček, da nimam sreče in da se mi vedno nekaj zgodi. Ležal sem in vsi so mi stregli in mi hoteli nekako pomagati. Mama je rekla, da bom moral drugi dan k >doktorju<. Pomislil sem, da bi ta lahko ugotovil, kaj je bilo v resnici. Zato sem se drugi dan počutil že zelo dobro, imel sem pa kraste po vsem obrazu. Ena praska mi je ostala vse do danes. Zato ne bom več pil. VITO Kaučič, 8. b OŠ Križevci pri Ljutomeru Jesenski pomenek »Reže, reže?« ogovori sosedov Franc očeta, ki je ravno kosil travo pred hišo. »Počasi, pa gre,« mu odvrne oče in še nekajkrat zamahne s koso. »Od kod pa greš? Vidim, da imaš zdravila v vrečki?« vpraša oče Franca. »Eh, ne sprašuj. Zdravila za prašiče sem kupil. Če se spomnim, koliko denarja sem se danes že rešil, me volja mine,« se potoži. »Ja, ja, danes je tako, sami izdatki,« mu pritrdi oče. »Čuj, zdaj sem se spomnil, Franc, kako si bil letos zadovoljen s krompirjem?« »Moram ti povedati, da sem ga ogromno pridelal. Tako dobre letine ne pomnim daleč nazaj.« »Mi smo ga letos pridelali toliko, da nobeno leto ne,« seže oče Francu v besedo. »Pa debel je bil kar precej.« »Je, naš tudi,« mu potrdi Franc. »Verjetno ga bom nekaj prodal. Saj ga bo še dovolj ostalo. »Mi ga veliko pojemo, a sem tudi mislil, da bi ga nekaj prodal,« odvme oče. »Kakšna pa se ti zdi koruza, Jože?« »Mislim, Franc, da še ni ravno zrela. Nekaj časa bo treba še počakati.« Medtem ko oče in Franc takole stojita ob cesti in se pogovarjata, mimo njiju neprestano vozijo traktorji. Tu in tam tudi kak avtomobil. Ljudje peljejo polne prikolce krompirja. Drugi spet gredo s škropilnico. Tretji peljejo hrano za živino. Življenje v vasi je razgibano. Nekje od daleč se sliši celo kombajn. »Slišiš, Lojz gre s komgajnom! Gotovo je kje žel proso. Zdaj pa ga bom kar tu počakal, da ga vprašam, če bo imel v soboto kaj časa, da bi mi požel proso. Letos ga imam čez dva hektarja,« se oglasi Franc. »To je pa kar lepa površina. Jaz letos nisem dosti sejal. Bom pa prihodnje leto zato več, če bom še živ.« »Bomo videli, Jože, kaj bo čez eno leto z nami,« se pošali Franc. Lojz je s kombajnom prišel že čisto do njiju. »Ustavi malo, ustavi!« zakriči Franc. Lojz gaje slišal in ustavil. »Kaj je, hitro mi povej, saj veš, da ne morem dolgo stati na cesti.« »V soboto imaš kaj časa, da bi mi požel proso?« Franc je tako kričal, da so se mimoidoči ozirali. »Ja, lahko. V soboto ob devetih. Zmenjeno!« mu odvrne Lojz. Drži,« še enkrat zakriči Franc. Medtem Lojz že gre naprej, da ne, bi oviral prometa. »Počasi moram iti proti domu, drugače ne bo nič iz mene. Danes mislimo iti po buče. Pa ne vem, če bo kaj iz tega. Toliko dela imam,« pravi Franc. »Kaj češ, jesen je tu, pridelek pa je treba pospraviti,« mu odvrne oče. Medtem pa se Franc s svojim kolesom že odpravi proti domu. Mojca Ratnik, 8. a, OŠ Tišina Dan mrtvecev Ljudje, bil je L november! Pred slavnostnim dnem smo uredili grobove: očistili marmor, odstranili odvečno travo, nasadili nove rože, očistili potke okoli grobov in na novo nasipali kamenčke. To ni bilo posebno težko. Rutina. To smo počeli vsako leto (zase? za mrtve?) in tako smo že vnaprej vedeli, kaj nas čaka. Nakupili smo sveče in vse potrebno za ikebane: na tržnici rože (morajo biti kupljene na tržnici, ker kako bi se drugače z znanci hudovali nad cenami in se vsak po svoje hvalili z lepoto rož), spužvo, mogoče posodo, če lanske nismo založili. Na predvečer smo pripravili lepo ikebano, po lastnem mnenju lepšo kot prejšnje leto, pravzaprav najlepšo dosedaj. Ta večer so prišli tudi svojci. Prinesli so svoje ikebane in nato smo primerjali — Rano na dan, predragi, pa na pokopališče. Namestili smo ikebane in z vseh zornih kotov preverjali njihov vidni učinek. Prižgali smo sveče in nato smo resno stali. Dolgo. Pražnje oblečeni. Cisto možno, da v novih oblekah. In čevljih. Možno, da smo tudi lani stali tam v novi obleki. Če smo srečneži, smo se odpravili še na grobove na Goričko, na Markovsko ali kam drugam. Tja smo nesli še lepšo ikebano. In še lepše smo jo namestili na grobu. Nato domov. Popoldne še enkrat na domače pokopališče. Pred mrakom, ker smo takrat še vidni. Prižgali smo nove svečke. Nato še večerja s svojci. Pogovor o vremenu, o gospodarstvu, Hrvaški, Miloševiču. Pred spanjem še malo televizije, poročila, Hrvaška TV, vreme in spat. Svečke pa gorijo. Lepo. Glavno, da je bil 1. november! Kaj bomo z novim letom, božičem? Poskrbimo, da bo 1 november praznik leta. Tomaž Mrtvec , Kutinova marmelada izdala vam bom skrivnost, kako lahko pripravite dobro marmelado ali žele iz kutine. Nabrane sadeže operemo in narežemo na krhlje. Damo jih v lonec in zalijemo z mrzlo vodo. Kuhamo do mehkega. Nato vsebino precedimo, tako da ločimo krhlje od soka. Zatem jih pretlačimo, dodamo sladkor in še naprej kuhamo, dokler se ne zgostijo v marmelado. Iz odcejenega soka pa skuhamo kutinov žele. Sok pristavimo na štedilnik. Ko zavre, dodamo sladkor in kuhamo tako dolgo, dokler se ne zgosti. Tedaj ga odstavimo. Marmelado in žele vlijemo v vroče in suhe kozarce. Ko se zgornja plast strdi, dodamo žličko ruma in še vroče zapremo. Če marmelada ni dovolj kuhana, premalo sladkana ali slabo zaprta, plesni in zavre. Upam pa, da se vam to- ne bo zgodilo. Pa dober tek! Nataša Flegarm, 8. a, OS Cankova Otrok v naročju, imetje v torbi, srce na Hrvaškem Še do nedavnega smo se mlajši spraševali, kaj je nasilje. To je zdaj vsakdanja slika časopisov, televizijskih zaslonov ... Ljudje zapuščajo svoje domove, umirajo, družine razpadajo. Kaj pomenijo reke beguncev? Kam se bodo ti ljudje vračali? Na pogorišča, posuta s trupli? Kdo za to odgovarja? Ta in še mnoga druga vprašanja se porajajo v naših glavah. Bo kdo na njih odgovoril? Po podatkih Rdečega križa še je v Slovenijo zateklo že preko 22 tisoč hrvaških ljudi. Prav gotovo bodo ti ljudje našli začasno bivališče, dobili bodo našo pomoč in tudi pomoč iz tujine. A kam se bodo vrnili? Prišli bodo tja, kjer naj bi stal njihov dom, pa bodo našli mogoče nekaj ožgane opeke in kupe pepela. Ne morem razumeti, da lahko to dela človek. Kaj pomaga generalom izobrazba, če imajo namesto srca — kamen. »Naša JLA«, za katero smo dajali mnogo denarja, uničuje mlada življenja, prelepa hrvatska mesta, kulturne spomenike neprecenljive vrednosti... Moja največja želja je, da bi se ta brezsmiselna vojna končala, da bi spet zavladal mir ter da bi ijudje spet svobodno in ustvarjalno zaživeli. SAŠA BURGERMAISTER, 6. c, OŠ PUCONCI Ali veste? Prvi tolarji so bili izdani leta 1519 v Jachymovu na Češkem, torej pred 472 leti — to je najkrajši odgovor na 31. vprašanje. Gre pravzaprav za srebrnike, ki so jih krajše najprej imenovali taier, pozneje pa tolar. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali Zorana Sedeja iz M. Sobote, ki bo prejel knjižno nagrado našega stalnega sponzorja (Knjigarna in papirnica Dobra knjiga M. Sobota). Čestitamo! 32. vprašanje: Ali veste, kako dolgo deluje v Radencih naravno zdravilišče? Odgovore pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Murska Sobota, Titova 29/1, s pripisom Ali veste. Prižgala sem svečko mrtvim v spomin — Narisala Tadeja Vrbnjak, 1. b razred, OŠ Križevci pri Ljutomeru. Včasih bi bila rada princeska Včasih, ko sem v šoli vprašana ali imam dosti nalog ali moram kaj delati, bi bila rada princeska. Sedela bi v udobnem prestolu, zraven očeta in matere — kralja in kraljice. Vsa lepa, blesteča, v večerni plesni obleki iz modre svile, z modrimi čeveljčki in z zlatim diademom, posejanim z briljanti v laseh bi čakala na princa, ki bi me prosil za ples. Potem bi se zaljubila in odjahala na belem konju. Vendar je to vse le plod moje domišljije, ki mi je ne zmanjka nikoli. Za hrbtom vidim lebdečega netopirja, mrtvo sosedo, ki gre za menoj... V teh hudih časih si res ne morem privoščiti, da bi bila princeska, zato bom odjahala nazaj v deželo knjig, nalog in dela ter spoštovala pravila resničnega življenja. Jasna Klemenčič, 8. b, OŠ Bakovci Takrat, ko krizanteme cvetijo .. Ob grobovih postanemo, svečke prižgemo, najdražje v spomin prikličemo. V svoje misli zatopljeni, obrazi brezizrazni, zamišljeni. Na licu solza ... Ni jih več med nami, a v naših srcih in mislih skupni trenutki še vedno živijo, nikoli, nikoli ne zbledijo. Renata Špilak, 8.a, OS Turnišče • POMAGAMO SOSEDOM V STISKI. To je prireditev, na katero vas vabimo v nedeljo, 10. novembra. — Ob 10. uri v Turnišču — Ob 15. uri v kinodvorani v Lendavi NASTOPAJO UMETNIKI IZ ZAGREBA: pevka Radojka Šverko, igralec Goran Matovič, igralka Perica Martinovič in dekliški nonet iz Razkrižja • gostje iz Madžarske in kantavtor Adi Smolar iz Ljubljane, povezovalec bo igralec Raiko Stunar. GOSTJE: dr. Antun Vujič iz Zagreba, preds. SDS Hrvaške, dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa in SDSS, Erik Modic, tajnik SDSS, in Marjan Barat, preds. KS Mursko Središče. • Prostovoljni prispevki so namenjeni hrvaškim otrokom, prizadetim v vojni. • Organizatorja: SDSS OO Lendava in ZKO občine Lendava. POGOVOR Z EDIJEM VOGRINCEM Rokoborski šport ima v Pomurju perspektivo Na nedavni volilno-programski skupščini Rokoborske zveze Slo'* nije, ki je bila v Murski Soboti, so za strokovnega vodjo zveze iz*0 trenerja soboških rokoborcev Edija Vogrinca iz Strehovec. Z njim se pogovarjali o strokovnem delu v zvezi in v njegovem klubu ABL murki. — V Pomurju imamo največ rokoborskih sekcij oziroma klubov v Sloveniji, zaradi česar je tudi sedež osrednje slovenske zveze v Murski Soboti. Kakšno je dejansko stanje? »V Pomurju imamo okrog 30 perspektivnih rokoborcev, med katerimi je že tudi nekaj izkušenih tekmovalcev. Ti so vključeni v rokoborske sekcije na Bistrici, Bakovcih in Puconcih ter RK ABC Pomurka iz Murske Sobote. Gre za kader, ki bi ob strokovnem delu in večji materialni podpori lahko dosegal odlične tekmovalne rezultate. Pomurski rokoborci so to že potrdili v preteklosti, saj so osvajali najvišje jugoslovanske naslove in tudi oblačili državni dres.« — Kakšne načrte pa imate pri Rokoborskem klubu ABC Pomurka v Murski Soboti? »Želimo si predvsem, da bi v klub pritegnili čimveč mladih, ki imajo veselje do tega športa, z njimi strokovno delali in mislim, da uspehi ne bi smeli izostati. Dejstvo je, da iz množičnosti lahko selektiramo najboljše tekmovalce. Sicer pa bomo kmalu imeli skupščino Rokoborskega kluba ABC Pomurka, na kateri bomo izvolili nove organe kluba in si začrtali nadaljnje delo.« — Kakšne možnosti za delo pa imajo pomurski rokoborci? »Največji problem za nemoteno delo je vsekakor pomanjkanje finančnih sredstev. Ta problem trenutno rešujemo ob pomoči in z razumevanjem Športne zveze v Murski Soboti. Okrepiti bi tudi morali strokovni kader, ki bi na- črtno delal v posameznih sd® iah.« — Kako pa nameravate org«"’ zirati strokovno delo in tek®*’*' nje v Rokoborski zvezi Slovenije- »V okviru Rokoborske t»a. Slovenije bomo morali ustanoV ti strokovni organ, ki bo us®erJ delo in sodelovanje s posa®ezl1 ki klubi ter organiziral tek®0'® nja na ravni Slovenije. V Pl0.^:: mu imamo, da bomo organi21^, tečaje za trenerje in sodnike, nam jih primanjkuje. Prav taK predvidevamo tudi pionirsko koborsko šolo. Vse to pa je o«" sno od razpoložljivih finanen sredstev. Letos smo že izvedli P venstvo Slovenije za mladince, je bilo odprto in so na nj°® \ delovali tudi rokoborci iz M*" žarske. V programu pa ima®0 organizacijo prvenstva Slo^ za pionirje in člane. Tekmovanj so nujno potrebna, če se b° slovenski rokoborci želeli usp . šno uveljavljati na mednaN sceni.« FERI MAU^ Sobočani drugi V prvem kolu prvenstva slepih in slabovidnih Slovenije v težko zvenečo žogico je ekipa Murske Sobote premagala Celje ® njrjii in Gaberje s 14:3 in je na drugem mestu. Najboljši strelec na t je bil Potočnik s 15 zadetki. Tekmovanje je odprl vodja za sp pih in slabovidnih Slovenije Tonček Kos. j. fr- — Nogomet--------------------" Zmaga Turnišča jb), V prijateljski nogometni tekmi je moštvo Turnišča, slovenske lige, premagalo reprezentanco ONZ Lendava s 3:2- predali Časar, Gavrič in Ternar za Turnišče ter Kerek in Horvat z zentanco. — Šah . -------------— Poraz LendavčanoV V drugem kolu tekmovanja druge slovenske šahovske jt dar v Trbovljah premagal Lendavo s 3,5:2,5 točke. Pn L . zmagala Časarjeva, remizirali pa so: Gerenčer, Vidič in lva j,b --Košarka-------------------------' Sobočanke osme Bjdi Končano je bilo prvenstvo v slovenski košarkarski nje. Ekipa Pomurja iz Murske Sobote je v zadnji tekmi izgu goje1 jo 72:51 in med šestnajstimi ekipami zasedla osmo mesto- .4. Pomurje so dosegle: Ivančič 15, Kar 14, Lang 9, Friškič9 m Pomurje starta Prihodnjo soboto se začenja prvenstvo v drugi slovenski šarkarski ligi, kjer sodeluje tudi ekipa Pomurja iz Murske prvem kolu bodo Sobočanke gostile ekipo Metke iz Celja. Zmaga in poraz V nadaljevanju prvenstva v slovenski območni košar Radgona premagala Lovrenc z 81:7 L Najboljši v ekipi Rad®ns'* Nogometaši Lipe — člani pomurske lige. Stojijo od le*®f, (trener), Z. Zver, U. Zadravec, Horvat, J. Zver, Žalig, * # Zadravec. Čepijo: Gjerkeš, Skalič, Zerdin, Jona, Ko K yl*/ Zver. Stran 10 VESTNIK, 7. NOVEI šport Slovenska nogometna liga Nepričakovana poraza Mure in Nafte nnirX^st”?j.ste7! k°*u prvenstva v slovenski nogometni ligi so po-no2-7 '®aš' iztržili le točko. Potrošnik je v Beltincih igral neodioče-tnai« Z ^ienjskim Rudarjem. Strelca za Potrošnik sta bila J. Zver iz Nafta str°vke 'n ^kaper. Nepričakovano pa sta izgubili Mura in dav , • Sobočani so v Ajdovščini izgubili s Primorjem kar z 0:4, len-hodn'3 Nafta P3 v Domžalah z 0:2. kar je prva zmaga Domžal. V pri-nik Jem koLu *8ra Mura doma z Izolo, Nafta s Kladivarjem, Potroš- Pa gostuje v novi Gorici. ^ga slovenska nogometna liga beltrans remiziral v Veržeju sta k?'u Pr\enstva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod ?ouvrščUrS osv°jila le točko. Beltrans je v Veržeju igral z drn- cem nian^°L -*Z Dravograda z 1 :L Čeprav so gostje igrali z igral-»ojitj le izključen vratar Brezovnik, je gostiteljem uspelo os- tati H °cko’ Strelec za Beltrans je bil Kovačič iz enajstmetrovke. Par-igra t eZa--pa ie v Zalcu premagal Turnišče z 2:0. V prihodnjem ko-kušah Urnisce doma z mariborskim Kovinarjem, Beltrans pa gostuje v rokometna liga Jadran premagal Pomurko kolu prvenstva v slovenski super rokometni ligi za mo-28:23 R vn V Hrpeljah premagal Pomurko iz Bakovec z rezultatom Vaniu Bak°včani so večji del prvega polčasa vodili, žal pa v nadalje-'b A |Popus.ftb- Strelci za Pomurko: Petek 10, Žugelj, Meolic, Okreša •gra p 0VenJak po 3, Gaberc 2 in Š. Lovenjak 1. V prihodnjem kolu °rnurka v Murski Soboti z ekipo Inles Riko. $1 Venska rokometna liga Pomembna zmaga Kroga Pte^ š®stem kolu prvenstva v slovenski rokometni ligi je ekipa Kroga Hjij.^la Veliko Nedeljo v gosteh z rezultatom 20:14 ter osvojila po- 2* *°čk'- Strelci za Krog: Šernek 6, Varga 5, Lukač 4, Prem 2, A. bolmi . Kolmanko, L Rokometaši Kroga so tokrat prikazali eno siji cn 'ger in zasluženo zmagali. V prihodnjem kolu igra Krog v Mur-°b°ti z ekipo Dola. ?a slovenska rokometna liga vzhod Polet dobil derbi z Razkrižjem ^mott.6 • em ko'u prvenstva v drugi slovenski rokometni ligi vzhod ^zkrP' Po'et 'z Murske Sobote v pomurskem derbiju premagal kovij Zje z 28:15. Najboljši strelci: Bedekovič 8, Majerič 3 ter Zanj-'cr^ern । ar Po 2 za Razkrižje ter T. Sečko 5, Slamar 5, B. Sečko 5 b^ko' a 'n ^reft 4 za Mladinke. Slovenj Gradec je premagal Ra- Gornje Radgone s 36:28. Najboljši strelci pri Radenski: ’ ?erša 6, Žalodec 5 in Merčnik 4. Ekipa Angel Besednjak iz Su Premagala Mladinca z 20:13. Najboljši strelci pri Mla-k°luje . eti 8, Gregorinčič 6, Makovec 6 in Marič 4. V prihodnjem "jak (peaje°)' Mladinec ; Radenska (sobota) in Polet : Angel Besed- nska odbojkarska liga ^aga Sobočanov v Celju ? ko'u prvenstva v slovenski moški odbojkarski ligi je eki- 7? Vigrosa iz Murske Sobote gostovala v Celju in premagala t ^hbn 'p° s 2:2 ter drugič zaporedoma zmagala. Odbojkarji Emo-,jr je jerc? *z Ljutomera pa so gostovali v Topolšici in izgubili z 1:3, i^Urie v?' zaP°reden poraz Ljutomerčanov. V prihodnjem kolu igra J ;>gros v Murski Soboti z Mislinjo, Emonacommerce pa v Kri-ekip0 Tehno-mobil II. °Venska odbojkarska liga Zmaga Radenec, v Ljutomera in Puconec je® so Rad^ern. ko'u tekmovanja v drugi slovenski moški odbojkarski lo?s 3-] m10' Premagali Fužinarja s 3:0, Turbina je zmagala z Verže- v ’ Ježica pa s Pomurjem II s 3:0. V ženski konkurenci je Lju-??urskem derbiju premagal Mladost s 3:2, Puconci pa ti ’ j0 murje je bilo prosto. V prihodnjem kolu igrajo: moški Rilske ' Tehnomobil III, Veržej : Mežica in Vuzenica : Raden- ^rje . j? Puconci : Braslovče, Ljutomer: Cven, Ptuj : Mladost in ' • Branik III. SNL Maribor 15 12 1 2 38:15 25 Izola 16 10 4 2 27:8 24 Naklo 15 9 4 2 26:12 22 Gorica 16 7 7 2 35:15 21 Olimpija 15 8 4 3 25:9 20 Koper 16 9 2 5 16:14 20 MURA 15 7 3 5 25:20 17 Kladivar 15 6 5 4 19:19 17 Ljubljana 15 6 4 5 16:15 16 Slovan 15 6 3 6 17:11 15 Rudar (V.) 16 5 5 6 20:20 15 POTROŠNIK 15 6 3 6 26:31 15 Steklar 15 5 5 5 21:27 15 Zagorje 15 6 2 7 24:17 14 Svoboda 15 5 4 6 21:25 14 NAFTA 15 5 1 9 18:30 11 Primorje 16 4 2 10 18:32 10 Rudar (T.) 15 4 1 10 13:25 9 Medvode 15 3 2 10 12:30 8 Domžale 15 1 4 10 6:21 6 Jadran 15 2 2 11 7:34 6 II. SNL-vzhod Železničar 11 7 3 1 15:4 17 Ojstrica 11 6 3 2 23:13 15 Dravinja 11 5 4 2 20:12 14 Korotan 11 5 3 3 16:15 13 Hmezad 114 4 3 15.13 12 Rače 114 4 3 13:11 12 TURNIŠČE 11 5 2 4 23:22 12 Pohorje 11 3 5 3 13:10 11' Pekre 11 3 5 3 16:14 11 BELTRANS 11 2 6 3 12:14 10 Kovinar 11 2 5 4 11:15 9 Impol 11 3 2 6 14:21 8 Partizan 11 1 5 5 13:19 7 Središče 11 1 1 9 11:35 3 PNL ~ 11. kolo Rezultati — 11. kolo Bakovci:Črenšovci 4:1 LjutomerLipa 3:0 Rakičamlžakovci 0:4 Odranci:Tišina 1:2 Polana:Bistrica 3:1 Dobrina:Dobrovnik 3:0 Jesenski del Bakovci Ižakovci Ljutomer Dobrina Tišina Dobrovnik Črenšovci Bistrica Odranci Lipa Polana Rakičan 11 11 11 11 11 11 7 7 7 5 4 4 5 4 3 3 3 3 2 1 3 4 3 0 1 3 2 1 1 2 32:14 3 25:15 3 3 3 4 6 6 5 6 7 7 22:14 20:15 17:17 15:17 22:25 20:24 13:22 13:22 18:21 11:22 16 15 15 13 12 11 10 9 9 8 7 7 Zmaga in dva poraza M?b'jani Je bil° tretJe kol° tekmovanja * f^-^OHerlzgubi-M^ke Sobote je premagala Bežigrad z 10:4^2.20) ter izgun !i%>:5nico 2:12 (10:60) in Ptujem 0:14 (0:53). Dvakrd J . g S so P° enk.rat pa Cikajio, Brozovič, Kerec in Kos. Zarad^ trto koi1110^'' srečanja predati Kisilak, Fajhtinger 0 bo zopet v Ljubljani. Sla strelcev V -___________________________________ Ve,,ska „ ' ^i,78olovX0nJ®tna Wr?)> M 7 ukič (Mura) in Škaper (Potrošnik); 6 golov: Prekazi Vllc) in'v r (Potrošnik) in Sabjan (Nafta); 4 goli: Vbrbš (Po-Sh J (Mura; 3 gole: Šarkezi (Mura), Rob (Nafta), ^slov 'n Nsrtnisn (Potrošnik) itn. Solo^n rokometna liga “hZp/. Meoi:' Petek: 27 golov: Okreša; 23 golov: A. Lovenjak; 22 $1 'i 2 no)c’ 18 golov: Š. Lovenjak; 10 golov: Žugelj; 6 golov: ’v*iiska ®abercl 1 8°1; Bedekovič. S M 8<»lovkTe“la liga Hv. °lic in nga; 18 g°lov: A- Titan; 16 golov: Šernek; 12 go-Tita . emi U golov: Lukač; 6 golov: D. Kolmanko; 5 o. ar> in Virag; 2 gola: Legenič in Babič; 1 gok; A. Kol- I. MNL MS Rezultati —11. kolo Hodoš—Šalovci 0:1 Cankova—Bratonci 3:4 Filovci—Čarda 1:1 Puconci—Gančani 2:2 Grad—Dokležovje 1:1 Trimejnik—Serdica 2:2 Jesenski del Čarda Dokležovje Gančani Serdica Grad Bratonci Cankova Šalovci Puconci Hodoš Tromejnik Filovci 11 11 11 11 11 11 11 11 11 8 7 6 5 3 3 3 4 1 3 1 2 3 2 4 4 5 5 4 2 5 4 1 0 2 2 2 3 3 4 5 5 7 6 9 21:6 29:10 29:18 18:12 19:16 16:17 21:21 17:29 18:20 14:24 16:26 10:29 19 16 16 14 11 10 10 7 6 5 I. ONL Lendava Zaostala tekma Mladost—Panonija 2:0 Jesenski del Kobilje Renkovci Nedelica Hotiza Nafta B Kapca Mladost Olimpija Panonija Graničar 9 5 4 0 23:7 14 9 4 5 0 17:8 13 9 5 2 2 21:10 12 9 5 2 2 20:13 12 9 3 4 2 18:18 10 9 4 1 4 17:20 9 9 3 2 4 28:14 8 9 4 0 5 12:18 8 9 1 2 6 8:19 4 9 0 0 9 6:43 0 II. ONL Lendava Rezultata — 10. kolo Žitkovci—Zvezda 3:1 Mostje—Petišovci 4:0 Lakoš prosti Lakoš Mostje Žitkovci Petišovci Zvezda 7 6 6 8 7 5 5 3 1 1 Nogomet pionirji - Beltrans Potrošnik Ižakovci Dokležovje Ljutomer Lipa 5 5 5 5 5 5 —Hokej na travi----------------—----- Lipovci pred Predanovci V Murski Soboti sta bili odigrani preostali dve tekmi članskega prvenstva Slovenije v hokeju na travi. Po pričakovanju sta pomurski ekipi Pomurje in Predanovci premagali Maribor s 3:1 in 5:1. Prvo mesto po jesenskem delu prvenstva je zasedla ekipa Lipovec, ki ima skromno prednost pred Predanovci. Drugi —Judo--------------— del tekmovanja bo torej kdo bo prvak Slovenije. Jesenski del odločil, Lipovci 8 7 0 1 22:6 14 Predanovci 8 6 0 2 17:9 12 Pomurje 8 4 1 3 16:10 9 Maribor 8 1 2 5 6:16 4 Svoboda Lj. 8 0 0 8 1:21 0 L. Z Rokomet superliga 6 6 0 0 0 0 0 0 1 1 2 3 3 5 0 2 1 0 4 4 3 2 2 0 22:7 11 18:5 10 17:15 8 9:26 3 9:22 2 ho 26:3 d 8 15:10 8 17:10 6 11:12 4 6:11 4 3:32 0 Lešnjak tretji v Italiji V Spiripergu v Italiji je bil mednarodni turnir v judu, na katerem je sodeloval tudi Bogdan Lešnjak iz Lendave in v kategoriji do 78 kg zasedel tretje mesto. V Lendavi so izbirali najboljše judoiste. Pri pionirjih sta bila najboljša Miran Doma in Marko Ramovič, pri pionirkah Valentina Škafar in Karla Ščap, pri mladincih pa Bogdan Lešnjak in Ivan Breznik. V Slovenski Bistrici so bili izpiti za mojstrske pasove. Uspešno so jih opravili: Lešnjak (Lendava), Vrbančič in Magdič (oba Ljutomer). Vsi trije so postali nosilci prvega dneva. j k —Letalstvo----------------------------------- Kramberger pred Žitkom Aeroklub Murska Sobota je pripravil klubsko tekmovanje motornih pilotov v treh disciplinah: točnem pristajanju, časovni natančnosti in navigacijskih nalogah. Sodelovalo je 12 pilotov. V časovni natančnosti je zmagal Anton Žitek, v točnem pristajanju sta bila najboljša Franc Broder in Janez Kramberger, v navigacijskih nalogah pa Franc Broder. V skupni uvrstitvi je zmagal Janez Kramberger pred Antonom Žitkom in Francem Broderjem. —Strelstvo-------------------------------—--- Tišina pred Pomurko V pomurski strelski ligi je bilo na sporedu drugo kolo. Vodi Tišina (2939) s 6 točkami pred Pomurko (2923) 6 in Gančani (2828) 6 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Branko Bukovec (Tišina) s 748 krogi pred Robijem Markojo (Pomurka), 747, in Dragom Pertoci-jem (Tišina), 745 krogov. Drugo kolo je bilo na sporedu tudi v občinski pionirski ligi Murska Sobota. Vodi prva ekipa Pomurke (1338) z 10 točkami pred drugo ekipo Pomurke (1090), 7, in Cankovo (1091), 6 točk. Posamezno vodi Polonca Flegar (Tišina) s 352 krogi pred Sebastjanom Vajdo (Pomurka), 352, in Davorinom Karijem (Pomurka), 348 krogov. Filip Matko — Kegljanje---------------------------------- Druga zmaga Radenske V drugem kolu prvenstva v drugi slovenski kegljaški ligi za moške je Radenska premagala Rudnik s 5062:4994 podrtimi keglji. Najuspešnejši v ekipi Radenske je bil Kovačič, ki je z 918 podrtimi keglji postavil rekord kegljišča za 5 kegljev. Sledijo; Steržaj 844, Drvarič 841, Kučan 835, Pušenjak 827 in Salamon 800 podrtih kegljev. V prihodnjem kolu igra Radenska v soboto v Radencih z ekipo Korotana. — ŠAH--------------------------------------- Zmagovalec dobi 7.000 SLT Šahovsko društvo Radenska Pomurje iz Murske Sobote organizira drugi turnir v aktivnem šahu, ki bo v soboto, 9. novembra 1991, ob 9. uri v klubskih prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Igrali bodo 7 kol po švicarskem sistemu. Skupni fond nagrad znaša 21.000 SLT, prva nagrada pa je 7.000 SLT. Nagrajeni bodo vsi najboljši igralci v nižjih kategorijah. Prijavnina znaša 200 SLT, te pa so oproščeni igralci z mednarodnimi naslovi, ženske in mladinci. Kategorizirani in perspektivni športniki Športna zveza Slovenije je objavila tisto kategoriziranih in perspektivnih športnikov Slovenije. Do konca letošnjega leta so ohranili status športnika zveznega razreda Kamel Arnautovič (kajakaštvo), zelo perspektivnega športnika .Janko Ori in Robert Benkovič (oba namizni tenis) ter Imre Cikajio (Judo). Status perspektivnega športnika so podaljšali do 30. septembra 1992 Mirku Ungerju, Borutu Benku in Borisu Rihtariču (vsi namizni tenis) ter Urošu Kolariču (letalstvo). Novi perspektivni športniki pa so postali Jasna Djordje-vič (ritmična gimnastika) ter Mitja Horvat in Andrej Sapač (oba namizni tenis). Za druge športnike pa bo lista narejena v začetku prihodnjega leta na osnovi letošnjih rezultatov. Pivovarna 6 6 0 0 184:118 12 Kolinska 6 4 0 2 151:123 8 Velenje 6 4 0 2 155:131 8 Nova oprema 6 4 0 2 145:143 8 Jadran 6 3 1 2 143:154 7 Rudar 6 3 0 3 133:137 6 Ajdnvščina 6 2 1 3 140:140 5 Drava 6 2 0 4 160:165 4 POMURKA 6 2 0 4 139:150 4 Inles 6 1 2 3 121:146 4 Usnjar 6 1 1 4 128:140 3 Preddvor 6 1 1 4 132:173 3 SRL — moški Grosuplje 6 0 0 0 151:113 12 Pivovarna 6 4 1 1 135:108 9 Dobova 6 4 1 1 130:116 9 Izola 6 4 0 2 124:127 8 Krško 6 3 1 2 125:113 7 Radeče 6 3 1 2 123:128 7 Črnomelj 6 3 0 3 128:117 6 Šešir 6 3 0 3 136:132 6 Kamnik 6 2 1 3 110:121 5 KROG 6 2 0 4 117:124 4 Ormož 6 1 2 3 129:140 4 V. Nedelja 6 2 0 4 102:125 4 Dol 6 1 0 5 125.144 2 Mokerc 6 0 1 5 106:140 1 PPRL ■— člani Bakovci : Radgona 41:23 Jesenski del Ormož Bakovci Videm Krog Radgona PRL 3 4 4 3 4 3 2 2 o o o o o o 2 2 2 4 84:62 113:90 94:100 66:78 91:118 6 4 4 2 2 ženske Mladinec : Bakovci 15:22 Jesenski del Bistrica Bakovci Mladinec Radgona Polana 4 3 4 3 2 4 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 3 2 97:52 49:49 49:58 23:39 14:34 8 4 4 0 0 Odbojka — II. sl. liga vzhod Mežica Vuzenica RADENCI Turbina VERŽEJ Vileda III Fužinar II Pomurje II 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 0 0 1 0 0 3 3 4 4 12:0 12:4 9:3 9:4 4:10 3:12 3:12 2:12 8 8 6 6 2 2 0 0 Judo-slovenska Impol 7 6 0 1 72:26 12 Olimpija 6 5 0 1 57:27 10 Drava 6 5 0 1 57:27 10 Ivo Reja 6 4 0 2 51:33 8 Gorišnica 6 4 0 2 49:35 8 SOBOTA 6 3 0 3 39:59 6 Golovec 6 2 1 3 41:43 5 Koper 6 2 0 4 30:56 4 Bežigrad 7 1 1 5 38:60 3 Branik 7 1 0 6 25:59 2 Železničar 7 1 0 6 31:67 2 —Atletika— GRABAR ZMAGAL V GRADCU V Gradcu v Avstriji je bilo mednarodno tekmovanje v teku na 10,8 kilometra dolgi progi. Sodelovalo je 288 tekačev iz Madžarske, Slovenije in Avstrije. Med njimi je bil tudi Geza Grabar in zasedel prvo mesto s časom 37:08,2O. 2- NOVEMBRA 1991 Stran lk' ne zgodi se vsak dan NEVARNOST Ste se že kdaj peljali z avtobusi ljubljanskega mestnega prometa? Sicer pa ni pomembno, enake ugotovitve veljajo za vse podobne ustanove. Privihral je s svojim avtobusom, prah se je dvigal za njim, listje, kosi papirja, plastične vrečke in vse drugo, kar ni mar snagi, se je spiralasto dvigalo za njim. Pripeljal je kot Senna na zadnjem grand prixu. Pet, šest metrov pred postajo je peljal še najmanj osemdeset na uro. Ustavil se je kot po čudežu samo kakšnih pet metrov od table, ki je označevala postajališče. Toda ta čudež so drago plačali potniki v vozilu. »Mater šiba,« je rekel mozoljast pubertetnik. V njegovem glasu je bilo čutiti spoštovanje. »Šiba kot Julka,« je rekel njegov sošolec. Medtem ko sem razmišljal, zakaj Julka, kakšna Julka, sploh pa za katero Julko gre, me je množica dvignila in prinesla v avtobus. Vse, kar je sledilo, je bilo podobno ameriškim filmom, ko ravbarji bežijo pred žandarji. Že sam štart je bil veličasten. Mnogo ton težko vozilo je poskočilo kot iskri žrebec, že smo leteli. Na prehodu za pešce, čez katerega smo peljali najmanj sto, so se pešci razbežali kot piščeta pred jastrebom. »Za las ga je zgrešil, pokveko,« je strokovno komentiral moj sosed. »Če bi samo malo obrnil volan na levo, bi ga še zadel.« Nisem mogel dojeti, ali obtožuje ali mu izreka priznanje. Potem smo zdrveli skozi semafor, ko je že nekaj sekund gorela rdeča luč. Tisti, ki so speljali na zeleno, so se rešili le po zaslugi refleksov in zavor. Moj sosed je rekel: »Pa bi bolje pazili, saj ima avtobus prednost.« Medtem smo pripeljali na naslednjo postajo, sedaj smo preskusili mojstrstvo zaviranja našega šoferja. Znašel sem se sredi vozila Otroci so jokali, stare ženske so se drle v paniki. Moj sosed, ki ga je vrglo predme, je dejal: »Avtobus ni za slabiče, kaj se pa vozijo.« »Glede tega vam dam popolnoma prav, toda kdo se bo potem sploh še vozil?« »Samo hrabri!« Pri naslednjem zaviranju sem ugotovil, da tudi sam nisem tako zelo hraber. Pri naslednjem pospeševanju skozi rdečo pa, da sem strahopetec. Tedaj sem zagledal napis nad oknom. Pisalo je: IZHOD V NEVARNOSTI. To mi je dalo misliti. Na okvirju med dvema oknoma je bilo pritrjeno majhno kladivce. To kladivce služi v nevarnosti. Z njim razbiješ okno in lahko zapustiš vozilo. Kdaj pa je nevarnost? To je odvisno od presoje posameznika, če vozilo gori, potem je prav gotovo nevarnost. To, kar je počel naš šofer, pa je bilo vsekakor več kot nevarnost. Na prvi postaji sem razbil okno. Potem smo dolgo čakali na policijo. Sledila je razprava, kaj je nevarnost. Le šofer in moj sosed sta trdila, da ni bilo nobene nevarnosti, vsi drugi potniki so trdili, da je bila velika, srednja ali vsaj zmerna nevarnost. Kako se je končalo? To najbrž ni uganka. Moral sem plačati škodo za razbito okno. Policist je nekaj govoril o huliganskem obnašanju in sodniku za prekrške. Predno so me izpustili, sem vprašal svojega soseda: »Kdo pa ste pravzaprav vi? »Voznik mestnega prometa, danes imam prost dan, pa se za zabavo vozim s kolegom.« Borivoj Repe Tlačitelju ljudstva svetniški nimb? Zgodovinska odjuga v Sovjetski zvezi, ki je raztopila sedemdesetletni led boljševizma, je iz ledenih okov molka in pozabe odtalila marsikaj. Med drugim se je prebudilo velikansko zanimanje za rusko carsko preteklost in seveda za carja Nikolaja II. Romanova. Časopisje in elektronski mediji so polni zgodb, pričevanj in drugih prispevkov, ki obravnavajo to tematiko, izhajajo knjige in brošure o Romanovih, na prodaj so stenski koledarji s carjevo sliko, glasbene kasete s staro rusko himno Bog čuvaj carja, Društvo častilcev spomina na velikega carja zbira prispevke za postavitev Krvave katedrale v Sverdlovsku. ki naj bi označevala mesto poboja carjeve družine, zgodovinarji raziskujejo podrobnosti iz carjevega življenja, odkrili so njegove osebne dnevnike, skratka, car je v modi. Povsem drugače je bilo ob koncu njegovega življenja, ko so Nikolaja Aleksandroviča Romanova in njegovo številno družino vsi zapustili in so z njimi ostali samo njihovi sovražniki. Nobena od molitev ni bila uslišana, nihče iz domovine in ne iz tujine jih ni prišel rešit iz boljševističnega ujetništva, kot so Romanovi ves čas vdano upali. 17. julija ob pol dveh ponoči so jih boljševistični ječarji prebudili in odgnali v klet hiše Ipatijev-skih v Jekaterinburgu, sedanjem Sverdlovskem, kjer so jih neusmi- Rojstni dan Sedemnajstega oktobra so v bavarski prestolnici bučno proslavili sloveč rojstni dan, saj se je pred davnimi leti rodil oktoberfest, največji in najpopularnejši pivski praznik vseh celin. Prvič so ga imeli v Munchnu 17. oktobra 1910. Bila je imenitna svadba: na ta dan se je kronski princ Ludwig oženil s princeso Terezo Saško. Da bi si vsi zapomnili slovestnost, se je zbralo kar 40.000 gostov in firbcev, ki so jim zastonj točili pivo. Domačinom se je slovesnost tako priljubila, da so si jo želeli vsako leto obnoviti. Zdaj je oktoberfest že dolgo mednarodno slavje, menda kar največje ljudsko slavje na svetu, saj ga obišče vsako leto 7 milijonov ljudi. Seveda pa ne traja sa mo en dan, temveč precej dlje. Ijeno postrelili. Car in carska družina so potonili v temo, saj boljševistična oblast ni samo poskušala uničiti njihove posmrtne ostanke, v strogi tajnosti je držala vse ffo-drobhosti poboja, razrušili so hišo, kjer se je poboj dogodil, o carju se ni smelo ne govoriti in ne pisati. Sedanja priljubljenost carja Nikolaja II. je tako močna, da so oblasti morale priznati tudi doslej ilegalno rojalistično organizacijo Pramos (Zveza reda ruskih ortodoksnih monarhistov), ki je takoj po priznanju pripravila svoj prvi kongres. »Ta dežela išče nov kult Leninovega tipa,« razlaga množično navdušenje za carja Edvard Rad-zinski, pisec knjige Življenje in smrt Nikolaja II. Ideologija komunističnega režima se je sesula, ljudje pa potrebujejo nekaj, da bi zapolnili praznino, ki je nastala. Ne morejo živeti brez kulta osebnosti, zato sedaj ustvarjajo novega, le da tokrat namesto dobrega Lenina in modrega Stalina v višave dvigajo prijaznega, ljubljenega in ljudomilega carja Nikolaja. Kot da so pozabili, kako so sedem desetletij istemu možu dajali vzdevke krvoses, tiran, tlačitelj ljudstva, slabič, nepravičnež. .. Živi magneti Žlice, vilice, noži in celo kalnik se lepijo na družino Tenjakov iz Ukrajine kakor na magnete. Neznaten elektrostatični magnetizem je ljudi sicer normalen, toda sile, ki so na delu tu, so pt^ igra narave, ki tudi znanstvenikom zastavlja uganko. člane družine je ta dar skoz in skoz nadležen, vsako pre; prosto kosilo se jim spreipem v boj proti njihovi naravi. Ukradene umetnine v samostanu Zagorsk Novinarji nemške televizijske mreže Sat-1 so u8 -vOp da je na tisoče umetniških del, ki so jih po drugi svetovni ni kot vojni plen odnesli sovjetski vojaki, spravljenih v sa stanu Zagorsk blizu Moskve. Slike iz baročnega dvorca souci pri Potssamu so shranjene v nekem sanatoriju । Moskve, v bližnji cerkvi pa je uskladiščenih milijon 'n K o nemških knjig. Sovjetski minister za kulturo Nikolaj Guoe^e. je glede vračanja dragocenosti izjavil, da jih je Sovjetska za pripravljena vrniti, če bo Nemčija poskrbela za njiho voz in varnost. Nemški novinarji trdijo, da je v sarn?^red-shranjenih več kot 16 tisoč slik največjih umetnikov od s njega veka do sodobne umetnosti, pa tudi drugi predm -n Kitajske in Japonske, ki so jih odnesli iz nemških muzej zasebnih zbirk. Umetnost? Bridko življenje Siouxov Švicarski policijski uradnik ima v rokah na prvi pogled povsem nenevarno podobo pokrajine. Vendar pa slika ni bila naslikana z oljnimi ali vodenimi barvami, ampak s kokainsko pasto. Na dvajset »umetnin« so razdelili vsega skupaj 8,6 kilograma mamila in ga skušali pretihotapiti v Švico. Policija je ugotovila, da gre za zvijačo in je »slikarja« aretirala. Pleše z volkovi je film o ponosnem ljudstvu Siouxov. Danes Indijanci plešejo drugačen ples — ples revščine, pijače, nezaposlenosti in obupa. Potomci velikih bojevnikov prerije izumirajo. Njihove pisane teepeeje so zamenjale borne zbite kolibe, pipe miru so postale pipe za omamljanje. Volkovi, ki so se klatili po širni planjavi, so izginili, namesto njih krevsajo po naselbinah garjavi psi. V nesrečnem rezervatu Pine Ridge se poslednjih dvajset tisoč Siouxov plemena Lakota obupno bojuje za to, da bi se ohranila njihova štiri tisočletja stara rasa. Plemeni Lakota in Ogala se na treh milijonih juter zemlje postavlja po robu belemu človeku. Rezervat naj bi Indijancem omogočal nemoteno življenje, resničnost pa je čisto drugačna. Brezposelnost je 85-odstotna. Vselej je 15 odstotkov moških za zapahi — tja jih pahnejo mamila, pijača in umori. Alkoholizem se je strašansko razpasel. Alex Belo OTU ONO ~ Razkrinkane laži Že kakih deset let se na jugu Velike Britanije dogajajo nenavadne stvari. Na žitnih poljih preko noči nastanejo krogi, elipse in drugi več deset metrov veliki geometrijski liki, ki jih neznana sila nariše tako, da poleže žito. Like na poljih so raziskovali lovci na skrivnosti in tudi resni znanstveniki, pravega odgovora na to, kako nastanejo, pa niso našli. Realisti vidijo vzrok nenavadnih pojavov v delovanju rastlinskih škodljivcev, posebni sestavi tal ali v delovanju zračnih vrtincev, z domišljijo bolj obdarjeni pa vzroke iščejo v nam neznanih silah in bitjih. Najnovejše vesti pa kažejo, da se je trdi oreh nazadnje morda le zdrobil. Šestdesetletna možakarja David Chorley in Doug Bower, doma iz krajev, kjer so se skrivnostna znamenja pojavljala, sta priznala, da sta bila onadva tista skrivnostna sila, ki je ustvarjala geometrijske vzorce v žitu. Dobro desetletje sta tako vlekla za nos laike in strokovnjake, zdaj pa sta se igric s skrivnostjo naveličala in prišla z resnico na dan. Toda ljubitelji skrivnosti se ne dajo. Še naprej zatrjujejo, da poleg zgoljufanih likov nastajajo tudi tisti pravi, ki jih ni naredil človek. Njim v prid sicer govori dejstvo, da so se liki na poljih pojavili v več kot 20 drugih državah. Toda ali ni možno, da so še kje drugje prav taki veseli tiči, kot sta Chorley in Bower? pero, potomec velikega sioujske-ga bojevnika Norega konja, da popivajo zaradi zagrenjenosti. »Živeli smo ponosno. Znali smo se preživljati. Od zemlje smo jemali samo tisto, kar smo potrebovali. Pa so nas pobijali, nam lagali, nas goljufali in zlorabljali.« Leta 1868 so Američani po la-ramiejski pogodbi prepustili Siou-xom in drugim plemenom 48 milijonov juter zemlje v Južni Dakoti, Wyomingu, Montani in Nebraski. Šest let pozneje pa je general George Custer na Black Hillsu v Južni Dakoti našel zlato. V nekaj letih so Indijance zrinili na 3 milijone juter veliko območje. Prepovedal so jim vero in svete obre-de, tudi sončni ples, prepovedali so jim govoriti materinščino. Leta 1890 je ameriška konjenica pri Ranjenem kolenu kruto pobila več kakor 300 neoboroženih mož, žena in otrok s pretvezo, da so snovali upor. Cleone, vdova Pipe miru, v razpadajoči koči tke odeje, da jih prodaja turistom. »Videla sem film Pleše z volkovi. Morda se bo ob njem zamislil še kak Američan — nikakor pa film ne more poravnati petsto let krivice.« Pleše z volkovi je v Indijancih znova razvnel upanje, da bodo nekoč uresničili davne sanje. Vrnili se bodo na ljubljene Black Hills, prizorišče svoje vere in zgodovine. Ameriška vlada jim je ponudila 170 milijonov dolarjev nadomestila za Black Hills, toda Si-ouxi denarja nočejo. Patrick Janis je imel pradeda, ki se je pridružil Siouxom. »Mi smo kakor Židje,« pravi. »Vedno jih je gnala misel na vrnitev v Izrael. Dva tisoč let želje niso mogli uresničiti. Naposled pa so jo le. Z nami je prav tako. Nekega dneva se bomo vrnili na Black Hills, kajti to si ljudje iz srca želijo. Prisluškujem duhovom naših velikih prednikov — čimbolj si bomo prizadevali za to, tem več imamo upanja.« Legendarni harley-davidsoA motornih kolesih tako naraš^ preprosto ni mogoče ugodit’ ki bi ga želeli kupiti. Nekat pripravljeni plačati tudi tolarjev prek prodajne cene; da bi prišli do motorja. fin (RJO Davidson sicer stane tolarjev za najbolj poceni v |B do 640.000 tolajev za luksu Najbrž so najbolj slavna motorna kolesa na svetu tista, na katerih se blešči napis Harley-David-son. Gre za ameriške motocikle, okoli katerih se je splel cel niz legend in so dobili skoraj mitološki status. Njihovo slavo je po svetu in tudi v naš konec ponesel film Easy Rider s Petrom Fondo. Motorjev se drži tudi kanček zlega; spremlja jih namreč sloves, da jih vozijo bradati, v usnje oblečeni in tetovirani pripadniki cestnih tolp, nekakšni sodobni družbeni izobčenci, kar pa, kot zatrjujejo v tovarni, že dolgo ni več res. Danes boste Motorji harlev—davidson osvajajo evi prej videli na harley-davidsonu univerzitetnega profesorja, miroljubnega književnika ali odvetnika, kot pa divjega cestnega nomada v usnju in bleščečih zakovicah. In vsi ti vam bodo s ponosom povedali, da ne vozijo motorja, marveč harleya. Beseda motor je za druge motocikle, harley-davidson pa se spodobi omenjati samo s pravim imenom. Razpotegnjeni motocikel z veliko kromiranih delov in močnim motorjem je postal svetovni statusni simbol, še posebej v Evropi in Aziji, - kjer povpraševanje po teh močnejše modele. . -t- Pred desetimi leti ni nic ^fji' da se bo zadeva tako dobr . drla. Tovarna v ameriški z* . pr^ žavi Wisconsin je bila sko ^^pit«' polomom, ni imela dovolj • ^ntse«' la, s trga so jo skoraj P° -jpO11 j, nili poceni, a kakovost«'’rte P motocikli. Ko pa sta v ‘ šla japonski kapital ja, se je začel ponovni fines Harley-Davidson 1 i 32 odstotkov svetovnega sokokubičnimi s® j ul1' nad 850 ccm). Leta vozili nekaj manj kot ’|Ct® pa že 20.000. Prihod«^ odprli predstavništva nJ >S harley-davidsonov tud » skem, Češkoslovaške«^ žarskem. Morda jih ® ceS' videli tudi na slovensk Z ------------------------ Stran 12 VESTNIK, 7. NOVE za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI nim ciljem. Večino jih tudi dosežete. Vaša avtoriteta je vsem vidna, pa čeprav vi za njo nič ne storite. Nasvet: zmožni ste svoje življenje v nekem trenutku postaviti na glavo. Za vas začetek na novo ne predstavlja kakšne posebne težave. Vsaj na zunaj tega ne pokažete. Kako bo*znotraj, v vaši duši, pa tudi vi to dobro ve-ste^ Življenje samo s svojimi višjimi zakoni pa poskrbi, da moramo na koncu vse tako in tako poplačati. Če ne uspete, se ne boste preveč vznemirjali. Se so kakšne druge rešitve. Če je vse tako preprosto, pa nisem prepričana. tih, Usodna bodo leta po štiridesetem. Nasvet: Vaš značaj je trd in neomajen. Za vse, kar v življenju počnemo, to ni preveč dobro. Moramo se znati sprostiti in si dati duška. Starost že sama po sebi prinaša skrbi in probleme. ZA LJUBITELJE CVETJA Cvet hortenzije Ni težko ugotoviti, kaj bi rado vedelo dekle vaših let. Ljubezen, se bom zaljubila, poročila, imela otroke? Zadnje za vas niti ni preveč zanimivo. V ljubezni in v vseh drugih za-oevah ste kar precej zadržani in realni. Z vami se ni preveč mo-dro poigrati. Nekaj fantov boste ze spoznali, ker pa odtis vaše dlani ni preveč dober, je težko napovedati poroko in zakon. Zakon je zveza dveh oseb podobnih značajev, ciljev in želja. Da bi pa bil harmoničen, je potrebno upoštevati vse njegove razsežnosti. Že najmanjša neusklajenost lahko zamaje še tako trden zakon. Tudi vi niste popol-ni, verjetno se tega že tudi sami zavedate. Zato bodo na praktičnem področju večji uspehi in rezultati. Nasvet: Radi sami sebe izpostavljate in kadite z vzrokom ali orez njega. Že zdaj bi bilo smotr-n° misliti na zdravje. Občutljive s° ledvice in mehur. Šifra: Baywatch Šifra: PT-76/a Drobni nasveti Vonj po česnu brez česna. Če vaši domači ne marajo česna v hrani, nataknite potrebno količino strokov na zobotrebec. Na koncu kuhanja jih preprosto odstranite. Od česna ostane samo vonj. X Vam izpadajo lasje? Recept je preprost. Zvečer operite žlico prosa in ga dajte v kozarec vode, ki ste mu dodali pol žlice medu. Zjutraj vse pojejte, predvsem da dobro prežvečite zrna, kajti le-ta vsebujejo silicij, ki je potreben za ozdravitev lasišča. X Odlepljanje žvečilnega gumija. Lahko se vam pripeti, da se vam na kožo prilepi ostanek razpoče-nega žvečilnega gumija. Odstranite ga lahko z vato, ki ste jo poprej namočili v olje. Gumi boste odlepili brez težav in bolečin. X Ste si opekli jezik? Hitro popijte mineralno vodo, ki ste ji dodali malo sode bikarbone in kapljico limone. Bolečina bo prenehala. Poletnega raja je res konec, vendar ne pozabimo na pisano jesen, ki nas navdušuje s prečudovitimi barvami. Hortenzija ali Hydrangea spada v družino krečevk. Navadno gojimo Hydrangea macrophylla — velikolistno hortenzijo. Je polgrm. Socvetja so velika in kroglasta, ki se sestojijo iz ploščatih cvetov raznih barv. Najbolj pogosto so v belih, rdečih in rožnatih barvah, pa tudi v modrem in modro lisastem. V socvetju je vedno dvoje vrst cvetov, plodni in sterilni. Sterilni so na zunanjem robu socvetja in so iz velikih ploščatih čaš-nih listov, ki so v sredini brez venca. Ko jeseni hortenzija neha cveteti, jo moramo nizko obrezati na 2—3 očesa. Hortenzija ima rada v zemlji le malo apnenca, polsenco in veliko vode. Barva cvetja se spreminja s sestavo tal. Modre sorte rastejo v zemlji, kjer je železo. Socvetja hortenzije lahko posušimo za različne namene dekorira-nja, predvsem za nizke šopke. Veji- ce hortenzije zrežemo np 10 cm dolžine ter jih damo sušit. Upora- bljamo jo lahko za samostojno dekoracijo ali za mešane šopke. Barva socvetja med sušenjem potemni. Ne pozabimo na cvet hortenzije, n Do ljudi ste precej tolerantni. „azumete njih in njihove težave, adi vam tu(jj zaupajo. V vas iš-Jo in najdejo oporo in razume-Radi imate življenje v zeen njegovih odtenkih. Ljube-ne k ih dogodivščin vam gotovo n:xbo zmanjkalo. Starost ne bo v ov*ra- Če bo prišlo do par°^e.ali samo zveze, se bosta s ^rtnerjem zmenila tako, da "8 drugega ne bosta preveč ‘-la. Mogoče je to težko razu-A ker znate biti ljubosumni. Nenehno stremite k zastavlje- Ste samo ena od tistih, ki je spregledala pojasnila za pošiljanje odtisov. Vsak, ki želi analizo, mora namreč poslati odtisa obeh dlani. Vi ste sicer poslali oba, vendar oba leva. K temu ni odveč še enkrat povedati, da če je odtis boljši (vidne črte in hribi), natančnejša je lahko analiza. Iz odtisa vaše leve dlani, ki samo napoveduje, kaj vas v prihodnosti čaka, je mogoče dobiti sliko vašega značaja in ugotoviti nekatere pozitivne, in negativne okoliščine in dogodke, ki bi lahko vplivali na vaše življenje. Kaj je ali bo iz tega, boste morali ugotoviti kar sami. Življenje in še zlasti delo sta za vas resna stvar. K vsaki stvari pristopite namreč z vso resnostjo in odgovornostjo. V šoli in pozneje v službi je pričakovati zavidljive uspehe in rezultate. Tudi ljudje vas imajo za takšno. Svojo zadržanost prenašate tudi v prijateljske odnose in možne ljubezenske zveze. Vse zveze bodo kratke in maloštevilne. Seks za vas ni najpomembnejša stvar. Možna zveza v srednjih le- Težave Kaj rado se zgodi, da se začne noht na nogi vraščati v meso. Najpogosteje pride do tega na palcu: nohta ne postrižemo ravno, v nogah ostane drobna, trnasta konica, ki postopoma raste in se boleče zajeda v meso. Po- 5^0 ! murskem valu Glasujem za: Ovajalec: __ KUPON 38 l“estyica narodnozabavnih melodij meseca oktobra, L JAZ SBM PA EN FRANC KOŠIR - Franc Košir (zmag°va' 2 ^eseca) 3' Ž/OPČEK — Modra kronika 4' SLOVENCI SMO VESELJAKI — Ans. Ivana Ruparja 5' “RHKE GORENJKE - Alpski kvintet ' ZVRTIMO SE — Ans. Vilija Petriča je na sporedu MURSKEGA VALA ob četrtkih od 18. do v, Ure. 69^GRAJENCI: GABRIJELA POZMAN, Gornji Slaveči 41, jpp3 Kuzma, Sim!$A OZMEC, Kapela 39, 69252 Radenci, Gl a^NA NOVAK, Križevci 205, 69206 Križevci Mu ?°VNICE POŠLJITE NA MURSKI VAL, Titova 29, 6 Urska Sobota --MODA Torbice so majhne, s kratkimi ročaji Najnovejše torbice niso nič več praktične, ogromne malhe, ki so se nosile prek ramen, temveč majhne s kratkimi ročaji, torej namenjene za držanje v roki. Tako kot druga moda, so se tudi torbice vrnile v šestdeseta leta. Čeprav so majhne, so prav čedne. Toda tudi stari malh ne bomo zavrgli, te so se najbolj priljubile mladim. z nohti tem ne moremo obuti nobenih čevljev več, prst nas skeli, ne znamo si pomagati. Slednjič smo prisiljeni obiskati pedikerja, da previdno odstrani vraščeni del nohta iz ranice. Bolje je seveda, da negujemo nohte tako, da se ne začenjajo vraščati., 1. Nohte na nogah vedno strižemo naravnost, nikoli zaobljeno. Ko so nohti postriženi, jih po robu zgladimo s pilico. 2. Če vemo, da se nam nohti radi vraščajo, si vsak dan po prhanju s kremo masiramo meso okoli nohtov. Tako preprečimo, da bi koža otrdela, pa tudi noht vsakič sprostimo. 3. Ne nosite tesnih čevljev, raje kupite udobno in malce večjo obutev. So tudi živali alergične? Alergije se vse bolj širijo. Vedno več ljudi trpi zaradi senenega nahoda, astme, različnih izpuščajev in drugega. Pred temi nevšečnostmi tudi živali niso varne. Če se pes ali mačka pogosto in silovito praskata, to lahko kaže na alergičnost. Če opazite kaj takšnega, nikar ne oklevajte, da se bo žival spraskala do krvi, ampak pojdite z njo k veterinarju že ob prvih znamenjih, ki kažejo na alergijo. Zelo pogosta je alergičnost na boljšje ugrize. Za odkritje drugih alergij pa je treba tako kot pri človeku opraviti vrsto testov. saj ga lahko uporabimo za novoletne venčke, kite in drugo. Pa veliko veselja pri nabiranju hortenzije. Olga Varga Zgodba o kolonjski vodi Kolonjska voda je danes pojem za toaletni pripomoček. Toda le malo ljudi ve, kaj pravzaprav pomeni in čemu se najbolj znameniti kolonjski izdelek nadeva s skrivnostnimi številkami 4711. Zgodba o kolonjski vodi, gre za znamenito vodo iz Kolna, se v resnici začenja s francosko zasedbo mesta ob Renu. Wilhelm Miihlens (1762—1841) je destiliral razne naravne sokove in za znal, da se skriva v vodici predvsem estetski užitek. Velja za očeta današnjega kozmetičnega imperija, ki še zmeraj domuje na nekdanjem prizorišču — izza kolnske stolnice. In kako je prišlo do znamenite številke — 4711? Ko so Napoleonovi vojaki zasedli Koln, so označili ulice in hiše, tako je Miihlensova hiša dobila številko 4711 in je bila tudi nehote zaznamovana z znakom znane kolonjske vodice. Zdaj je 4711 svetovno znana znamka. Nekoč so jo naročali zgolj kot vodo iz Kolna, tako je nastal pojem o kolonjski vodi, ki danes označuje parfumske izdelke vseh svetovnih izdelovalcev. Križanka KRIZ KRAŽ Izrezano križanko z vpisano rešitvijo in svojim naslovom pošljite v modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p.p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: Križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede. 20. oktobra 1991. V naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v soboto, 14. decembra 1991, bomo med pravilnimi rešitvami izžrebali tri blagovne nagrade v vrednosti 32.000, 19.200 in 12.800 tolarjev. Rešitev križanke iz oktobrske oddaje: Vodoravno: KRALJ, BREME, BLEKET, MOULIN, YEATS, ARD, ŠE ROD DIA-BAZ, OP, JAT, OSNE, NAPOLEON, AER, TEHERAN, OTRO, BRANKA, AUSTIN ŠANSON FAVE. ’ TVj tv2 tv3 ■ ■ H KRIŽANKA VINKO KORENT ■ ■ 1 D A z E R im 1^1 tv7 i — A S R A A R : B A 1 N TV9 E TV10 R V TVn N A D Stran 13 kronika 2 9. DECEMBRA ’9 1 1 x NISSAN MAXIMA 1 x NISSAN PATROL 1 x NISSAN PRIMERA 10 x NISSAN SUNNY 20 x NISSAN MICRA 1 X 1 MILIJON TOLARJEV 1 X 700.000 TOLARJEV 4 x 50.000 DEM IZPLAČLJIVO V DELNICAH ROGAŠKE DOBITKI ZA GLAVNO ŽREBANJE 1. 1. 19 9 2 GLAVNI DOBITEK 6.000.000 TOLARJEV IN PREKO 30.000 DENARNIH DOBITKOV CENA KARTICE: 100 TOLARJEV KARTICE SO V PRODAJI NA VSEH PRODAJNIH MESTIH LOTERIJE SLOVENIJE, POŠTAH PO SLOVENIJI IN PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH LOTERIJE SLOVENIJE VESTNIK NA POGORIŠČU V ŠALOVCIH Skrivnostni ognjeni zublji Je gasilce zmedlo pričakovano zavijanje siren ob obhodu federalne vojske iz Slovenije? Pred dobrim mesecem smo v malih Šalovcih ogovorili Janeza Svetca, da bi nam povedal za pot, ki vodi do občana, ki smo ga nameravali obiskati. Opazili smo veliko kmetijo z mnogimi stroji in se najavili na obisk zaradi pisanja o kmetijskih izkušnjah. Zdaj smo znova prišli na ta grunt, da bi »raziskali«, kaj je vzrok za velik požar, ki je uničil težko prigarano premoženje v vrednosti poldrugi milijon tolarjev. Janez Svetec je bil potrt. Potožil je, da se družine drži nesreča; ni tako dolgo, ko je imel po tuji krivdi hudo prometno nezgodo, zdaj pa še požar. »V petek, 25. oktobra, je moja družina zvečer pri sorodnikih ličkala koruzo. Domov smo prišli približno ob 20.30. Medtem ko sem čakal da bi se v kopalnici umil, sem pogledal skozi okno predsobe. V »simbi«, kjer je bil starejši žitni kombajn, se je nekaj svetilo; ko pa sem pogledal bolje, sem se zdrznil: goreli so kombajn, seno in slama, ostrešje. Steke! sem ven, poskušal gasiti, a sem vedel, da mi samemu to ne bo uspelo, zato sem stekel pred hišo in klical na pomoč. Postopoma so prišli, enako tudi gasilci, vendar se mi zdi, da bi oboji posredovali hitreje, ko to noč ne bi pričakovali zavijanja siren. Na televiziji so namreč povedali, da bodo tulile, ko bo (predvidoma do polnoči) zapustil slovensko ozemlje še zadnji vojak federalne armade. Zvočni signali so za določene nevarnosti sicer različni, a nanje človek ni pozoren, ko pričakuje, da bodo odmevali zaradi določenega dogodka.« Takole nam je pripovedoval Janez Svetec. Nikogar ne obtožuje; ne zaradi naključja (zmešnjave) za zavijanjem siren ne za to, da bi slutil, da bi ogenj kdo podtaknil, pa tudi sam se ne obtožuje. Je pa povedal, da je dal nekaj dni pred tem traktorski akumulator na kombajn, stroj pognal in ga sploh pripravil za načrtovano žetev ajde na 20-ar-ski njivi. Nihče pa ne more potrditi, da bi morda ogenj izbruhnil zaradi kratkega stika. Na naše izrecno vprašanje, ali ima koga, ki bi ga sovražil in iz maščevalnosti podtaknil ogenj, pa je dejal: »Nikomur nisem storil nič žalega, nasprotno: vsakomur, komur pač lahko, pomagam. Tudi prašiče hodim klat najmanj 30 gospodinjstvom. Ne — nikogar ne sumim!« Tako je povedal tudi kriminalistom, ki so »vrtali«, če bi se le Pogled na pogorišče, kjer je zgorelo vse, tako da so ostali le opečni stebri. koga spomnil, ki bi se mu utegnil maščevati. Tako kot nam je tudi njim zatrdil, da ne sumi nikogar. Vzrok požara ostaja še naprej skrivnost. Kot smo na kratko že zapisali v prejšnji številki, so zgoreli dve lopi, kombajn, 10 nakladalk sena, 1.300 bal slame, ki jo je kupil, saj kmetija redi 70 glav živine. Zdaj ni krme, saj tudi silaža, shranjena v zemeljskem silosu, ne bo uporabna, kajti nanjo je stekla umazana voda s pogorišča. Tudi »palinke« ne bo, ognjeni zublji so zajeli posode, kjer so se kvasile slive. Človek v nesreči ne ostane sam! Tudi na domačiji Janeza Svetca bo tako. Že naslednji dan so prišli ljudje pomagat odstranit ogorele tramove in špirovce, začeli so zbirati les, neki trgovec je telefoniral na vse konce in kraje ter uspel, da je oškodovanec dobil strešno kritino po sprejemljivi ceni. Sreča v nesreči je tudi, da imajo ljudje suh les za ostrešje, dali so ga in v naslednjih dneh bo na opečnih stebrih znova ostrešje kot je bilo. Oškodovanec pa še ni vedel, kako bo prehranil živino. Ker ne bo krme, bo pitance najbrž predčasno prodal. Da pa kmetija ne bo obubožala, bo dobro dela tudi odškodnina, ki jo bo izplačala zavarovalnica, žal pa je bilo premoženje prenizko zavarovano. Tekst in foto: Š. SOBOČAN PO EKSPLOZIJI NA GOVEM V BELTINCIH Prejšnji teden se je na enoti temeljnega sodišča v Murski Soboti po enodnevni obravnavi končalo sojenje obtoženima Slavku Zveru, rojenem 1959. leta iz Bel-tinec, in Dragu Kolmanu, rojenem 1962 iz Globoke. Obtožnica jima očita storitev velike tatvine, Zver pa naj bi poleg tega storil še hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost. Gre za eksplozijo, ki je odjeknila 22. avgusta ob 1.45 na domačiji kamnoseka Marjana Erjavca iz Beltinec v zaselku Jugovo. Sojenje je bilo prekinjeno oziroma preloženo, ker je sodišče sprejelo predlog zagovornika prvoobtoženega, ki je predlagal, naj sodišče zasliši Žverova starša. Obtoženi je namreč na sodišču izjavil, da je v času, ko je odjeknila eksplozija, spal v domači hiši v Panonski ulici v Beltincih. To bi lahko potrdila tudi starša, ki sta se ob eksploziji (prav tako kot on) prebudila in se jela spraševati, kaj neki naj bi to bilo. »Potolažil« ju je, da je najbrž kdo vrgel petardo. Sodišče pa ni sprejelo odvetnikove pobude, naj bi bil Zver »na opazovanju«, JU- »Bombaški proces« Obtoženi trdi, da je takrat, ko je odjeknila eksplozija, spal in se torej ni mogel maščevati. Kaj bosta povedala starša? čeprav bi bil za to po mnenju zagovornika objektiven vzrok, saj obtoženi izhaja iz sorodstva, kjer je imelo več ljudi psihične težave in zaradi njih tudi hude posledice. Dokler sodba ni pravnomočna, ni krivca, ampak le obtoženec. Slavko Zver je to postal zato, ker so pri njem našli eno ko-mulativno protioklepno bombo M-79 ter razstavljeno avtomatsko puško M-70. Na sodišču je sicer priznal, da je sodeloval pri vlomu v počitniško hišico v Fo-kovcih, ni pa, kot smo že zapisali, bombe odvrgel v stanovanje družine Erjavec v Beltincih. Ze res, da je — kot je navajal — Lidija Erjavec nekoč pričala proti njemu, vendar je od takrat minilo že nekaj let. Od takrat sta se le redkokdaj srečala, a se nista pogovarjala. Z obtoženim Zverom ni imel stikov tudi Marjan Erjavec, le občutek je imel, da ga (Zver) nima ravno rad, saj ni od-zdravljal in mu ne pogledal v oči. Erjavec je povedal, da sta si po eksploziji povzročeno škodo ogledala dva cenilca. Prvi je na- vedel znesek 256 000 tolarjev, drugi pa 448 000 tolarjev, pri čemer je upošteval stroške na dan popravila (do sredine decembra). Slavka Zvera in Draga Kolmana pa obtožujejo tudi storitve velike tatvine. Kolman naj bi iskal (in našel) v počitniški hišici »teritorialca« S. G. bencin, ob stikanju pa je naletel še na 3 protioklepne bombe, avtomatsko puško in dva poljska telefona. To je povedal znancu P. V., ta pa Slavku Zveru, ki se je potem povezal z Dragom Kolmanom, s katerim naj bi se 22. julija splazila skozi okno in to sunila. Kolman se je zadovoljil le z eno bombo, vse drugo (delno proti plačilu) pa naj bi odnesel domov_ Slavko Zver. Torej tudi puško. Že dolgo si je želel, kot je povedal P. V., pištolo. Zakaj? Na to vprašanje je odgovoril tudi sodniku: da bi se branil. Bombo bi pa vrgel pod tank, če bi se peljal skozi Beltince. Tako bi storil z eno (od dveh bomb), drugo bombo pa je odložil na smetišče med Beltinci in Melinci. Na veliko presenečenje vseh, ki smo tako ali drugače spremlja; li »bombaški proces« v Murski Soboti, je poskrbel sodnik, ki je iz predala potegnil — bombo. Strokovni izvedenec iz teritorialne obrambe je pojasnil, da je to le ročaj komulativne protioklep' ne bombe, ne pa bomba, ki je sicer sestavljena iz debelega oklepa, v katerem je eksplozivna snov v obliki lijaka, preden Pa bombo odvržeš, moraš odstraniti varovalko. Ni pa mogel zatrditi, da je prav to ročaj ene od treh bomb, ki so izginile teritorialcu, kajti bombe imajo le serijsko, nimajo pa zaporedne številke. Bombaški proces v Murski Soboti se bo nadaljeval. Od takrat, ko je odjeknila eksplozija, so se ljudje že precej pomirili, kar so zatrdile tudi priče iz Beltinec. Sredi leta, ko smo imeli v Sloveniji vojno, in v avgustu, ko je odjeknila eksplozija v Beltincih, Pa je bilo vzdušje drugačno. Ljudje so bili bolj vznemirjeni, še P°' sebno, ker so se bali, da je to za; četek terorističnih akcij. K sreči ni bilo tako. Š. SOBOČAN Traktorist izsilil prednost V četrtek, 31. oktobra, seje zgodila v Filovcih huda prometna nesreča, poleg tega pa gre še za gmotno prikrajšanje. Zvedeli smo, da seje 36-letni Izidor Felbar iz Filovec peljal s kolesom s pomožnim motorjem skozi domačo vas, pri domačiji številka 67 a pa je z dvorišča neprevidno pripeljal traktor, ki ga je vozil Alojz Berden. Prišlo je do trčenja in Felbar se je hudo poškodoval. Huda delovna nesreča na Cankovi . Pri gradnji ostrešja pri M. K. na Cankovi se je hudo poškoduj tesarski mojster Milan Rojko iz Korovec. Z ostrešja je padel v gl° no 5 metrov. Nesreča seje zgodila, ko je hotel na koncu ostrešja od gati letev. Nesreča se je zgodila že 23. oktobra, vendar so delavci ganov za notranje zadeve zanjo zvedeli šele te dni. S črpalke v osebni avto Z bencinske črpalke v Dolnjem Lakošu je Štefan Bot iz Petišovec nenadoma zapeljal z osebnim avtom na magistralno cesto in tako izsilil prednost pred osebnim avtom, s katerim se je peljal Ferenc Gerenčer iz Gornjega Lakoša. Gmotna škoda kot posledica trčenja vozil znaša 150 000 tolarjev, Bot pa seje hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico. Na desno in v ograjo Zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je dobil 37-letni avtomobilist Borislav Jerenič iz Maribora, je moral v soboško bolnico. Te so nastale v prometni nesreči v četrtek, 31. oktobra, ob 4.45 v Odrancih. Tedaj se je v tem kraju s svojim osebnim avtomobilom srečeval s tovornjakom, zato je zapeljal na desno. Žal preveč na desno, saj je z bankine vozilo zdrselo v jarek, od tam pa v betonsko ograjo. PO SLEDI GOVORIC Ni bil umor Nenadna smrt Š. G. iz Lipe je močno vznemirila ljudi, kajti ponoči seje družil s »prijatelji« v novi vaški gostilni, zjutraj pa so ga našli v garaži v osebnem avtu — mrtvega. Krajevni zdravnik je podal mnenje, daje umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Domnevajo (pa ne vsi, zato govorice), da se je zaprl v garažo in pustil delovati motor avtomobila. Tako naj bi storil samomor, zato je (uradno) tuja krivda izključena. Družinska nesreča v Benici Stanko Gjerkeš iz Turnišča se je 28. oktobra peljal z osebni1” avtom iz Benice proti Petišovcem. Zunaj naselja je v ostrem deS' nem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal, seveda nehote, obcestni jarek, kjer je vozilo obtičalo. Poškodovali sta se sopotnik žena Ana Gjerkeš in njuna 8-letna hči M. G. Na vozilu je nastal tudi manjša škoda. Pri luči v traktorsko prikolico Na upravi za notranj’e zadeve v Murski Soboti smo dobili Z skope podatke o prometni nesreči, ki se je pripetila 31. oktobra v tahovcih. Tega dne ob 19.10 seje skozi domačo vas peljal z mop®0 24-letni Alojz Pisnjak in se zaletel v dvoosno traktorsko prikolic0’ je bila parkirana na desnem robu sicer osvetljene ceste. Mopc°,s. je hudo poškodoval in se je pridružil množici tistih, ki se zdravo soboški bolnici zaradi prometnih nesreč. Otroka zanetila požar Ce, Na Goričkem je spet gorelo! Tokrat 30. oktobra ob 12. uri V pincih. Zgorelo je celotno ostrešje gospodarskega poslopja, krat 20 metrov, 40 bal slame in 2 500 kilogramov sena. Lastnik Časarje oškodovan za 120 000 tolarjev. Ogenj naj bi zanetila do01 a otrok in otrok sorodnikov, ki sta se igrala z vžigalicami, nihce V medtem ni bil nanju pozoren. Domačini in okoličani že zbiraj0 P moč za oškodovano domačijo. Kolesarka je padla 0, 52-letni Mariji H. iz Male Polane se je zelo mudilo v rig0^’ ja Crenšovce, zato med vožnjo s kolesom ni bila dovolj previdna. je hotela, da je med vožnjo skozi Žižke padla in se hudo poškodo Prepeljali so jo v soboško bolnico. Stran 14 VESTNIK, 7. NOVEMBRA^ J utrip življenja Oddali prek tisoč litrov mleka! Sonce, zrak in paša ugodno vplivajo na počutje in zdravo Prehrano krav molznic, saj je tudi mleko nenadomestljivo v ljudski prehrani. Novakovi iz Cezanjevec 24 pri Ljutomeru so v devetih mesecih letošnjega leta oddali prek 23 tisoč litrov mleka. Seveda je potrebno za takšno količino mleka že precej krme za krave molzni-ce, pa tudi veliko vloženega truda pri oskrbi in negi živali. Novakovi imajo čredinske pašnike na površini 1,4 ha, na kateri se vsak dan pase 13 krav molznic. , Poleg kakovostnega sena, silake in druge hrane so sonce, zrak ln paša nenadomestljivi za ugoden vpliv zdrave prehrane, kakovostno mleko in še zlasti za dobro počutje črede, ko je ta na Pašnikih. Fotografije: V oktobrskih sončnih dneh Novakove krave molznice na čredinskih pašnikih šv LJUDJE MED SEBOJ Sreča v Leto seje prevesilo v četrto trimesečje. Dozoreli so še zadnji poljski pridelki, grozdje . . . vse bolj je čutiti, da je dolgega vročega poletja zares konec in da na duri trkata mrzli jesen in zima. »Naj kar pride,« mi je zaupala Marjeta, »midva sva pripravljena.« V mislih je imela svojega moža Franca. Brž je dodala, da sta po svoje srečna, čeprav jima ni bilo dano, da bi imela svoje otroke. Ti, kot vemo, prinesejo v hišo blagoslov, včasih pa tudi gorje. Ponavadi starša, četudi se jima rodi kopica otrok, na stara leta ostaneta sama. »Nič nama ne manjka in zima je lahko dolga. Mleko nama bo še naprej dajala kravica — edina od petih, ki sva jo obdržala; pšenice imava za dve leti; prašič ima že okrog 150 kilogramov in brž, ko bova dobila mesarja, bodo koline; v sodu sicer ni najboljšega vina, a je za domače potrebe dobra tudi jurka ...« Marjeta je še naštevala. Prepričala me je, da ima vse, kar sodi v njen krog življenjskih dobrin. Da, njen, kajti potrebe, ki jih čuti, niso tako obsežne kot marsikoga drugega. Denimo tistega, ki hoče imeti vsako drugo leto nov avto; ki hoče na dopust v tujino; ki mu hiša, zgrajena pred leti, naenkrat postane neudobna in jo prezidava ali pa jo skuša celo podreti in zgraditi novo. Tudi pri oblekah nista zahtevna ne Marjeta ne Franc, saj se praznično oblečeta le ob nedeljah, ko gresta k maši, za preostali čas, ki pa ga bosta preživela doma, pa je dober »vsakdenešnji gvant«. »Najbolj si želim zdravja,« se je vmešal v pogovor Franc. »Pa da se cena »cigaretlinov« ne bi povečala. Kadim sicer cenejše, dnevno po 20 kosov, vendar se nabere znesek, ki je čez mesec precejšnja obremenitev. Imam " ’ skromno kmečko po- namreč le kojnino.« Marjeta je naložila v peč tri polena drv. Pojasnila je, da pri kurjavi ne nameravata varčevati, sicer bi se lahko prehladila, potem pa bi ju pobrala bolezen. »Ko bi le dolgo živela, da bi tako od življenja nekaj imela. V mlajših letih sva tudi midva garala, čeprav tedaj nisva vedela, za koga se mučiva. Potem ko sva se končno morala pomiriti, da lastnih otrok ne bo, nisva postala manj skrbna. Premoženje bodo z Prometna varnost Lendavski prometni infarkt? Z mednarodnega mejnega prehoda v Dolgi vasi se je mogoče v Lendavo pripeljati le po eni cesti, ki deli mesto na gornji in “Olnji del. Ta, Partizanska ulica, ie glavna prometnica, po kateri te-ves promet, in ker je v zadnjem ta močno povečan zaradi tranzita iz Madžarske, postaja ce-sta čedalje bolj ozko grlo. Tudi Ces3 angleški film. I. program: 6.35 Vaška TV. 7.30 Za otroke. 11.00 Tv-magi-ster. 13.00 Panorama. 14.30 Prometna varnost. 15.05 Tenis. 16.10 Andras, madž. čb. film. 17 45 Program TV-kanal, risanke, kratki film. 19.30 Dnevnik, šport. 20.10 Hotel Palače, 1. del 20.40 Lacenairejeva smrt, franc, film. 22.45 Hotel Palače, 2. del. 23.15 Platinijevo slovo. 0.10 Pariška opera. 1.00 Rock. II program: 7.00 Dobro jutro. 10.05 Prizma. 11.45 Koncert. 14.05 Za otroke. 14.55 Čudovite živali. 15.10 Notranji svet. 16.00 Avto magazin. 16.55 Za otroke. 18 10 Šport. 19.05 Smer Trini-dad, nemški film. 20.55 Veseli teater. 22.00 Dnevnik. 22.30 Keoma, ital,, film. ____ I. program: 6.50 Za menedžerje. 7.35 Za otroke. 8.30 Nedeljski turmix. 10.55 Vaterpolo. 12.40 Nočni program, BBC. 13.00 Financial Times. 13.30 Drehscheibe Europa. 14.00 Pokrajine. 14.30 Rock. 15.00 Hol-lywood, 10. del. 16.40 Za refor-mate. 17.00 Walt Disney. 18.45 Rezbar. 19.00 Teden. 20.20 Shannonova igra, amer. film. 22.35 Bank ban. 23.35 Improvi-zija. II. program: 7.00 Dobro jutro! 9.00 Profit. 9.20 Za otroke. 11.45 Aplavz. 13.45 Tretji kanal. 15.15 Gimnastika. 16.15 • Iščemo lepoto. 16.45 Hitrost 120, madž. film (Kaboš). 18.05 Delta. 19.05 Parafenomen. 20.10 Arizona gala. 21.10 Hor-rorski festival. 22.30 Šport. 23.25 Mozart. 9.00 Lutkovna igrica. 9.20 Pe-denjžep. 9.50 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 13.30 Tv-dnevnik 1. 15.00 Obzorja duha. 15.20 Sova, ponovitev nanizank. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni taček. 18.45 Potepuh in nočna lučka. 19.10 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Dve ljubezni, drama. 21.25 Osmi dan. 22.10 Tv-dnevnik. 22.35 Portret slovenskega glasbenika: Samo Hubad. 23.15 Sova: Poirot, angl, naniz.; Nedotakljivi, amer, naniz. (čb). Drugi program 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik, Koper. 20.00 Rezervirano za kancono. 20.30 Alternativni viri energije. 20.55 Sedma steza, športna oddaja. 21.25 Omizje. Yutel. 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 13.30 Tv-dnevnik 1. 14.40 Angleščina. 15.05 Sova. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Šolska tv. 18.10 16.50 Lonček, kuhaj! 18.25 Alf. 19.05 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Slovenski knjižni sejem. 21.15 Tuji show. 22.15 Tv-dnevnik. 22.35 Poslovna borza. 22.50 Sova: Življenje brez Georga, angl, naniz.; Poirot, angl, naniz.; Glasba skozi čas. Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Studio 2 Koper. 19.00 Balet. 1930 Tv-dnevnik, Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer: Od Nurenberga do Nurenber-ga. 23.00 Yutel. 9.00 Živžav. 9.55 Dve ljubezni, drama. 11.10 Slovenski knjižni sejem. 12.10 Euroritem. 13.30 Poročila. 13.40 Omizje. 15.20 Sova, ponovitev nanizank. 16.50 Poročila, Slovenska kronika. 17.05 Boj za obstanek. 17.35 Domače obrti. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Film tedna: Tajno ime Coq Rouge, švedski film. 21.40 Marlboro Musič Show. 22.10 Tv-dnevnik. 22.35 Sova: Alf, amer, naniz.; Poirot, angl, naniz. Drugi program 18.10 Euroritem. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv-ruleta. 19.30 Tv-dnevnik, ORF. 20.00 Športna sreda. 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel. HTV 1 HTV 1 HTV 1 5.00 Prebujajte se z nami! (Med glasbo, točno uro, cestnimi razmerami in vremenom še kmetijski nasveti. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Jesensko popoldne (16.15 Reportaža, 17.00 Poročila, 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 7.30 Poročila. Tv-koledar, Servisne informacije. 8.00 Poročila. 8.10 Dokum. serija. 9.00 Poročila. 9.05 Šolski program. 10.00 Poročila, Nasveti, Novinarska konferenca. 11.00 Poročila. 11.05 Program za otroke. 12.00 Poročila. 13.00 Poročila. 14.00 Begunci. 14.30 Poročila. 14.45 Dokum. program. 15.30 Aio, alo, humor, serija. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura, šport. 17.00 Poročila v angleščini. 17.30 Gospodarstvo. 18.00 . Dokumentarni Poročila. 18.05 program. 19.30 Tv-dnevnik I. ------ -• v Svetu. 23.00 20.15 Hrvaška ' Tv-dnevnik 2. 1.00 Poročila. 0.00 Tv-izbor. r AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Lokalni program. 10.00 Šolska tv. 10.30 Moj mož Gottfried, film. 12.00 Nočni studio. 13.40 Srečanje z naravo. 14.10 Jack Clementi, serija. 15.00 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.25 Hunter. 22.40 Pest v tilniku, film. 2. program 16.35 Smithsonianov svet. 17.30 Lipova cesta. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Srček. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Miinchenčana v Hamburgu. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro! 8.30 Umetniško potepanje. 15.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.20 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.50 Katoliška kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Gledališki večer, Diirrenmatt: Veliki Romul, posnetek gledališke predstave. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.45 Filmski program: Sledi divjadi, 3. Lisica. 17.45 Za otroke. 18.10 Pop rock. 19.05 Najbolj vesela baraka, 2. del. 20.00 Šport. 21.00 Studio ’9I. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Sončni dvorec, 2. del francoske serije. 7.30 Poročila, Tv-koledar, Servisne informacije. 8.00 Poročila. 8.10 Dokum. serija. 9.00 Poročila. 9.05 Šolski program. 10.00 Poročila. 11.00 Poročila. 11.05 Program za otroke. 12.00 Poročila. 13.00 Poročila. 14.00 Begunci. 14.30 Poročila. 14.45 Dokum. program. 15.30 Alo, alo, hummor. serija. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura, šport. 17.00 Poročila v angleščini. 17.30 Gospodarstvo. 18.00 Poročila. 18.05 Dokum. program. 19.30 Tv-dnevnik. 20.15 Politični magazin. 23.00 Tv-dnevnik. 0.00 Tv-izbor. 1.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Tuji jeziki. 10.30 Ladja smrti, film. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Radi imamo Kate. 14.00 Waltonovi. 14.45 Jutrišnji mojstri. 15.00 Otroški program. 17.00 Mini Čas v sliki. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Čudoviti otrok. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Univerzum. 22.05 Bandit Cartouche, film. 23.40 Šport. 2. program 14.45 Leksikon umetnikov. 14.55 Šport. 17.00 Šolska tv. 17.30 Orientacija. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Video šov. 19.00 Lokalni program. 20.15 Kviz. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. tv Madžarska 1 5.45 Dobro jutro! 8.30 Hišna nega. 8.50 Palete. 16.25 Naš ekran, v slovaščini. 16.55 Serijski film. 17.15 Program madžarskih Židov. 17.30 Varstvo človekovih pravic. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Igre Metropo-lis. 20.55 Guldenburgovi, 10. del. 21.45 Gala. 22.15 Po deseti. 22.40 Mozartova pot. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 10.00 Iz Parlamenta. 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 19.05 Mnogo hrupa za Emo, madž. čb film. 20.25 Novi val. 21.10 Prosta ura. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem. 22.35 Svet tridesetih let, dokumentarna serija. 7.30 Poročila. Tv-koledar, Servisne informacije. 8.00 Poročila. 9.00 Poročila. 9.05 Šolski program. 10.00 Poročila. 11.00 Poročila. 11.05 Program za otroke. 12.00 Poročila. 14.00 Begunci. 14.30 Poročila. 15.30 Alo, alo, humor, serija. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura, šport. 17.00 Poročila. 17.30 Gospodarstvo. 18.00 Poročila. 18.05 Dokum; program. 19.30 Tv-dnevnik. 20.15 Politični magazin. 23.00 Tv-dnevnik. 0.00 Tv-izbor. 1.00 Poročila. 9.00 Moja družina in druge živali, angl. nad. 9.30 Toktok, kontaktna oddaja za mladostnike. 10.20 Šolska tv. 11.20 Slovenci v zamejstvu. 11.50 Zgodbe Stiga Trenterja, švedska naniz. 13.30 Tv-dnevnik. 15.20 Slovenci v zamejstvu. 15.50 Sova, ponovitev. 16.50 Poročila. Slovenska kronika. 17.05 Alternativni viri energije. 17.30 V četrtek ob 17.30. 18.35 Telovadba, franc, nadaljevanka. 19.15 Ri-_ sanka. 19.30 Tv-dnevnik. 20.05 Ljubezen in sovraštvo, kanad. nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.00 Tv-dnevnik. 22.20 Poslovna borza. 22.35 Sova: Taksi, amer, naniz.; Poirot, angl, naniz.; Jazz, blues ... Drugi program 17.10 Euroritem. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Tv-dnevnik, RAL 20.00 Žarišče. 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju. 20.55 Mali koncert. 21.05 Večerni gost: Rajko Bukovec. 22.00 Iz slovenske dramatike: Krefli, predstava PG Kranj. 23.25 Yutel. HTV 1 TV AVSTRIJA! 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Šolska tv. 10.30 Bandit Cartouche, film. 12.05 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Radi imamo Kate. 14.00 Wichterjevi iz soseščine. 16.30 Mini 'leksikon. 18.30 Poizkus. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mozart, film. 22.05 Črna vdova. 22.55 Miillmania, nadaljevanka. 0.20 MacGyver. 2. program 15.30 Leksikon umetnikov. 17.00 Multimedijsko življenje. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Katt in Dog, serija. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Argumente. 21.30 Črno na belem. 22.00 Čas v sliki. 23.15 Nočni šport. 5.35 Dobro jutro! 8.30 Gul-denburgovi, pon. 9.15 Za upokojence. 16.35 Naš ekran, v nemščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Bolje danes ženska, franc, film. 21.50 Evropski potnik. 21.15 Kulturni tednik. 21.40 Družbena reportaža. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.10 Od pet do šest. 17.15 Za otroke. 17.50 Madžarska—Grčija, m. košarka. 19.35 Vesela tv-teka. 20.35 Šport Light. 21.10 Novi reflektor. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Deset božjih zapovedi, poljska serija. 7.30 Poročila, Tv-koledar, Servisne informacije. 8.00 Poročila. 9.00 Poročila. 9.05 Šolski program. 10.00 Poročila. 11.00 Poročila. 11.05 Program za otroke. 12.00 Poročila. 13.00 Poročila. 14.00 Begunci. 14.30 Poročila. 14.45 Dokum. program. 15.30 Alo, alo, humor, serija. 16.00 Poročila. 16.20 Glasba, kultura, šport. 17.00 Poročila. 17.30 Gospodarstvo. 18.00 Poročila. 18.05 Dokum. program. 19.30 Tv-dnevnik. 20.15 Politični magazin. 23.00 Tv-dnevnik. 0.00 Tv-izbor. 1.00 Poročila. TVAVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts in Dog. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Šolska tv. 10.30 Argumenti. 12.15 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Radi imamo Kate. 14.00 Oh, bog, pastor! 15.00 Otroški program. 16.30 Melodije in napotki. 17.10 Glasba po željah. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Doneča Avstrija. 21.30 Nevesta, krim. komedija. 23.30 Film. 1.05 Čas v sliki. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro! 8.30 Lajna. 9.00 Joga. 16.35 Naš ekran, v romunščini. 17.05 Serijski film. 17.30 Varstvo okolja. 18.05 Svet denarja. 18.15 Za otroke. 19.30 Dnevnik, šport. 20.20 Sosedje, 119. del TV-romana. 20.55 Prva ljubezen. 22.15 Novi svet. 23.00 Za menedžerje. II. program: 6.00—9.00 Dobro jutro! 16.30 Od pet do šest. 17.45 Za otroke. 18.15 Šport. 19.05 Moselbriiška zgodba, nemška serija. 20.00 Program iz regionalnih studiev Budimpešta, Pecs in Szeged. 21.05 50 minut o umetnosti. 22.00 Dnevnik. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Smer zahod, madžarski dokumentarni film. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO Ona: Vse se lahko obrhe še z/7 x na bolje, kot pa so tvoja najbolj \ optimistična pričakovanja. Na ‘ ) prijetnem popivanju s prijatelji; V ■ > J cami boš spoznala osebo, ki ti x x bo v prihodnosti še mnogo po-»VEN menila. Ona: Res je, da je tvoj trenuten položaj še kar ugoden, ven- bik Rak odreči stvarem, ki ti lahko še zelo zagrenijo tvoje življenje. Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki ti je več kot potreben. Ona: Presenečenje, na katero se pripravljaš že dalj časa, se ti bo popolnoma posrečilo in rezultati pač ne bodo mogli izostati. Prijatelj te bo povabil na prijeten pomenek, ki pa se bo končal malce drugače kot ponavadi. On: Vse kaže, da se boš iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v drugo. Mogoče pa je to tudi prav, saj imaš dela in skrbi že čez glavo in ti malce več zabave vsekakor ne bo škodovalo. Toda pazi, da se ne boš prehitro ujel... On’ Po zoprnih poslovnih pogovorih bo prijeten klepet s prijateljico pravi balzam za prenapete živce. Prisluhni njem zgodbi in kaj kmalu bos našel v njenem življenju prostor tudi za svojo »malenkost«. On: Nikar se ne zapiraj vase, ampak poglej okoli sebe in kaj hitro boš opazil celo kopico ugodnih kombinacij, tako v ljubezni kot tudi poslovno. Torej se ti v bližnji prihodnosti obeta precej živahnejše življenje Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi na neki način celo bali. Dobro premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo srečo le za popolnoma neuspel poskus. Ona: Zberi se in vse skupaj dobro pretehtaj, saj nekdo samo čaka na tvojo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec tedna se ti obeta nepričakovan obisk, za katerega si boš želela, DEVICA da ga nik0li ne bi bilo. Ona: Nekomu boš dobesedno padla v objem, kar pa ti bo na neki način celo všeč. Položaj bo resda skrajno komičen, vendar pa se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, TEHTNICA koliko boš za stvar ti sama. On: V tvoji poslovni karieri Ona: Vse prehitro se boš bo prišel odločilen trenutek, za- odločila, vprašanje pa je, ali bo to ga kar najbolje izkoristi. Po- tvoja 0slabo< voljo. ^^»Cek 7. NOVEMBRA 1991 Stran 21 stanovanjski zakon MOTORNA VOZILA Vprašanje — odgovor • Z družino živimo v enosobnem stanovanju. Stanovanje nam je premajhno, zato me zanima, če imamo 60-odstotni popust, če se selimo iz manjšega v večje stanovanje. • Zanima me tudi, ali potem lahko dobimo 30-odstotno odpravnino (ali sploh kakšno), če zapustimo manjše stanovanje in se selimo v večje? Imetnik stanovanjske pravice — po prej veljavni zakonodaji — ima predkupno pravico ter predvidene popuste le za stanovanje, v katerem stanuje oziroma za katerega ima stanovanjsko pravico. Če pa imate možnost zamenjati manjše stanovanje za večjega, tudi nimate pravice dobiti kakršno koli odpravnino. Dobi jo lahko samo tisti stanovalec, ki se iz večjega stanovanja preseli v manjše. V tem primeru dobi izplačanih 30 odstotkov vrednosti razlike med stanovanjema. • Kako bodo stranke oziroma občani obveščeni, če bo katero stanovanje prosto oziroma ga bodo prodali. Kdo bo ob tem imel prednost, če bo več kupcev? Lastnik bo odločal o tem, kako bo dal v javnost, da je stanovanje naprodaj, najverjetneje pa se bodo posluževali sredstev obveščanja. Stanovanje pa se bo seveda prodajalo po tržnih zakonitostih, tako da bo imel verjetno prednost tisti, ki bo za stanovanje lahko več plačal. • Nikoli nisem stanovala v družbenem stanovanju, zato me zanima, kaj bo z mojim denarjem, ki sem ga dajala po prispevni stopnji v občinski stanovanjski sklad? Nov stanovanjski zakon ne daje nobene pravice iz minulih prispevkov, ki so bili veljavni po prejšnji zakonodaji ali po samoupravnem sporazumu o prispevkih iz dohodka. Tako zbrana sredstva pa se niso trošila samo za stanovanjsko gradnjo družbenih stanovanj, ampak so iz tega fonda dajali tudi posojila za individualno stanovanjsko gradnjo. Prav tako so iz tega naslova dajali posojila tudi delovnim organizacijam, ki so svojim delavcem lahko kupila stanovanja. • Kdo mora izplačati 30-odstotno odpravnino, če stanovalec zapusti stanovanje in ali to odpravnino lahko dobi vsak, ki stanovanje izprazni? Odpravnino mora plačati lastnik stanovanja. Zakon o posebnem roku za izplačilo ne govori, ker pa najpogosteje uporablja šestdesetdnevni rok, bo to verjetno veljalo tudi za odpravnino. Leto stanovalec lahko dobi, ko stanovanje izprazni in ga preda. Do odpravnine pa niso upravičeni tisti stanovalci, ki že imajo ali gradijo stanovanjsko hišo (ali je lastnik hiše ožji družinski član). S tem pa se krog upravičencev do odpravnine zelo zoži. To pomeni, da jo lahko dobijo tisti, ki se zavestno odločijo za slabše stanovanjske razmere, na primer, da se iz bloka odselijo k staršem ali drugim sorodnikom. • Stanujemo v enosobnem stanovanju, podjetje, ki je lastnik stanovanja, pa nam bo prihodnje leto omogočilo zamenjavo za večje. Ali bomo to večje stanovanje lahko odkupili in pod kakšnimi pogoji? Če boste dobili stanovanje v dveh letih po uveljavitvi stanovanjskega zakona, boste stanovanje lahko kupili s popusti, kot jih določa zakon. • Kakšen je postopek, da mi oče odstopi svojo stanovanjsko pravico? Stanovalec ali imetnik stanovanjske pravice lahko svojo stanovanjsko pravico odstopi najožjim družinskim članom. To so otroci, lahko tudi otroci staršem. (To velja tudi za posvojence.) Mora dati pisno privolitev, overjeno na sodišču. • Sem vdova, živim pa v stanovanju, ki se je glasilo na pokojnega moža. Ali stanovanje lahko odkupim? Stanovanje lahko kupite, če z dokumenti dokažete, da je bil po prej veljavni zakonodaji možen prenos stanovanjske pravice. Po tem ko se opravi prenos stanovanjske pravice, stanovanje lahko odkupite. mh LADO 1600, letnik 1980, prodam. Cena 2.000 DEM. ® 23-943, zvečer. M-3932 KOMBI VW, letnik 1977, registriran do marca 1992, prodam. ® 31-146. M-0016 RENAULT 16 TS, registriran, prodam. Ros, Lendavska 10, M. Sobota, po 15.30. ® 22-190. M-3933 CITROEN OS 1220, letnik 1976, registriran do septembra 1992, prodam. ® 65-397. M-3927 GOLF, dizel, letnik 1987, prevoženih 70.000, ugodno prodam. ® 70-807, vsak dan po 15. uri. M-3948 LADO 1500, letnik 1980, leva stran, karambolirana, prqdam. ® 87-647. M-3949 KOMBI ZASTAVO, dizel, 1 tona, perkins, registriran, ugodno prodam. ® 48-400. M-0008 ŠKODO, starejši tip, motor obnovljen, prodam. Franko, Puconci 97. M-00I1 ZASTAVO 128, staro 5 let, zelo dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Kupšinci 23. M-0013 FIAT KOMBI 850, letnik 1984, prodam. Krog, Murnova 14, ® 26-143. M-0015 ODKUP OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KMETIJSKIH STROJEV ter prodaja delov. Antonič, Žerovinci, ® (062) 714-113. M-3352 LADO 1200, letnik 1979, registrirano do oktobra 1992, prodam. Petišovci, Ul. 22. junija 49. M-4327 JUGO 55 GL, registriran do novembra 1992, prodam. ® 81-776. M-3353 GOLF 1300, letnik 1983, obnovljen, športno opremljen, prodam za 8.000 DEM. ® 60-516. gr. 3013 AUDI 80 SL, letnik 1973, generalno obnovljen, garažiran in registriran do avgusta, zelo nujno prodam. Cena 2.500 DEM. Ogled vsak dan proti večeru na Generala Maistra 10 v Murski Soboti. M-NP ZASTAVO 750 ugodno prodam. Odranci, Št. Kovača 23. M-0021 JUGO 45, letnik 1983, prodam. Bratonci 100. M-0023 ZASTAVO 101 CONFORT, letnik 1982, garažirano, ugodno prodam. Borisa Ziherla 22, ® 31-209. M-0024 PEUGEOT 205, letnik 1990, prodam. ® 23-111.0026 SAMARO 1300, staro 4 leta, prevoženih 33.000 km, prodam. Gradišče 48 a. M-0028 RENAULT 18, letnik 1983, prodam za 5.500 DEM. ® 24-188. M-0032 OPEL MANTO, letnik 1979, in ZASTAVO 101, karambolirano, registrirano, ugodno prodam. Boris Žitek, Mota 8, Ljutomer. M-3355 S1MCO HORIZON, letnik 1979, prodam. Ogled po 18. uri, Panker, Pe-skovci 4. M-0036 ZASTAVO 101, staro dve leti, prevoženih 27.000 km, prodam. ® 70-454, dopoldan. M-JT OSEBNI AVTO ZASTAVO 750, letnik 1982, odlično ohranjen, registriran do marca 1992, prodam. ® 42-339. M-MM KMETIJSKA MEHANIZACIJA TRAKTOR IMT 565, lahko na obroke, prodam. Gerlinci 10 a. M-3930 C V spomin EgBssssssB* Štefan Smodiš V 72. letu življenja je tiho ugasnil. Sicer skromen gorički kmečki človek iz Gornjih Petrovec, veteran NOB, ki je v neprestanih bojih preživel vihro druge svetovne vojne. Že kot mladenič si je izoblikoval napreden pogled na življenje, svojo slovensko narodno zavest v predvojnem petrovskem društvu kmečkih fantov in deklet, kjer je postal tudi borec za kmečko socialno pravičnost. Kot tak je postal sodelavec nar. heroja Štefana Kovača, voditelja vstaje proti okupatorju v Prekmurju. Tako se je tudi Smodiš pridružil borcem okupiranega Prekmurja za svobodo in deloval v petrovski borbeni skupini. Kovač je imel pri Smodiševih eno od svojih postojank ter zatočišče borcev in ilegalcev. Ko je padel Štefan Kovač, je bil med množico zajetih sodelavcev 22. oktobra 1941 aretiran tudi goslavije. Najhujše boje je preživel pri preboju zelo utrjene sremske fronte, sodeloval pri osvoboditvi Zagreba in nato v sklepnih bojih za Trst. Tam je 15. maja 1945 dočakal osvoboditev, toda šele 28. febr. 1946 je sklenil borbeno kal- TROSILNIK GNOJA, prekucni, nosilnost 4200 kg, nov, z garancijo, in menjalnik za KADETT 1.3 ali ASCO-NO 1.3 prodam. Cena po dogovoru. ® 53-157. M-00016 KOMBAJN, žitni, z adapterjem za koruzo, prodam. Vogrinec, Police 121. M-3009 ENOREDNI KORUZNI TRGAL-NIK SIP prodam. Zenkovci 89. M-0030 TRAKTORSKO KABINO za deutz prodam. ® 47-150. M-0037 POSEST Sl PARCELO na Vaneči prodam. 45-405. M-3929 V MURSKI SOBOTI prodam DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V BLOKU, staro 6 let, velikost 64 m2 (s centralno, balkonom, južna lega, vseljivo v pol leta). ® 24-535, po 19. uri. M-4545 OGREVANO SOBO v Murski Soboti oddam. ® 26-738. M-3938 GARAŽO v središču Murske Sobote (triplex, za Glasbeno šolo) prodam. ® 23-596, po 20. uri. M-3944 MANJŠE STANOVANJE v Murski Soboti nujno vzamem v najem. Žižek, Stara 16, M. Sobota. M-3945 HIŠO, skoraj vseljivo, zelo ugodno prodam. Vučja Gomila 105. M-0012 60 arov mešanega gozda v Berkovcih nujno prodam. ® 24-259. M-0016 STANOVANJSKO PRAVICO za dvosobno stanovanje odkupim. Časar, Ljubljanska 49 a, Velenje. M-0018 STARO HIŠO s 15 ari zemlje v Murski Soboti prodam. ® 21-921. M-0035 VINOGRAD, 10 arov, v Lendavskih goricah (Uj Tarnaš) in kompletno opremo z letošnjim moštom, cena po dogovoru, prodam. ® 70-372, od 19. do 20. ure. M-4330 NIZKO PRITLIČNO HIŠO prodam. Rudarska 13, Lendava. M-4324 TELICO, 8 mesecev brejo, prodam. Hari, Ropoča 45, ® 57-101. M-3939 KOZLA poceni prodam. Meričnjak, Vučja Gomila 121. M-3942 PUJSKE in prašiča za zakol prodam. Andrejci 8, ® 48-000. M-00010 OMARO za dnevno sobo, staro 5 let, v odličnem stanju, in TV Iskra, star 3 leta, prodam. 'S? 25-586, vsak dan. M-3873 KRAVE, po izbiri, visoko breje, in prašiča za zakol prodam. Andrejci 3 a. M-0029 PUJSKE prodam. Poljska 8 (Bakša) M. Sobota — pri Muri. M-0030 KRAVO, mla4o, brejo 8 mesecev, prodam. Ravenska 65, Odranci. M-0038 ZVOČNIKE, 2 x 400WJBL, 2 x 300 W EV in 2 x 250 RCF z vgrajenimi trobljami prodam. ® (069) 70-041, vsak dan po 15. uri. M-3941 PEČ za centralno kurjavo, 30.000 kal, rabljeno, prodam. ® 57-046. M-3943 CENTRALNO PEČ z gorilnikom, TVT-record OCD-143, 14 kW. za etažno gretje, novo, nerabljeno, ugodno prodam. ® 23-596, po 20. uri. M-3944 BOJLER TIKI, 801, star dve leti, odličen, ugodno prodam. ® 23-596, po 20. uri. M-3944 ŠTEDILNIK GORENJE, nov, na trda goriva, levi, prodam ceneje od novega. Motovilci 4, p. Grad. M.39-46 INDIVIDUALNI SATELITSKI PROGRAM ELRAD (anteno) prodam. ® 42-755. M-3945 „ KOTEL za žganjekuho prodam. * 43-125. M-0006 . TERMOAKUMULACIJSKO PEL malo rabljeno, prodam. ® 65-141-M-0007 GLOBOK in športni otroški voziček prodam. ® 26-564. M-0009 NOSILCE, 6 m, 33 kosov, primerno količino polnil, in 2000 kosov modula ugodno prodam. Cena po dogovoru. ® 21-976 in 32-464. M-00014 OTROŠKO POSTELJICO z opremo prodam. ® 69-081, popoldan. M-3010 VEČJO KOLIČINO OVSA in kosilnico BCS prodam. Koloman Malačič, Fokovci 2. M-0052 OTROŠKA AVTOSEDEŽA in krzneno jopo, nutrija, prodam. ® 82-152-M-3356 SYNTHESIZER ROLAN JX-3F in programator po zelo ugodni ceni prodam. ® 81-648 ali 82-109. In-3354 TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 560 kg, prodam. Janez H A K, Dobrovnik 264, ® 79-166. M-3920 Preklic! Preklicujem veljavnostni listekz3.u za mesec september v knjižic št. 39014, izdan pri HKS Panonka v M. Soboti. Irena Lanjšček, Adnja ci 84. M-0020 ,, ELEKTROMOTOR, 18,5 kW v.rJ/ min. in staro strešno opeko, 1000 K sov ugodno prodam. ® 70-831- M-0022 SEMENSKI KROMPIR prodam. “ 41-129. M-3940 storitve INŠTRUIRAM nemški jezik za osno-vne in srednje šole po ugodni ceni prevajam. S* 23-038. M-0025 KRAJEVNA SKUPNOST TIŠINA Mrliške vežice in kabelska TV V zadnjem času se večina krajevnih skupnosti odloča za gradnjo mrliških vežic in kabelsko televizijo. Kaže, da zgledi vlečejo in posamezni kraji nočejo zaostajati za drugimi. To velja tudi za krajevno skupnost Tišina, ki kljub finančnim težavam uspešno uresničuje programske naloge. Letos so dogradili skupno mrliško vežico v Tropov-cih za naselja Tropovci, Rankovci, Vanča vas in zaselek Romov. Na novo so zgradili mrliško vežico v Borejcih in za evangeličane v Vanči vasi. Kot nam je povedal predsednik sveta tišinske krajevne skupnosti Alojz Gomboc, imajo tako zgrajene sodobne mrliške vežice v vseh naseljih na območju krajevne skupnosti. Vsa ta dela so financirali s krajevnim samoprispevkom. Poleg tega so se lotili kabelske televizije, ki Smodiš. V Vacu je bil obsojen na večletfto zaporno kazen, po nepolnih dveh letih zapora pa 19. julija 1943 poslan na rusko fronto v kazenskem delavskem bataljonu čistit minska polja. Že po par dneh pa je Štefan prebegnil k Rdeči armadi, preživel smrtonosno taborišče vojnih ujetnikov ter se znašel med ruskimi partizani, kjer je ostal leto in pol. Tam se je vse do 3. jan. 1945 vojskoval proti fašističnim zavojevalcem, tega dne pa vstopil v novoformirano jugoslovansko pehotno brigado. Kmalu je prestopil v II. tankovsko brigado NOV in kot tankist spomladi leta 1945 sodeloval pri osvobajanju Ju- varijo in se vrnil na svoje Goričko. Pokojni Štefan je s trdim delom dolga desetletja obdeloval svoj košček goričke zemlje in pomagal spreminjati gorički svet in njegovo zavest. Doma so bili srečna družina, saj se je vsem razdajal z ljubeznijo, ki so nam jo še posebno vračali v zadnjih dveh letih, ko je tiho nosil v sebi bolečino ugašajočega življenja. Štefan Smodiš je umrl, korenine pa so ostale v njegovi zemlji, korenine skromnega in poštenega človeka, spoštovanega soseda in krajana ter vzornega državljana. Tak nam bo ostal v trajnem spominu. Ivo Orešnik POŽARNO VARSTVO Stevilne aktivnosti prispevale k večji požarni varnosti Razno GARDEROBNO OMARICO 150 x 240 x 60 in plinsko peč prodam. ® 21-781. M-3934 SEDEŽNO GARNITURO, prenovljeno, prodam. Kolar, Cankarje-va 48, ® 21-636. M-0027 BOJ PROTI RAKU Popravek in opravičilo Družina Jožeta Gruškovnjaka iz Ljubljane, Gregorčičeva 9, Je namesto cvetja na grob darovala Društvu za boj proti raku za pokojnega Slavka Valenčiča iz Len' dave 1.000,00 tolarjev in za P°' kojnega Janeza Mikolo 500.9 tolarjev, ne pa družina dr. Stri3' na Gruškovnjaka. Se opravičuj6' mo- Pomursko društvo za boj proti rak LOVSKI DOM CANKOVA - LOVSKI DOM CANKOVA ' 1 5 g • Priznana picerija! g < E — 17 vrst pic — jedi z žara — ribe q • Lovski dom Cankova vas vedno znova vabi! ž 2 LOVSKI DOM CANKOVA — LOVSKI DOM CANK°VA Vaško-gasilski dom z novim prizidkom v Murskih Črncih. Zaradi številnih del v kmetijstvu, iz katerega tudi izhaja večina gasilskega članstva, so bile aktivnosti v mesecu varstva pred požari v drugi polovici oktobra. Med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki sojih opravili, so pregledi pripravljenosti gasilcev v vseh društvih, pa tudi njihove tehnike. Posebna skrb je bila namenjena nekaterim krajevnim središčem v Pomurju. Pri pregledu in ocenjevanju je bilo ugotovljeno, da so ponekod kljub nenehni skrbi za preventivno delovanje pri požarnem varstvu, pomanjkljivosti, zlasti pri opremljanju s sodobno gasilsko opremo, kar je potrebno v prihodnje odpraviti. V Sloveniji in tako tudi v Pomurju smo namreč pred kategorizacijo posameznih gasilskih društev glede na njihovo pomembnost, obseg dela in opremljenost. Pri pregledu je bilo tudi ugotovljeno, da so gasilska društva skozi vse leto opravljala številne aktivnosti ne samo za požarno varstvo, temveč tudi v okviru civilne zaščite ob agresiji na Republiko Slovenijo in drugih področjih. Z oktobrom, mesecem varstva pred požari, pa se aktivnosti gasilcev niso končale, saj jih prav pozimi čaka veliko dela pri preventivnem delovanju, predvidevajo namreč, da bodo pregledali vsa gospodarstva in kmetije, hkrati pa tudi organizirali osnovno izobraževanje gasilcev. Sicer pa na občinskih gasilskih zvezah Pomurja ugotavljajo, da so številne aktivnosti.pripomogle k izboljšanju pripravljenosti gasilskih društev in posameznih intervencij, boljše pa je tudi preventivno delovanje občanov pri požarnem varstvu. Dejstvo je namreč, da v zadnjem času v Pomurju ni bilo večjih in številčnejših požarov, kar je vsekakor najpomembnejša ugotovitev. S takimi aktiv- nostmi pa je potrebno nadaljevati. FERI MAUČEC Priporo^0 GRADMAT, d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom v BTC-ju V Murski Soboti PONUJA VSE ZA GRADNJO VAŠE HIŠE! — lesni gradbeni material (okna, vrata, furnirje, razne obloge, keramične plošče že uu 130 SLT), — gradbeni material (različna opeka, cement, maltit, polnila, nosilci in izolacije). Vse informacije dobite po telefonu: (069) 21-813-Delovni čas od 8. do 16., ob sobotah od 8. do 1-- ure. jo v celoti financirajo krajani sami. Tako imajo kabelsko televizijo v Murskih Črncih, Petanjcih, Vanči vasi, Rankovcih, Borejcih in zaselku Romov, medtem ko so na Tišini dobili kabelsko televizijo že prej. Kabelsko televizijo imajo tako v krajevni skupnosti Tišina vsi, ki so to želeli, izostali so le trije priklopi v Rankovcih in Borejcih. V sklepni fazi je gradnja prizidka k vaško-gasilskemu domu v Murskih Črncih, s čimer so pridobili večnamensko dvorano za razne prireditve in shode, ki je bila za kraj nujno potrebna, svoje prostore pa je dobil tudi rokometni klub Mladinec, katerega članska ekipa tekmuje v drugi slovenski ligi. Objekt bodo predali namenu prihodnje leto. Končujejo tudi gradnjo klubskih prostorov Kolesarskega kluba Tropovci, ki deluje v okviru Športnega društva Tišina. Ta objekt gradijo prizadevni člani kluba ob pomoči krajanov ter prispevkov podjetij in obrtnikov. Objekt bo za klub velika pridobitev- V krajevni skupnosti Tišina si prizadevajo, da bi letos še začeli s pripravami na regulacijo Mokoša, ki jim povzroča veliko preglavic. Žal pa letos ne bodo mogli urediti dela ceste pri tišinski osnovni šoli, ki je ob večjem deževju pod vodo. Ureditev ceste bi morali financirati z občinskimi sredstvi, ker pa ni bil sprejet občinski samoprispevek, ostaja problem še naprej nerešen. Sicer pa so v krajevni skupnosti zadovoljni s tem, kar so doslej naredili, saj ugotavljajo, da se v blagajni zbira vedno manj sredstev od samoprispevka. FERI MAUČEC vsak četrtek VESTNIK Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 • Razprodaja uvožene volne in bombaža! VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranj6 Murska Sobota ' -v Ko^3^ Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), LudviK (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani ^°??xnter Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre O (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). . fed- Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni nik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 2 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrača j^i Naročnina za IV. trifnesečje 1991 je 350,00 STL, za podjetja 700,00 STL, za naročnike v 70 DEM letno. n»: Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni računi pri A-banki Ljubo 50100-620-00112-5049512. -^0- Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen temeljnega davka od prometa pr° dov. VESTNIK Stran 22 VESTNIK, 7. NOVEMBB*^ PARNAD, d.o.o., zastopstvo svetovne firme VOR-WERK organizira komercialno mrežo na širšem območju. Delo se bo oprvljalo na terenu (ni akvizitersko) po določenem načinu dela in programu. PARNAD želi pridobiti zastopnike (agente) na tem območju. Zaželene so delovne izkušnje. Pogoj je lasten telefon in osebni avtomobil. VORWERK vam ponuja NOV POKLIC — SAMOSTOJNO DELO — OSEBNI USPEH IN VARNOST. Tel.: (062) 301-172, od 8. do 10. u^, ali 773-852, v petek. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Angela Celec iz Puconec °b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prija-teljem, sorodnikom, tovarni Mura, še posebno članom kolektiva tovarne Ženskih oblačil, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in dragi pokojnici darovali cvetje. Posebna hvala govornici Zlati Temlin, g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 9. novembra je za nas dan žalosti, ko nam je pred dvema letoma zahrbtna bolezen iztrgala našega dobrega moža, starega očeta in pradedka Kolomana Časarja _ iz Ženavelj mine dan, da ne bi bil med nami. Na tvojem grobu barn cvetje in sveče dokazujejo, da te ni in te nikoli več ne bo. Ostali so nam le še sledovi tvojih pridnih rok, ki jih bo cenil še pozni rod. “vala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: žena Emilija, vnuk Franc z ženo Vesno ter mala ___ Uršk? , ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama, tašča in babica Štefanija Maučec iz Gančan 81 b boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodni-Orn, botrini, znancem, sosedom, vaščanom, g. kaplanu Za Pogrebni obred, pevcem in pevkam za odpete žalo-^'nke, Vladu Maučecu za poslovilne besede, osebju on-ološkega oddelka v Ljubljani, posebno dr. Zakotniku a Požrtvovalnost med njeno težko boleznijo ter patro-r. nažnim sestram in dr. Carju iz ZD Beltinci. nvala kolektivu Beltinke, M. Toplic in vsem, ki so da-°vali cvetje, za svete maše ter vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sinovi z družinami Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 72. letu starosti nas je bolezni za vedno zapustil gi mož, oče, tast, dedek po težki naš dra-in brat Štefan Zadravec iz Gaberja SOr°dnilfl lz8ub' dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem v 5?™- sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so ^re,nili n' ’ tren.utldh pomagali, napi izrekli sožalje, ga pos-a njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sve- , 0sebna k. , te maše- žalost- k a 8’ kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpe-^bigrob11^6 ter 8°vormkoma za poslovilne besede ob odpr-°u- Hvala tudi dr. Koveševi ter sestri Marici za pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala! žalni » Gaberje, 26. 10. 1991 J°či: žena Terezija, hčerke Angela, Marija, Tončka ln Trezika z družinami ter bratje in sestre Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči; dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V 81. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Štefan Sobočan iz Male Polane Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence in za svete maše. Naša zahvala velja tudi kolektivom Elektromateriala in Nafte iz Lendave ter Podjetja za informiranje iz Murske Sobote. Posebej pa se zahvaljujemo še dr. Hajdmaševi in patronažni sestri Mariji Gjerkeš za lajšanje bolečin, župniku Francu Kodilu za pogrebni obred ter cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Mala Polana, 25. oktobra 1991 Žalujoči: žena Marija in otroci Jože z ženo Kristino, Marija in Štefan z družinama ter sestri Marija in Ana z družinama ZAHVALA V mehkem jesenskem popoldnevu je po težki bolezni v 80. letu starosti zastalo srce našega dragega Jožefa Serdta s Petanjec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi gasilcem s Petanjec. Žalujoči si, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, mamca, prababica, sestra in teta Marija Gjerkeš roj. v Gomilici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, g. župniku iz Turnišča in g. kaplanu iz Murske Sobote za cerkveni obred, pevkam za odpete pesmi, sovaščanom, Tkalcu za izrečene besede pri odprtem grobu. Posebna zahvala sosedom in vsem, ki ste jo obiskovali v času bolezni in jo tolažili. Hvala vsem, ki ste darovali šopke, vence in v druge dobre namene. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Zaspala mama draga si, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V žalostnih dneh, ko ne moremo dojeti, da je v 59. letu starosti mirno in brez slovesa zatisnila svoje trudne oči naša draga žena, mama in babica Mateja Nemčič iz Ivanovec 5 Ob prerani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti Iskrena hvala vsem, ki ste ji darovali vence šopke nam pa izrekli ustno ah pisno sožalje. Hvala tudi g duhovni ku za pogrebni obreo pevcem za odpete žalostinke osebju internega oddelka v Rakičanu. Posebna zahvala sestri Lidiji za pomoč v mamini zadnji noči življenja Vsem se enkrat - iskrena hvala. Žalujoči: mož Štefan, hčerki Zdenka in Helena z druži nama, vnuki Klavdija, Jožek in Simon Ko si v cvetu bil življenja, poln veselja in moči, ko si si želel življenja, tragično si odšel od nas za vedno dragi sin. V SPOMIN Zelo boleč je spomin na 27. oktober, ko minevata dve leti, odkar je v prometni nesreči izgubil življenje naš dragi sin, brat, vnuk in prijatelj Ludvik Bertalanič iz Borejec Neprevidnost, kaj si storila, najljubše na svetu si nam vzela. „Ne moremo dojeti, da se nikoli več ne boš vrnil med nas. Obležal si na robu ceste, korak je obstal, glas onemel, ne slišita se več besedi: mama in oče. V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina, ki ne bosta nikoli minili. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. V 81. letu nas je zapustil Štefan Kerec iz Ženavelj roj. v Prosečki vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, vsem znancem, pogrebcem, posebna zahvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke Posebna hvala patronažni sestri Anki, kolektivu Mure G. Petrovci in kolektivu III. OŠ iz Murske Sobote. Žalujoči: žena Gizela, Ludvik in Gizela z družinama, otroci Štefan in Trezika z družinama, sin Franc ter brata Karel in Anton z družinama Zaspala mama draga si, zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljuba žena, mamica, hčerka in snaha Angela Deutsch roj. Antolin iz Sotine Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali vence in cvetje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za prelep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnikom KS za poslovilne besede. Še enkrat — hvala vsem, ki ste nam v dneh žalosti kakorkoli pomagali. Sotina, 22. 10. 1991 Žalujoči: mož Milan, sinova Tomi in Milan, hčerka Nataša, oče, tast, tašča in vsi, ki so jo imeli radi Kje si, dragi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za naju ? Če bi solza te zbudila, tebe zemlja ne bi krila. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni naju je v 57. letu v lepem nedeljskem jesenskem jutru zapustil najin dragi mož in oče Ludvik Novak iz Fokovec Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujeva rodbini, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, posebno pa vsem, ki so nama izrekli globoko sožalje in nama pomagali v najhujših trenutkih, darovali prelepo cvetje in vence ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku g. Francu Ovčku ter pevcem KBC-ja za prelep pogrebni obred. Iskrena hvala tov. Dragici Ja-kiša za poslovilne besede ob odprtem grobu, gasilskemu društvu Fokovci in kolektivu Pletilstva iz Prosenjakovce. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Globoko žalujoča: žena Olga in sin Branko Stran 23 v besedi in sliki RES JE. da Prezidij rubrike KRI NI ZEMLJA dobiva mnoga opozorila v zvezi s poimenovanjem in mednarodnim priznanjem Republike Prekmurje in Avtonomne pokrajine Prlekije. Naše državljane moti, ker se poročila o Prekmurju in Prlekiji v časopisu Večer priobčujejo pod zaglaviem Iz Podravja in Pomurja. Se pogostejši pa so izrazi nezadovoljstva zaradi načina, kako Delo obravnava obe politični in etnični tvorbi. Tam poročila o njiju priobčujejo pod naslovom: Iz naših krajev. .. Prezidij je Večer ze opozoril na diplomatsko nespretnost. Prav tako pa je že tudi Delu poslal protestno brzojavko, v kateri z vso ostrino zavrača he-gemonistične težnje Ljubljane. V brzojavki med drugim piše, da mi nismo njihov »naš kraj«. Prezidij bo vladi prekmurske republike in prleške avtonomne pokrajine priporočil, da do ureditve problema zaposli nekaj ljudi, ki bodo v vsakem Večeru in Delu, ki pride na ozemlje Republike Prekmurje in A vtonomne pokrajine Prlekije, prebelili nesramno provokacijo in napisali v Večeru: Iz Podravja, Prlekije in Pomurja, v Delu pa: Iz naših krajev. Prekmurja in Prlekije. Prezidij obenem RESno prosi vse najbolj prizadete bralce obeh provokativnih časopisov, da se vsaj za zdaj, ko naša R in AP še nista vsestransko priznana, odpovedo terorističnim akcijam zažiganja teh dveh časopisov. Prezidij tudi priporoča, da si bralci naslove spornih rubrik do takrat, ko bo začela delovati skupina za beljenje in dopolnjevanje, sami ustrezno popravljajo. SANJSKE BUKVE RES JE. da je dr. Magdič, krščanskodemokratski republiški poslanec ter psihoanalitik, na sporni fotografiji skupaj z ministrico za zdravstvo Bohovo — podnapis pod fotografijo gaje neutemlejeno razglasil za njenega namestnika — videti buden. Dr. Bohova pa je zalotena v sanjavem stanju. PRAV TAKO JE RES, daje »budni« doktor, kije zamenja- I vo takoj javno zanikal, učenec psihoanalitika Junga. Kakor i je RES tudi to, da ni podpisal zahteve po odstopu svoje mini- I strice, ki so jo pred kratkim | podpisovali v zdravstvenih krp-gih. * * * RES JE TUDI, da psihoanalitiki preiskujejo sanje, da bi ugotovili, kaj je storiti njim samim. in da bi vedeli svetovati tistim, ki so prišli k njim na zdravljenje duše. I Iz vseh razpoložljivih okoliščin je mogoče sklepati, da je dr. Magdič v skupščini, ko je nastala sporna fotografija, sa-j njal budne svarilne sanje. V sanjavem vzdušnju poslanskih klopi se je zgodil tako imenovani »dormatični transfer«: I Magdič je preiskoval sanje Bohove in je v ministrici spoznal dobro animo iz Jungove galerije arhetipov, ki ga svari pred svojim položajem. Ker se ra-1 zlagalec sanj zaveda, da so i (spodletelosti) lapsusi skrite želje nezavednega, je v časopis-1 nem lapsusu zagledal svarilo. Če bi ministrica v resnici odstopila, bi se mu lahko še zgo-1 dilo. da bi se znašel na njenem I položaju. Zato iz varnostnih I razlogov zahteve po odstopu ni podpisal. Amen. SPOROČILO LUTERAN-\ SKE DUŠE V PREZIDIJU\ RUBRIKE KRI NI ZEMLJA: NI RES. da je denarni prispe-1 vek za orgle v papinski cerkvi I isto kot kupovanje odpustkov. 1 Tako ga pojmujejo samo nekdanji komunisti. Zato lutera-1 ni lahko še naprej prispevajo. KEŠEM M KONJ Redka domača obrt Od poljskega dela utrujene roke bodo v dolgih jesenskih večerih prijele za gladko, krhko, svetlečo se slamo in ustvarile nekaj tipično panonskega — vazo ali »doužnjek«. Začetek je vedno težak Priprava slame je dolgotrajna Še malo in vaza bo stala Še posebno težko je plesti kito Počasi in natančno se spleta vaza Po dolgih urah je izdelek končan Foto: Jure Zauneker I «0 i domačni Dvorana III. osnovne šole v Murski Soboti petek, 1 5. novembra, ob 16.30 in 20.00 uri Nastopajo: Modra kronika, Brane Drvarič, Pihalni orkester M. Sobota, Ans. Nika Zajca in Boris Kopitar, Prerod, Magnet, Franc Košir, Alfi Nipič, Ans. Tonija Verderberja, 12. Nasprotje, Ans. Vlada Sreden-ška, Planšarji. Helena Blagne, Miša Molk, Mopet show, Vinko Šimek. Ans. Vinoteka, Edvin Flisar, Fantje treh dolin, Štirje kovači, Don Juan, Vice Vukov in ekskluzivni gost SLAVKO AVSENIK. Voditelj obeh prireditev GEZA FARKAŠ. Vstopnina samo 100 tolarjev. PODJETJE ZA INFORMIRANJE MURSKA SOBOTA Predprodaja vstopnic je v KOMPASU Murska Sobota in knjigarni Dobra knjiga. I Glavni pokrovitelj POTROŠNIK MURSKA SOBOTA j Krst mošta za šampanjec Protokol Na Jurkovičevi ulici v Gornji Radgoni bo tudi letos martinovanje na prostem, ki ga bodo organizirali Radgonske gorice. Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona. Prire- ditev bo potekala 9. NOVEMBRA pred upravno zgradbo Kmetijskega kombinata Gornja Radgona na Jurkovičevi ulici, pester in zanimiv kulturni program s krstom mošta pa bo potekal od 11. do 14. ure. Letošnje martinovanje bo potekalo pod geslom Krst mošta za šampanjec Protokol, prvič pa bodo predstavili tudi maskoto radgonskega turizma — ŠAMPI (veseli šampanjski zamašek). bbp Kritična narodnost Vodilni v narodnostni organizaciji so nezadovoljni s svojim delom, kritični pa so tudi do dela nekaterih organov v soboški in lendavski občini. To so ugotovitve, ki so jih izrekli na zadnji seji izvršnega sveta Pomurske mad- POTROŠNIŠKO POSOJIL01+4 okna, vhodna, notranja In garažna vrata, senčila, vrtne garniture stenske in stropne obloge 1O% POPUSl za hiše in montažne stene K JELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, tetex: 37327 yu Ujel, teleta: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA 06*632-270, KRANJ 06*211 -232, LJUBLJANA 061 /440-400 CELJE 06325-881, MARIBOR 062/631-331 MURSKA SOBOTA 060/22-921, NOVO MESTO 06822-772, METLIKA 068/58-716, NOVA GORICA 065/23-660, IZOLA 06661 -238 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto M.D67/S6-840. TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 AJNA Jesenice tel.: 06481-564. LIR Velenje tel.: 063/855-646. KERA TRADE Zagorje ob Savi 0601362456, ERA Velenje 063/853448 žarske narodnostne samoupravne skupnosti v Lendavi. Narodnostna skupščina je dostikrat nesklepčna, komisije, vsaj nekatere, se sestajajo, a so velikokrat neučinkovite. Predsednica skupnosti Maria Pozsonec je dejala: »Na mednarodnem področju smo dosegli uspehe, doma pa izgubljamo. Forumi delujejo, baze pa nimamo.« To naj bi se poznalo tudi po nesklepčnih sejah skupščine, kar pa ni le narodnostna bolezen, ampak bolezen skupščinskega sistema, od občin do republike. Tudi povezanost s tremi republiškimi poslanci bi bila lahko boljša. Madžari iz lendavske občine valijo veliko krivde za svojo neuspešnost tudi na občinsko vlado in skupščino. Gradivo za seje dobivajo v zadnjem trenutku, tako da je nemogoče sklicati sestanek in oblikovati skupno stališče. Potem pa se sprejemajo odločitve, ki so večkrat v nasprotju z manjšinskimi interesi. Čeprav je zadnje obdobje prineslo več slabih kot dobrih izkušenj, jih je potrebno izrabiti za nova’ iskanja. Sprejetje nove ustave bo povzročilo še dodatne spremembe pri organiziranju lokalne uprave, poleg tega pa nas kmalu zatem čakajo še nove volitve. Nanje se bo treba bolje pripraviti. Več poudarka bo treba dati tudi gospodarstvu. Ljudi, ki nimajo za kruh, ne zanima politika, ampak življenje. Ko se bodo ob pomoči narodnostne skupnosti začela odpirati nova delovna mesta, šele takrat nas bodo sprejeli, smo slišali. Narodnostna vlada seje na seji seznanila še s programom sodelovanja z Žalsko in Železno županijo v prihodnjem letu. Gre za že utečene zadeve, ki pa bodo še nekoliko razširjene, saj bo obema županijama pomagala tudi Budimpešta oziroma ministrstvi za kulturo in šolstvo. Tako so se namreč nedavno dogovorili na sestanku v madžarski prestpl- Več prireditev ob Martinovem Za Martinovo bo zanimivo tudi v Murski Soboti, kjer Društvo vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko pripravlja več prireditev. Tako bo že jutri popoldne ob 15. uri v kavarni hotela Diana strokovno predavanje o negi mladega vina, zatem pa še ocenjevanje letošnjih vin goričkih vinogradnikov. Pokušnja vseh ocenjenih vzorcev bo v soboto dopoldne pred gostilno Central, zvečer pa bo v Diani martinovanje s krstom mošta, ob tej priložnosti pa bodo razglasili tudi rezultate ocenjevanja in podelili nagrade za najboljše vzorce. Prireditve ob martinovanju se bodo nadaljevale v nedeljo v vinski kleti na Vaneči z Nedeljsko Martinovo radijsko kuhinjo, v kateri bo med drugimi sodeloval tudi igralec Polde Bibič, končale pa v ponedeljek, ko bo ob Titovi cesti v Soboti ves dan pokušnja mladih vin z vseh goričkih bregov, vmes pa bo še kulturni program s predstavitvijo goričkega, štajerskega in prleškega krsta mošta. । Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so kupci minulo nedeljo pripeljali okrog 30 avtomobilov, med njimi pa je bilo največ zastav, nauitov in goltov ter en tovornjak. Poglejmo nekaj cen. Znamka avtomobila letnik prevoz, km cena prodano^ golf 1978 67.826 3.500 DEM 3.200 DEM lada 1280 F 1988 34.686 7.000 DEM R5 campus 1990 20.000 13.000 DEM —- ' GS palače 1976 137.000 1.500 DEM yugo 128 skala 1986 61.200 3.800 DEM yugo 128 skala 1988 27.000 5.000 DEM yugo koral 55 1989 38.700 5.700 DEM golf J 1987 70.000 12.000 DEM zastava 756 1984 89.000 7.500 ATS zastava 125 P 1977 124.000 30.000 SLT S^nnS TAM 75T3B 59.375 123.000 SLT 123.000 Pomurska banka d.d Murska Sobota TEČAJNA LISTA ŠT. 17 Z DNE 5. 11.1"1 Država Eno- Za devize Za efektivo^ ta nakupni srednji prodajni nakup prodaja "52? Avstralija 1 40,9897 41,1130 41,2363 41,00_ Avstrija 100 453,3877 454,7520 456,1163 570,00_ 600,0° '156? Belgija 100 154,8939 155,3600 155,8261 l55,00_ Kanada 1 46,6660 46,8064 46,9468 47,00_ 48,°° 828,00 9)9,00 4200^ 5,60, "42? 880,0° 4770^ ' 5?. J2? Danska 100 822,8042 825,2800 827,7558 823,00 Francija 100 933,1920 936,0000 938,8080 933,00^ Nemčija 100 3190,4000 3200,0000 3209,6000 4000,00 Italija 100 4,2560 4,2688 4,2816 5,30_ Japonska 100 40,4224 40,5440 40,6656 41,00 Nizozemska 100 2831,4800 2840,0000 2848,5200 2832,00_ Švedska 100 874,3291 876,9600 879,5909 875,00 Švica 100 3620,7850 3631,6800 3642,5750 4540,00 V. Britanija 1 92,7130 92,9920 93,2710 93,00 ZDA 1 52,2428 52,4000 52,5572 53,00_ Španija 100 50,6955 50,8480 51,0005 51,00 Občani lahko opravijo prodajo tuje efektive v vse njalnicah v Pomurju in tudi v vseh enotah LB-Pomurske f ke d.d., Murska Sobota. Tujo efektivo pa prodajajo en Murski Soboti, G. Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. w "le Višina nakupa tuje efektive, ki ga lahko opravijo žavljani Slovenije, je do 300 DEM ali 2000 ATS. Tečaj velja do spremembe. PRIMERJAJTE NAŠO TEČAJNO LISTO Z DRUGIMI! Nova ponudba LB-Pomurske banke d.d. v Murski Sobotl NAJEMNIŠKI TREZORJI (SEFI) edn0**' Najemniški trezor je namenjen čuvanju dragocenosti, vr nih papirjev, pomembnih dokumentov itd. NAJEMNINA IZREDNO UGODNA!