SVOBODE Slovenci-bratje združimo se! T slogi je moč! Stev. 31 Chicago, m. 29. julya 1904 Leto III Program socialistične stranke, mm I p> »vetu. Sprejet dne 5. maja 1904 na občnem zborovanju v Chicagi. V New Torku «eImenuje stranka socialno demokratK-na, t Minnesotl pa javna Uudska lastniška stranka. I. Socialistična stranka, reprezento-vana po svojih zaupnih možeh na občnem zborovanju, apeluje na amerikansko ljudstvo, kot branite-Ijica in varuliinja svobodne misli in samovlade, v kateri je bil narod rojen; kot edino politično gibanje s programom in načeli, s katerimi se bode vresničila individuelna svoboda. kot edina politična organizacija, ki je v resnici demokratična in ki ima namen demokratizovati vso človeško družbo. Republikanska in demokratična stranka sta se izneverili svobodni misli. Obe stremite po moči, da bi vstvarile industrijelni sistem, s katerim bi se okoristile, ki je pa le mogoč, ako sc odstrani še to malo svobode, katero Je Imamo, s zasuž-njenjein in ponižanjem delavcev. Naše amerikanske institucije so se rodile v imenu svobode. Kapitalistični sloji so jih rabili kot sredstvo za vničenje svobodne misli v narodu. Naši državni in narodni posiavodajni zastopi so se ponižali pa stopinjo navadnih posredovalnic velicih zasebnih koristij, ki narekujejo imenovanja in odredbe naših sodnikov ter so v resnici podjarmile vsa opravila in moč vlade kot zasebno last. Oni izrabljajo to moč, da tuje in slabejše narode podjarmijo in osleparijo, da dobe svojemu blagu, katerega je izdelal narod, pa ga ne more pokupiti, vsled revščine, nove trge. Postali so polagoma tako močni, da izrabljajo volilne pravo tako,, da nimajo delavci skoraj nobene besede o javnih zadevah. S pomočjo novih in krivo tolmače-nih zakonov sc prijavljajo, da bi zatrli svobodo individuja za samega sebe in občni blagor. Kapitalistični sloji imajo vse vire družabnega bogatstva v svejih rokah ter lahko vduše protestujoči glas proti zginjajoči svobodi in bližajočemu se tiranstvu; nadalje so si podvrgli vseučelišča, javne šole, prižnice, časnike, umetnost in književnost; ker so od njih gospodarsko odvisna, so tudi vse oblike javnega poduka v službi njih interesov. Tudi naše politične naprave se vpo-rabljajo, da se vničuje individuelni zasebni imetek. ki je podlaga svobodi v vseh točkah individuva. Obljuba naših naukov, ki so vtemelje-pi v naših institucijah, je bila, da se vsacemu človeku zajamči gospodarska neodvisnost. Kapitalizem pa pod krinko varovanja zasebnega imetka izrablja naše politične institucije, da onemogočuje velikanski ljudski množici za življenje prepo-trebna sredstva kot zasebni'imetek. Kapitalizem je v bistvu sovražnik in vničevalec zasebnega imetka. On se razvija s postavno konfiskacijo vseh vrednosti, katere so delavski sloji producirali, kakor tudi njih plač. Ker so proizvajalna sredstva lastnina posameznikov, je človeška družba obsojena, da živi v gospodarski suinosti, iz katere se rodi .gotovo intelektuelno ,in politično tiranstvo. Socializem bode industrijo in človeško družbo tako organizoval, da bode vsaki individij posedoval taka sredstva kot zasebni imetek, da bode vsakdo lahko svobodno mislil in delal; nadalje bode ščitil ljudstvo pred ponavljajočimi In vspešnimi napadi kapitalizma na individualno svobodo. II. Kot amerikanska socialistična stranka izjavljamo, da pripoz..amo načela mednarodnega socializma, katerega pripoznavajo socialisti vseh narodov. Vsled industrielne-ga razvoja ne ločijo delavce na vsem svetu narodne meje. Položaj najbolj izsesanih in tlačenih delavcev na najbolj oddaljenem mestu na svetu stremi neovrženo za tem, da bi delavce na svem svetu potihnil na isto stopinjo. Konkurenčni mezdni sistem ustvarja najnižji živ-Ijenski položaj kot merilo za splo-šnost. Industrija in finance so dandanes že mednarodno združene, isto tako so njih posledice mednarodne, ne pa narodne. Glavni pomen mednarodnih mej in takozvanega patriotizma, kojega skušajo gospodujoči slojevi vsacega naroda oživeti, je moč, katero te meje in ta patriotizem dovoljujejo kapitalizmu, da bi delavce na svetu razdružili, da bi jih izrabili tem ložje v konkurenI čnem boju kapitalističnih interesov za nadvlado na neizerpanih svetovnih trgih ali družili ostalih dobičkonosnih virih. Vsled tega je socialistično gibanje svetovno gibanje. To gibanje ne pozna dobičkonosnih bojev jed-nega naroda z drugim; ono stremi za osvoboditvijo vseh narodov, torej vsega človeštva. III. Svetovno gospodarski razvoj, ki deli naglo člo\eštvo v delavce, ali proizvajJne ter v |>oseduioče ali kapitalistične slojeve, je provzročil socialistično gibanje ter skrbi, da isto vedno narašča. Neproizvajalni slojevi žanjejo sadove dela. sploh vse prijetnosti in dobiček, ki imajo svoj izvor v delu, mejtem ko slojevi, ki izvršujejo vsa dela na svetu, žive v duševni in telesni bedi. Dejstvo, da se kapitalistični in proizvajalni slojevi še ne zavedajo povsem, da jih ločijo razni interesi ter da ločilna črta interesov še ni jasno zaznamovana, ne spremeni nič na dejstvu slojevskega boja. Ta slojevski boj ima svoj izvor v zasebni jx>sesti sredstev za delo, Dokler je imel človek deželo in svoje orodje, da je proizvajal le to, kar je potreboval, je bila gospodarska neodvisnost mogoča. Ali že davno je proizvajanje blaga nehalo biti individuelno. V vsakem proizvodu je dandanes združeno delo dvanajstine, ali tisoč delavcev. Produkcija je postala družabna, ali kolektivna. Večinoma izdeluje dandanes skoraj vse proizvode po več oseb — katere ločijo pogostokrat morja in svetovni deli, dasi delajo drug druzemu v roke. Ali to zadružno proizvajanje ne koristi direktno proizvajalcem, temveč daje le dobiček posestnikom proizvajalnih sredstev, vsled tega je človeška družba ločena v dva nasprotna slo-jeva, kar naravno povspešuje bedo, razglasje in vsa protislovja v naši civilizaciji. Ta dva slojeva ne moreta sklepati kompromisov ter nimata jednakih interesov, istotako kakor ni mir z vojno, luč pa s temo indentična. Taka na slojevskih nasprotstvih zidana človeška družba ima že v sebi kal vničenja, ker sloni na temelju krivice. Le zmaga delavskih sloje-vov, ki imajo edino pravico do obstanka, zamore zagotoviti socialni mir, indivkhielno svobodo, duševno in moralično soglasje. IV. Socialistični program ni teorija, katero se človeški družbi vsiljuje, da jo sprejme ali zavrže, temveč je razlaganje, ki se bode prej ali slej vresničilo. Kapitalnem se že bori s smrtjo. On je preslab, da bi vodil in organizoval še v prihodnje delo na svetu, kajti on ne more še samega sebe vzdržavati. Kapitalisti so prestrašeni vsled svoje lastne nezmožnosti, ker ne morejo voditi in nadzorovati naraščujoče, sociali-zujoče sile v industriji. Takozvani trust je le znamenje, le navadna oblika razvijajočega socializovanja svetovnega dela. Ker negotovost v obrtf splošno narašča, ker kapitalisti splošno stremijo za tem, da bi slogo delavcev v strokovnih organizacijah vničili, ker se, množi strah pred bližajočim preobratom, razvi-dimo lahko, da kapitalistična družba podlega svojim lastnim silam, ki jo bodo tudi vničile. V tem razporu In krizi v civilizaciji je socialistično gibanje jedina rešilna sila. Ako se hoče svet ubraniti zmešnjave, splošne nerednosti in bede, tedaj se morajo vsi delavci vseli narodov pridružiti socialističnem gilhinju. Socialistična stranka itna edina jasen program za zavedno organizacijo naroda, v splošno korist vsemHržavljauom. Prvikrat se je priaVCloveški duh pečati s zavedno organizacijo človeške družbe. Socializcm stremi za tem, da so vsi proizvodi in surovine, katero ljudstvo skupno potrebuje, splošna ljudska last; nadalje so delavna sredstva last proizvajalcev, da sc proizvajanje za dobiček enkrat za vselej ustavi in da so vsi razvoji in življenski pogoji istotako pristopni vsem ljudem, i V. Socialistična stranka hoče potom gospodarskega in političnega boja spremeniti današnjo človeško dru žbo v zadružno. V ta namen zahteva: Znižanje delavnega časa in zvišanje plač. Zavarovanje proti nezgodam, bolezni, brezposelnosti in starosti. Splošno last obratnih za menjevalnih sredstev,' naraščajoč dohodninski davek, davek na ded ščine, svobodne listine in vrednost zemlje, ki naj se vporablja za javna dela brezposelnih in za zboljšanje položaja delavskih otrok. Jednako volilno pravico za možke in ženske, bresplačno pravno pomoč, zakon, ki prepoveduje vporabo vojaštva proti štrajkujočim delavcem, ljudsko vlado, združeno z referendumom, proporcionalni zastop ter ostrautev u-radnikov po volilcih, ki zanemarjajo svoje dolžnosti. Vsaki kandidat, ki kandiduje za javno službo ali postavodajni zastop, mora stremiti za tem, da se delavcA osigura vse, kar jim koristi, kefrse s tem slabi moč kapitalistov, naobratno pa moč delavcev narašča. V ta namen zajedno izjavljamo, da hočemo kot delavska stranka vso moč, katero so nam izročili pristaši stranke vporabiti za osvoboditev iz gospodarske in politične suinosti, radi tega apelujemo na vse delavce v Ameriki, na vse, ki hočejo posvetiti svoje moči delavcem, ki bi jejo boj za njih pravice, ki hočejo posvetiti svoj čas in delo sveti delavski stvari, da se pridružijo socialistični stranki. Naš poziv na zaupanje in glasove naših soboriteljev je zajedno poziv na njih svobodo, da se vresniči osvoboditev vsega človeštva. S tem, da smo izjavili, da hočemo v resnici vse obljube spolniti, mislimo, da pripravljamo pot za gospodarsko svobodo, iz katere se bode porodila svoboda za vse človeštvo. ■ Iz rusko*japonskega bojišča. Rusi so bili zopet tepeni. Boji dne 18/ in 19. julija severoAlpadno od prefeza Motien in vzhodno od Anpingji so končali s porazom Ru sov. Vladivostoško brodovje se je pojavilo v bližini obrežja dežele Hilači. — Vero so sanjarije raznih ljudstev, od katerih imajo dobiček le duhovniki raznih ver,— Pod šaro praznoveratva in nezmiselnih nan-koT rimskega kierikalizma lli v slovenskem nnrodn zdrav razum, ki bode vpepelil palačo, katero so zidali kntoQoeci na bajkah o peklu, nebesih in odpuščanju grehov. — Pri vseh stvareh zahtevajo ljudje doslednih dokazov— le pri veri nel Zato je sleparstro z vero naj-ložje in najbolj razširjeno slepaist-vo na svetn. — Najboljše store delavci, 6e rimskim hlapcem vrnejo nakaznice za jednakost na drugem svetu, ker rimski hlapci sami ne veruieio v ljavo teh nakaznic. — 73 starčkov v Rimu, in Maalnr 2 njimi ne bodo z vsemi svojimi otročarijami zadržali napredek človeštva. Podobni so muham na vrtečem kolesu. SomiSUcniki narotvjte in Rusi so ostavili New Chwang, Prodno jso odšli so zapalili železniško poslopje. Vladivostoška eskadra je potopila angleški parnik "Knight Com-mander'1, katerega je zasledila v bližini <&režja dežele Izu. Nadalje je eskadta dva druga parnika, katera je vjela, poslala v Vladivostok. Splošnojse sodi, da ima križarenje vladivosloške eskadre namen ovirati kup^ijski promet med Zdr. drž. in Japonkko. * Ditka pri Tatčekiao je bila grozna in je trajala 14 ur. Na ruski strani jtj bilo 100 topov v akciji. Japonskijnapad so odbili, a Rusi so dobili |«relje umakniti se. j Ogrsko. Iz Pešil sc poroča, da je v poslu-niški zbdfnici pri razpravi civilne liste kralja Fran Josipa prišlo do velicih škandalov, ker se je zahtevalo, da baj sc civilna lista |>oviša. NTajgrše psovke so letele iz ust poslancev na cešarja-kralja in cesarsko hišo.« Poslanca Gabany in En-drey sta imenovala zvišanje civilne liste svinlmjo in Io|x)vstvo. Poslanec Kara Evetvoes je predlagal, da naj dobiva kralj le toliko na leto, kolifor potrebuje ena oseba na leto zajivino, pivo, obleko in prenočišče. |Ako kralj ne more izhajati z dojfcceno civilno listo naj preostaleJiadvojvode in nadvojvo-diok pošfje v samostan ter tako iN lli ]h 1 >1 ;u:nn. Ogrske meščanske opozicionalne stranke itoje v resnici že ni slabih nogah, če morajo njih poslanci (Gabany in Endrey) v zbornici segati po besedah, ki bi bile morda na mestu v kaki žganjepivnici, ke-dar kritikujejo državni proračun Sploh pa povemo odprto, da so ogrski opozicionalci zgubili pravico do vsake kritike, ker s pravo hun sko krutostjo zatirajo vse narodnosti v ogrski državi, kakor tudi vsaki pojav ogrskega proletariata po svobodi, Kedar orožniki strelja jo na stavkujoče delavce, takrat go-spodje a la Gabany in Endrey v zbornici molče, ker se boje zameriti kapitalistom, kojim se imajo za hvaliti, da za postopanje v zbornici vlečejo visoke plače. Gospoda Gabany in Endrey sta hotela s to reklamo pridobiti svoji stranki naklonjenost širših ljudskih slojev, ker sta uvidela, da narodne fraze pri ogrekem proletariate ne vlečejo več. Ogrski proletariat se ne more najesti poveljevanja v madžarskem jeziku v ogrski armadi, pač pa zahteva splošno, jednako in direktno volilno pravico in socialne preosno-ve. O tem pa ogrski poslanci nočejo ničesar slišati I Z druge strani se nam poroča, da so ogrski podjetniki ustanovili društvo, čigar delokrog se razteza po vsi državi, da bi zatrli delavsko organizacijo. Ti ogrski patriotje zahtevajo z navadno ogrsko krutostjo odstranitev vseh brezdomovskih delavskih "hujskačev" odgonskim po-tom. Ta kapitalistična gospoda hoče sploh spremeniti Ogrsko v "nekako Sibirijo, v kateri bi imel delavec lf toliko pomeniti, kakor navadni suženj. Kapitalisti zahtevajo omejitev tiskovne svobode, odstranitev posredovalhic za delo, ki so sedaj v rokah strokovnih društev. Kakor se čuje, hoče betjarska vlada ugoditi željam kapitalistov. Ali ti ogrski lopovi, ki kažejo svoje radikalno lice, kedar se gre za civilno listo v državnem zboru, da bi potegnili ljudske mase za seboj, se prokleto motijo, ako mislijo s takimi «red«tvi zatreti delavsko gibanje. Kaj sličnega je nameravala že marsikatera država pred dvajsetimi a vsaka je uvidela, da je bil >j proti mlinom na Angleško. Po mr.mju zcacega nekdanjega kolonialnega ministra, Josipa Cham-berlaina bi nc sjneli beli dčlavci delati skupaj s črnimi v južni Afriki Ali isti Chamberlain trdi, da je povsem v redu, ako beli delajo skupno s Kitajci. Gospod Chamlx*rliin hoče nafar bati ves svet, da jc Kitajec bolj prijeten uelaVsl.i sodrug, kakor zamorec. Seveda je to pri njemu prazno besedičenje, s kat»riin misli neumnim ljudem zamazati oči. G. Cham-berlainti se gre le za to, kdo cenejše dela, kdo molče prenaša kapitalistično izkoriščanje. Vsled tega je prišel do zaključka, da je najboljši delavec za podjetnika Kitajec, ki dela jednakomerno kakor stroj, ne da bi se pritoževal o slabi plači ali dolzem delavnem času. Zatoraj je za evropejskega delavca častno, ako je z Mongolcem vprežen v je-den in isti plug, Nemčija. \: nekem pruskem vojaškem listu je major Francois priporočal, da naj nemški vojaki v jugozapadni Afriki nalašč izgubljajo patrone, ki so nabasane z dinamitom. Tem potom, pravi pisatelj, bodo 'puntarski' Hereri prišli ob svoje puške in zdrave ude. Proti tacemu barbar-semu sovražniku se morajo rabiti tudi taka vničevalna sredstva. Ako ima major Francois, ki samega selie prišteva starim "Afri-kancem", mnogo prijateljev v Afriki, katere Hereri ne pri jemljejo z rokavicami, je njegova jeza razumljiva. Ali umljivo je tudi, da nimajo ljudje, ki stavijo, take barba-rične predloge za pokončavanje nekulturnih narodov, pravice, da bi se prištevali mej kulturne narode. Rusija. Prostovoljno delo ob nedeljah in praznikih, ob cerkvenih in posvetnih praznikih — tako se glasi v nečem zadnjem ukazu ruskega carja, jc dovoljeno vsacemu posamezniku in nobena oblast ne sme delajočemu napravljati težkoč. S tem ukazom je "človekoljubni" car, batjuška pomagal le delodajalcem, da lahko prisilijo delavce na kmetijah delati tudi ob nedeljah in praznikih, da jih odškodi za izgubo na človeški delavni moči, katero so izgubili vsled vojne na Daljnem Vztoku. Ruska vlada je s svojim postopanjem dosegla, da so vsi narodi v Kavkazu (Čerkesi, Georgijci, Armenci in Tartari) pozabili na narodne razpore ter se združili proti ruski vladi, ki skrbi po očetovski za nje. Ti narodi ne zahtevajo popolno samostalnost in neodvisnost, temveč le avtonomijo. Nezadovoljnost teh narodov se zrcali v vedno ponavljajočih atentatih. Georgijski delavci so ubili Sladeneva, železniškega predstojnika. Čerkesi so u-morili policijskega načelnika. Armenci so vprizorili napad na višjega governerja, kneza Galicina. Morilce Andrejeva nihče ne pozna. Ali vse kaže, da so umor najbrže zvr-šili Tartari. Carju, batjuški se tresejo hlačiče, zato je pozval razne njegove krvnike — governerje na posvetovanje,, da bi se vstaja še pred izbruhom zatrla. Strah ruskih nasilnikov je že tako velik, da se boje mrtvih. Gomila Schaumana, ki je poslal nasilnika Bobrikova na drugi, boljši svet, kjer ni carjev, ne milijonarjev, je bila vsaki dan okrašena s cvetkami. Policija je aretovala več žensk, ki so nasipale cvetke na gomilo Schaumana ter jjm zajedno zapretila, da bode vsako nadaljno češčetjje mrtveca kaznovala ojstro in težko. Tako češčenje mrtveca je v očeh vsacega pametnega človeka gotovo nedolžno. Ruski nasilniki, koji se vsled njihove slabe vesti tresejo že prod vsako sapico, se tudi boje nedolžnih cvetk. No, mi se ne moti-mrt, če ruskim krvnikom že danes obljubimo, da na njihove gomile tudi naj rahločutnejša dušica ne bode sadila cvetk. Vojake sem/ Tako se glase obupni klici vsega sitih mesarskih kraljev v državah Iowi in Nebrasl.i, da bi s puškami in bajoneti zatrli me- S3fSko ^tlvko I^PcftlJ SC Ameriške Vesti. Iz dežele lopovov, Podjetje "Portland-Mine", v kateri je delalo kacih 500 delavcev, je vsled nastopa vojaških oblasti j zopet zaprto. Odbor "ljudske straže" je pooblastil uniformovane postopače, da so aretovali 40 delavcev — samih rokodelcev, ker so zvršili zilo-čin, da nočejo izstopiti iz organizacije. Ta "junaški" čin uniformovanih nasilnikov v Coloradi zopet dokazuje, da so zasmehovalci zakona v vrstah zloglasne, roparske "Citizens. Alliance", ki hoč? za vsako ceno, z najbolj umazanimi sredstvi zadaviti delavsko organizacijo. Svobodoumnl šolski svet. Z veliko večino je čikaški šolski svet na zadnji seji odklonil, da br se šola na Washtenaw in 15. ulici imenovala po znanem in priljubljenem John P. Altgeldu, nekdanjem govemerju države Illinois, šolski svet je sklenil naj se imenovana šola imenuje i>o Ambrožu Plamon-donu, čigar sin je šolski svetnik. Kdo je neki ta Ambrož Plamon-don, kojega je šolski svet smatral bolj zasluženim za ameriško ljudstvo, kot John P. Altgekla? To je človek, kojega, nihče drugi ne po. zna, kakor napol pbklerikaljeni šolski svet. Pač daleč smo prišli! John P. Altgeld se je moral umakniti mračnjaku Ambrožu Plamondonu — tudi znamenje časa I Mračnjaki imajo naše šolstvo* v rokah 1 Ponižno ponujajo svoje roke prote-stantovskim in katoliškim farjem, ki sedaj le žele, ali ki bodo kmalu In svoji nesramnosti zahtevali obli- * gatni verski poduk na ljudskih šolah. — Ameriško ljudstvo pazi, da se klerikalizem ne vtihotapi v ljudr 5ks.ialc*kajti pojofc pozno. "" Znoreli meščanski časnikarji. "Illinois Staatszeitung" piše, da bodo Rooseveltu gotovo vsi nemški Amerikanci hvaležni, ker je v "beli hiši" vpeljal nemški jezik,'"kot drugi občevalni jezik. Nemški jezik v "beli hiši"! Kdo se smeje? Vsakdo ve, da se v "beli hiši" govori le angleški jezik. Seveda pri volitvah je vsaka še tako debela laž izborna vaba. Mi se prav ni; »o bodejno čudili, če bodemo necega lepega dne čitali v kacem slovenskm meščanskem li- A j stu, da misli Parker ali Roosevelt ' —■ seveda, je odvisno, za katerega* kandidata bode dotični list delal reklamo — upeljati kot tretji občevalni jezik v "beli hiši" ljubljeno slovenščino. Upamo, da se bode prokleto malo gimpeljnev vjelo na taka nerodno nastavljene limamice. Stavka mesarskih delavcev. Stavka mesarskih delavcev je zopet v petek dopoldne dne 22. t m. i/bruhnila s podvojeno močjo, ker so mesarski kralji snedli svojo besedo. Naprej, naprej se glasi bojni klic mesarskjih delavcev. Nihče noše poslušati besede o mirif in spravi, dokler ne pripoznajo mesarski kralji vseh zahtev, katere so stavili stavkujoči delavci. Mesarski kralji se trudijo na vseh straneh, da bi dobili garjevce, s pomočjo katerih mislijo zatreti stavko. Do sedaj so se za ta izdajalski posel zglasili večinoma le zamorci in Grki ter majhno število Italijanov. Dne 25. julija zjutraj ob 7 uri so proglasili mesarski delavci splošno stavko, ker mesarski kralji na stavljeni ultimatum niso dali odgovora. Sedaj stavka okolu 90.000 dejavcev. Našim naročnikom! V marsikateri št "Gl. Sv", smopovdarjali, da prosimo c. gg. narvčnike. da kedar spremene stanovanje, naj dopošlje-jo tudi atari naslov. Vse te javne prošnje so bile zastonj, ker vedno dobivamo dopisnici1, na katerih je zapisan le novi naslov. Vsled tega dohajajo tudi vedno pritožbe, da mi nepošiljamo reda« li«t. da so pomote v upravništrn. Da »e pride tem zmotam v okom, prosimo enkrat za Tfeolej, da nam c. gg. vsaki selitvi naznanijo "Glas Svobode" [The voice of Liberty] svobodomiselni list t a slovenski narod i< Amerik'. Pri "Glas Svobode" Izide vsaki petek Jo velja za AMERIKO: za celo leto................$1.50 za pol leta .................7Bo za evropo: za celo leto ........kron 10 za pol leta .............kron S Knurcd at the l'o»t t»t Ohlo»go, III., M Swnnil ClM* Matter Subscription $1.50 per year. Advertisement* on agreement. Nasltv za dopise in pošlljatve je •ledeči: i.;, 'Gltiw J^vobodLe' 563 Taroop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. Dopisi. Iz Black Diamonda, Wash. Sodrug urednik, prosim vas. da tudi meni dovolite, da očrtam razmere v naši naselbini. Leta 1903 v mesecu novembru smo ustanovili tukaj podružnico rudarske organizacije "United Mine Workers of America", v katero je že vstopilo 230 mož. Komaj smo ustanovili organizacijo uže so pri-- gnnjači začeli poizvedovati, kdo je član unije. Tako je izgubilo kacih 25 mož delo. Unijski delavci niso mogli gledati te kapitalistične provokacije mirno. Sklenili so. da. vsi organizovani delavci pricno stavkati. Takoj je vodja rudnika poklical vse delavce ter povedal, da kdor noče delati, je odpuščen. Polovica je pričela z delom. Mi smo poiskali delo v druzih rudnikih, da ohranimo mlado organizacijo. Na naše mesto so prišli garjevci, mej katerimi se nahaja tudi nekaj naših rojakov, kojih ni prav nič sram, da so postali izrvžek Človeštva, izdajice delavskih interesov. » Neki Henrik Bellack pričakuje na železniški postaji ljudi, katerim oznanuje, da ne smejo iskati stanovanj v tacih hišah, kjer so že nastanjeni unijski delavci, ako hočejo dobiti delo. Poleg pa to nesramno človeče še nas nagovarja, da bi izstopili iz organizacije, da bi še mi nosili sramotno ime — garjevec. Boljše bi bilo, da bi to nemoralno Sloveče pometlo pred svojim lastnim pragom, kakor da utika svoj u-mazani nos v take reči, ki ga ne pečejo. Skrbi naj rajše, kako bode preživel svoje tri žene, izmed katerih živi ena v Zagorju na Kranjskem, druga v Coloradi, s tretjo — šest-" Vaajettetno Ano Medja, se pa hoče B oženiti — kakor da nagovarja naše rojake, da bi prestopili v garjevski tabor. v Poleg se pa ta izvržek človeštva Še hlini, da je dober katoličan. A »ni mislimo, da ta človek ne veruje "druzega, kakor da je met. stot mesa precej velik ku lahko škodilo na zdrav j i, na drugi strani pa pridobiva z njegovim lajanjem "Gl. Sv." vedno novih naročnikov. List "Gl. Sv.'' je v resnici še mlad, ali kakor je razvidno iz števila naročnikov, je ta list najbolj priljubljen 'mej Slovenci v Ameriki. Njegovi naročniki so večinoma ljudje, ki so v resnici svobodoumni, ki se interesu jejo za pokret na narodnem in socialncm polji, ki so nasprotniki srednjeveške teme, ki hočejo delavno ljudstvo postaviti na višjo stopinjo na političnem in gosjiodar-sketn polji. Ali še nekaj bi kmalu pozabili. Kmalu se prične glasovanje za in zoper odslovitev našega "krasnega" in "častitega" g. žup. T. Podgorška. Vsak zaveden, rojak naj pri glasovanju dobro vzame v poštev razmere v naši fari predno odda svoj glas. Mi hočemo tu le nekatere zapovedi navesti v pojasnilo, da bode lahko vsakdo glasoval po svojem prepričanju. Prva Tončkova zapoved se glasi: Ako kateri Slovenec ali Slovenka stori kaj dobrega za ccrkev, nesme zahtevati za izgubo svojega časa nič. Vsaka nemška tercijalka mora biti plačana za svoj trud in delo. That i« a good lesson for our |>eople I Za slovensko služkinjo nal dični Tonče dostikrat ni itncl hrane, ker mu baje ni bila pokorna v vseh njegovih intimnih željth. Sedaj ima N'emko, ki ima "plenty of everything". —• Naš Tonče že ve zakaj! Serčni pozdrav vsem zavednim t Joče Grom in Janes Gromovil. Iz Indianapelisa, Ind. Slovenci v lndianapolisu so dosegli veliko božjo milost. Dne 17. junija t. I. jih je počastil s svojim prihodom bogu (»osvečen človek, na katerem so bila videti božja znamenja, ir katerih je lahko vsakdo spoznal, da zna ta Človek malo več, kakor peči hruške in jesti kruh. Ta po bogu zaznamovani človek in pol nam ni hotel povedati^ da je le navadni agent "N. D.', tcmve€ j<* trdil, da je boposlovec, ki se pripravlja. da bode bogu slavo pel ter duše reševel pekla na drugem svetu. Kmalu se je pokazalo, da je njegovo besedičenje le navadna čifut-ska reklama, s katero lovi revne na duhu, da bi nabral naročnike za "N. D.", koje smoter je, da pusti na tem svetu vmirati slovenske delavce v peklu — amerikanskih jeklarnah in rudotopilnicah. na drugem svetu jim [«k obljubuje udobno življenje, kakor ga imajo naši duhovniki že ija tem svetu — v dolini solz. Sploh je pa to človeče pokazalo že dne 17. junija zvečer, da je zrelo za lemcnat — za duKovski »tan. Neki vbogi delavec je izročil te- pripravljeui žrtvovati svoje življenje za obožavencga vladarja, za slavo in za velikost Rusije. Včeraj sem dobil dva lista, katera sta mi pisala dva znana kmeta. Prvi se glasi: "Dragi Lev Nikolajevič! Sedaj že imamo. Danes sem dobil poziv-nico in jutri sc moram prijaviti v pisarni. To je stvar; potem (grem v vztočno Azijo, kot tarča za japonske kroglje. Jaz vam rajše ne tožim o moji bolesti in o žalosti moje družine, kajti vi razumete moj položaj vsled groze, katero provzroča vojna. Saj že <11 je časa sami trpite zavoljo nje. Ali ne, saj me razume- Izlet na »Nlkel Plate" železnici. V Boston In nazaj v Chicago $17.76. Najlepša prilika, kdor so misli ucjele-iltl tabora veteranov. 1 Listki so veljavni za vsaki vlak, kj bode vozli dne 12., 13. i11 14. avgusta, kakor tudi za posebni vlak, XI bode vozil dne 13. avg. ob 8. url zjutraj lz Chicago. Vozni listki so veljavni za povrat'ek do 30.1 septembra t i. Vozni listki lz Chicago preko New Yorka In s pnralkom v Boston stanejo le $20.70. Ako kdo zahteva pretrgotl vožnjo. Je dovoljen izstop pri slapu reke Niognre in jezeru Chautauqua. Trije vlaki, ki Imajo moderno spalne vozove, vozijo dnevno. Pojasnila daje mestni urad 111 Adama 8tr., Chicago, aH pa John J. Calahan, General Agent 113 Adama 8t„ Room 298, Chicago. ročnino "N. D." Prebrisani črno-šoiec mu je vrnil pol dolarja in potrdilo za polovico leta naročnine. To dokazuje, da je imel omenjeni gospodic <(vojko V računstvu na gimnaziju. Naročnina stane za celo leto $2.50, torej za pol leta le $1.25. To sem napisal, da rojaki vpri-hodnje doibro premislijo predno iz-roče volkovom v ovčjih oblačilih tnk> prisluženi denar, ker bi ,y 6y»rimo vse rojake, ki dohajajo MM .Bj,- ------. |HJI- I iz druzih krajev' v našo naselbino, nw bodočemu maziljencu $2 za na-da se ne vsedejo tej moralni propa- rn^ninn "N D *? Prebrisani črno-lici na limanitf, kakor da n<; poslu šajo druzih jednakih tičkov, ki z liellackom pojejo jedno In Isto pesen. — Socialni pozdrav vsem rojakom sirom Amerike — "Glasu Svobode" pa obilo vspeha. Unijski delavec M. P. Pile« Iz naselbine La Smlle. O komu druzem naj zopet danes poročamo, kakor o našem čast. g. Podgoršku, gojitelju nemškutarstva in sovražniku slov. naroda, ki sc je opekel, ko je zmerjal tukajšne Slovence s zelenci. Nemilo je našega gospoda zadnji dopis v "Gl. Sv." dirnol v obraz! V resnici se bojimo, da se mu mehčajo uže možgani, kajti v svoji zmedenosti je priporofal, da tacih ljudi n"e sme nihče vzeti pod strelio, ki čitajo "Gl. Sv." Neverno, kaj bi se zgodilo z našim dičnim Tonče t om, ki tudi čita "Cd. Sv.", ako bi farani smatrali njegovo priporočilo resnim? Ali eno je gotovo! Sedaj ima smrtni grdi. Lucifer mu je že odločil prostorček v peklu, ker je 26. junija skoval pridigo iz dopisa v 26. št "Gl. Sv.", Če prav je prosil nekatera društva, da bi ga izvlekli iz blata, v katerega je zagazil. Mislili smo, da se bode katera jijegovih tercijalk, ki radovoljno iz spolnujejo "dobra dela usmiljenja", oglasila ter skušala s klerikalno žlindro oprati četa. Ali čast, je uže z do sedaj še črnega Ton-Tonče se take računske pomote lalvko dogodile po večkrat. S o miti j eni k. Ruski kmet)« nasprotniki vojn«, ; Iz ugovora Leva Tolstoja, ruske-pesnika in misleca proti vojni prinašamo še to-le Včeraj sem srečal rezervista, ko-jega sta spremljali njegova žena in mati. Vsi trije so sedeli na vozu Mož je bil malo pijan, žena njegova pa objokana. Rekel mi je: "Zdravstvuj, Lev Nikolajevič, sedaj se odhaja v vztočno Azijo!" "Kaj? Ti se hočeš boriti?" "Moramo se boriti IT / "Nihče se ne sme boriti I" Rezervist pomisli trenotek in vpraša me: "Ali, kaj naj storim? Kam naj grem?" Uvidel sem, da me je razumel Spoznal je. da je delo slabo, katero zahtevajo, da bi ga zvrši!. Ali kam? To je pristni izraz, katerega ofiti-jelni svet in časnikarstvo tako-le tolmači: "Za vero. za carja, za domovino". Možje, ki zapuščajo glad-ne družine in ki gredo mukam in smrti nasproti, govore tako, kakor čutijo. Kam bežati? In ljudje, ki te. i Ze <11 je časa sem želel videti vas, da bi govorit z vami. Pisal sem vam velik liit. v katerega sem razlil bolečine svoje duše, ali nisem imel časa da bi ga prepisal, ko sem dobil pozivnico. Kaj bode sedaj z mojo ženo in mojimi štirimi otroci. Vi ste stari in se ne morete brigati za usodo moje družine, ali vi lahko naprosite kojega izmed vaših prijateljev, da prilično obišče mojo osirotelo družino. Srčno vas prosim, ako bi moja žena z otroci ne mogla prenašati gorje zapuščenosti, in da se odloČi pri vas iskati svtta in pomoči, tedaj jo sprejmite in tolažite. Dasiravno vas ne pozna, vendar veruje v vašo besedo in to je mnogo. Jaz se še nisem mogel zglasiti, ali zagotovljam vam. da radi mene ne bode nijedna japonska družina nesrečna ali osiročenl Usmiljeni bog, kako grozno in strašno je to. Kako grozno je, če mora človek vse zapustiti, kar ljubi edino na svetu. • Drugi list se glasi: "Jeden sam dan vojaške službe je minol in jaz sem pretrpel večnost muke. Od osme zjutraj j>a do devete ure zvečer smo bili kakor čreda ovac natlačeni na dvorišču vojašnice. Trikrat se je ponavljala komedija preiskave. Kdor je naznanil, da je Ik>-lan, so ga na kralko zavrnili z besedo "sposoben". Ko smo sposobni, dva tisoč po številu, odšli v vojašnico je stala eno miljo (versto) dolga vrsta starišev in žen z otroci na rokah in če bi vi videli kako so se obešali na vrat očetom, soprogom in sinovom in bridko jokali! Jaz se navadno premagujem, a tu sc nisem mogel izdržati, pričel sem jokati. (V časnikarskem j argonu sc pa to glasi: "Pojav patriotizma je bil ve-likansk.") S čim naj bi primerjali bolest, ki sc je oživila na trHinji sveta? Sedaj smo piča za toppve, katera bode kmalu darovana bogu maščevanja in groze." Potem nadaljuje Tolstoj: Včeraj sem srečal kmeta na cesti, ki je prihajal iz Tule. čital je majhen listič. Vprašal sem ga: "Ali je brzojavka?" Obstal jc ter rekel: "Od včeraj je. ali imam tudi današnjo." Izročil mi je listič in .mej tem ko sem čital jc rek'«!": Grozno, kar se je včeraj na železnici godilo! Več kakor tisoč žen in otrok jc bib tu. jokali so, vlegli in vstopili se pred vlak, da ne bi se odpeljal. Celo tujcem so stale solze'V" očehrfco~sirvse-tcr videli. Neka žena iz Tule se je zgrudila mrtva na tla. Zapustila je net otrok. Otroke so oddali v sirotišnico, očeta pa odpeljali na bojišče. Čemu mi potrebujemo Mandžurijo? Naša dežda nam zadostuje, čemu te morije in velikanski troški? Da, ideje o vojski so se od leta 1877 spremenile. Nikdar nisem bil prisoten takim prizorom, kakor sedaj. Listi poročajo, da ljudstvo sprejema carja povsod navdušeno. V resnici je pa vse drugače. Tukaj se čuje, da so se trije rezervisti obesili, drugod zopet dva, nekje drugod je žena ostavila otroke v pisarni, v druzem slučaji se je zopet neka žena sama sebe usmrtila. Vsi so obupani in močno razburjeni. Besede: "Za vero, za cara in za domovino", himne in huraklici ne vlečejo pri ljudstvu več tako, kakor prejšne Čase. Druga vojna, vojna vesti, krivice in greha združuje čimdalje bolj lju di. Velikanski boj sedanjega časa ni boj mej Rusi in Japor^i, mej belimi in rummimi, ni boj z minami bombami in krogljami, temveč je ne prestani duševni boj mej izobraženo zavetlnostjo človeštva s temo in izkoriščanjem, ki davita in tlačita človeštvo Društvene vesti. Društvo "Slavlja" 6t 1. 8. N. P. J. Chlcagu. 111., ima evojo redne mesečno seje vsako Četrto nedeljo v mesecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 26th St., Chicago. Ill, Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steol, O, ima svojo redne mesečno sejo vsako pn o nedeljo v mesecu v prostorih brata John R e b o 1 a v Steel, O.. DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa. Ima svojo redno me-sefine Boje vtako prvo nedeljo v mesecu. SrmiLIJeniki se vablj« v druStvo. DruWvo "Delavec" St. 8. S. N. P. J. v 80. Chicago, III., Ima »voje redne mosečne sejo vsako prvo nedeljo v mosecii v drufitvenlh .prostorih na 1019 Green Hay Ave. Društvo sv. Petra In Pavla Poživlja vse svoje ude, du se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. t mesecu t dvorani na S. Santa f» Ave. st. 12C7 PUEBLO. COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. imu svoje redue sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 Sc. Santa Fe Ave. DruStvenl zdrav, nik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čil« društvo vabi vljudne ODBOR. PUEBLO, COLO. NAZNANIL«. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana, sedaj "Slovenski Dom". Priporo-cava c. občinstvu, »osebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge dvorane za društvene seje. V saloonu "pool tablo" in glasovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborna kali-fomijsko, Trinerjevo in druga be-la in rdeča vina. rdeči burgundec, beli tokajeo, risi ing in drnga fi-■a vina se dobe pri naju na debelo In drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobro došli I Mladič braije 85—587 S, Centre Ave. na vogalu 18. cesti Tel. Loomih 4»8 Chicago, III. Ali ste že preiskali Ida bo? Po pravici jo nazivljcmo zemljo bodočnosti T poljedelstvu, vodah, rn-dah pa bode k mala ne prekošena. NJE PODNEBJE JE PRAVI IDEAL. Ali se hočete bolje poučiti o dr-iavi? Če iščete nove domovine sa poljedelstvo, tedaj pilite nam. Ako ras zanimajo premokopi in rudniki v našem tako zvanetn "Thunder Mountain folder" potem pojdite in prepričajte Be na svoje lastne oči. D. E. BUBLBT, D. 8. SPENCEB, G. P. & T. A., A. P. & T. A Oregon Short Line R. R., Salt Lake City, Uteh. Tako oiše ruski duševni velikan Le* Tolstoj o vojni. Kljub temu bodo pa nekateri slavjanaki časnikarji. ki so se prodali carizmu. še v prihodnje lagali o patriotičnih izjavah rn navdušenju ruskega naroda za vojno. — Fej, tem prodanim dušam! a. Frank Petrlch, zastopnik URBAN BRO S pogrebnikL W. lAth. Nt.Chicage, III. CENA IN DOBRA P08TREZBA F0HN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno nostilno, kjer točim vedno sveie Walterjevo pivo. Iain fine smodke na m . LEWIS-EVA IN CLARK-OVA POT. je bila pot amerikanskih pijonirjov proti zupnduod reke Missouri, njih odkretja "leta 1804-f. bo velikansko važnosti za /Ar. drz. omer, katere nikdar preje nismo tako dobro razumeli, kakor sedaj. Spis ki poroča o Lovisovi in Klarkovi ekspedicfji, J« ravnokar ižšel v tiskarni (L P. Putnam & Sons, New York. Ta spis je m-glodal beli dan v dveh zvezkih, kise imenujeta "The Trail of Lewis and Clark, 1804-1904." Pimitelj tega »pisa j« g- tM? D. Wheeler, ki jo napisal priljubljeno knjižico Wonderland "North-em Pncifio" Železnice ter,zajedno nabiral podatke za to delo Taboril jena prostem, plezal na gore, sledil indijansko steze m pota ter našel mnogo znnimvi Btvari. katere so zaznamovali uzo prvi odkrivale!. Hodil je .po njih poti preko 'BitterooU' gor ter zanimivosti risal v svojo mapo. "The I rail of Lewis & Clark je ilustrovnna knjiga % lepimi podobami, okraski In zemljevidom, delo Pasona, De Camp iw Russella dovršeno pod nadzorstvom Wheelera. Pisatelj nam pripoveduje svoja lastna odkritja, potem one Lewisa in Clarka in še mnogo druzih od mznih zgodovinskih in naravoslovnih pisateljev, ki primerjajo preteklost b sndnnjostjo. Nadalje bo v tej knjig« originalni rokopisi Iz dnevnika Lewisa In Clnrka. V enem poglavju se razpravlja o odkupu Louisiana, v v drugem o pripravah za odkritje, v tretjem zopet o vsaoem posamezniku, ki se je vdeležil okspedicije, nazadnje pa o smrti kapitana Lftvisa. Knjigo se luhko kupi v vsaki knjigotržniei ali pa direktno pri izdajatelju. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Oold filed, jamčeni za 20 let. Kole-sovje na razpolugoElgin ali Waltham. Zdaj, snino $12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 81) E. Madison St. Chicago, 111. Ilemu pustiš od nevednih zoIkj-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še iKipolnomn zdriivo /obe? 1'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi l)r. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 HLI E ISLAND AVE. CHICAGO* ILL. Telefon Morgnn 4H3. Najboljši svetovni obiskovalci so na dobičku ako potujejo via Denver In Uio (Irande železnice preko Rocky Mountains okraja v Colorado, Utah all tlhooceansko obrežje, ki ima največ krasnih razgledov, gorskih slik, mineralnih studencev ter za lov in ribarstvo tako ugoden kraj, kakor nijedna druga proga na svetu. Zdravo colorudsko podnebje je posebno mikavno za polet-ne počitnice. Zdravišča- Manltoii, Colorado Spring«, Glenwood Springs in Salt Lake City so svetono znana. Znižane cene v (.'olorado Springs in Utah na vseh progah s primernim izstopom v ooloradskih in zapmlnih mestih. Brzovlaki iz St. Louisa, Chicago v Colorado, Utah in californijska mesta. Elegantni jedilni vozovi, postrežba a la carte na vseh brzovlakih. Najlepše ilustrovane knjižice se na zahtevan je razposil. jajo zastonj. S. K. Hooper, G. T. & T. Agent, Denver, Colorado. NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tjl-o . priljubljenemu unijskemu krojaču 772 80. Halsted na vogalu W. IDth Place, ki čisti in popravlja tudi ženske in možke obleke. Gospod Tyl je Hlovan ter dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. SLOVAN K SLOVANU! LETO JE TU! Naša bogata zaloga linijskih najmodnejsih oblek in površnikov je popolna. Vsa obleka je izdelana od unijskih krojacev in so naj-modnejše in najcenejše na trgu. Pri nakupu oziroma naročilu te no?e zaloge smo dali posebno pozornost 11a to, da ln te nas»< obleke najdalje v modi ostale in da hi cen j. odjemalcem, kakor smo dose-daj, tudi v bodoče ugajali: Cene naših oblek in površnikov 90 OD $6.00 DO ... »20.00 -©J Izvolite si naročiti najmodnejšo obleko ali površnik? Naša večletna skušnja v tem posln vam jariiči, da vam napravimo ix> vbhi volji in okusu obleke in površnike iz naše velike zaloge vsakovrstne^ domačega ali importiramya sukna za tako nizko ceno. kakor nikjer drugod. Naročena obleka ali površnik od 112.00 naprej. Oevorimo slovensko. VpraSaj p« številki Niulzor-uiki: Porotni odbor; h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonkh, 5W> 8. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael St ki: k el. j, 515) P«wer Kt.r,-.lohuBtown, Pa. I. tajnik: Mahtin Komda, 5(iU Tljroop St.., Chicago,-III. Pom. tajnik: Frank Petbič, 563 Troop Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, MIT Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, P. 0. Box 193 La Salle, 111. John VebsčaJ, (»74 W. 21st PI., Chicago, 111. Anton Mladič, 184 W. 19th Str., Chicago, III. Jos. Duller, 41f> Washburn Ave., Chicago, 111. Martin Potokar, 5(>4 8. Centre Ave., Chicago, 111, Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave.,Chicago, 111. n , .... I John Vebščaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. Jio niski ) Jog> DulleR( m Washburn Ave., Chicago, 111. odbor: { Anton Mladič, 134 W. ml Str., Chicago, 111. YSE DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučurju. Tstop: Društvo "Slavija" št. I v Chicago, 111.: Fortunat Cepuderroj. 1859 Josip Potokar roj. 1875. Društvo šteje 64 udov. Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O,: Ignucij Žlambergar roj. 1868. Društvo šteje 26 udov. RAZNO. Znoreli policijoti. Prctcceno leto so ogrske policijske in upravne oblasti izgnale iz raznih industrijskih krajev več delavcev, češ, da širijo socializem. Izgnani socialisti so rekurirali. Ministrstvo notranjih zadev, je izgon razveljavilo ter pravi v tozadevnem utemeljevanju, da širenjc socialističnih naukov ni protipostavno delo; policijske in upravne oblasti, ki so dotični izgon izrekle, je mnistrstvo poučilo, da so si napačno tolmačile ministrske naredbe, ki govore le o Ščuvanju ljudstva k protipostavnim činom, kar pa socializem ne dela. — Ta sličica kaže dovelj jasno kako neumni so nekateri državni funkcionarji na Ogrskem, ki smatrajo socializem za nauk, ki ščuva ljudstvo k protipostavnim Činom. . ParSka surovost. Trapasti kaplan Sever iz Selc je v ekskurendni šoli v Podbelici nekega šolarja, sina posestnika Matevža Ucštra' iz Jamnika, živinsko pretepal. Valjal je otroka po tleh in ga tolkel, da jc bilo groza. Fant je bil ves otekel in |»o vsem životu pohi lis. Kaplan je bil tisti dan še do 9. ure na neki »vatbi tik je prišel šele potem v šolo. Morda je bil tako pijan, da ni vedel, kaj dela. Kanlbalska surovost. V Krki so bili fantje jezni na nekega človeka samo zato, ker je hodil v vas k neki zali ženski, ki ima moža v Ameriki. Sklenili so zaradi tega, da srečnemu tekmecu na kato-liško-narodni način izženo to ljubezen, napadli so ga ponoči, tolkli po njem, kar se je dalo, in ga srečno ubili. Zadovoljni in veseli so šli v gostilno ter tam popkali. ilLskvjli svoj jamami čin C« nekaj s> se zmislili, da gredo svojo žrtev gledat. Našli so mrliča. Videvši, da je mrtev, je eden fantov vzel neko orodje v roko in dejal: Mrtev je — pa parkrat ga moram šel In tolkel je mrliča po glavi tako. vedovala, da sc je tudi njej prikazala Mati božja. Od tega časa se nahaja vsa obitelj v verski blaznosti. Dne (k t. m. se je zaprlo vseh 6 otrok Ix-nochbvih v stanovanje ter se poginoma šlcklo. na kar je nesla ena hči Lcnochova svojega petnega nečaka v vrt, ga tam toliko časa bila ob neko drevo, da je otrok izdahnil, mene, da pride tako čim prej v nebesa. Na to je vtgla na tla svojo 7ietno nečakinjo ter 1 )o njej tako teptala, da je« ista zadobila smrtne rane. Ostale sestre so bile toliko časa z glavami ob tla, dokler so bile vse krvave. Popolnoma gole so letele potem na polje, kjer so jih pa prijeli. — Krščansko delo 1 Protest Cikaških delavcev proti grozovladi v Coioradi, Dne 24. t. m. ob 2. popoldne se je zbralo na tisoče delavcev v veliki Brandtovi dvorani, da povzdignejo svoj glas proti nečloveškemu postopanju nasilnikov Peabodya, Bella, Roosevelta in druhali, ki se zbira pod imenom "Citizens Alliance", napram organizovanim rudarjem v Coioradi. Na shodu je govoril John Collins, socialistični kandidat za governerja države Illinois. Govornik je povedal pravi uzrok stavke. Delavci so zahtevali osemurni delavnik v rukopih in topilnicah. Pri glasoivnju so dobili 40,000 glasov vtiinc. Ali korumpirani državni rbor et povzdignil. Kdof bi skušal to zastavo sneti, naj ga prodere kroglja iz puške I Kdo iz med vas se jo upa men'i iztrgati iz rok? Še le mrtvemu, mi jo lahko vzamete I" Po dvorani 50. zaorili burni "hura" klici za socializem, za Dcbsa in Hanforda, ko je pošteni revolucionarec, po ljudstvu voljeni sodnik končal svoj govor s temi besedami: "Delavci! 8. novembra lahko osvolxxlite stoje brate v Coioradi, plutokratom in roparjem jo pa lahko zasolite tako, da bodo za vselej izginili iz političnega obzorja. Sledeča resolucija je bila na shodu prečitana in jednoglasno sprejeta: "Delegatje različnih delavskih unij, ki zastopajo nad 35 tisoč rokodelcev, istotako vsi dfugi pravico ljubili, zbrani na javnem shodu v Brandtovi dvorani, danes dne 24. julija 1. 1904 protestiramo odločno proti nasilstvu kapitalistov napram delavcem v Coioradi. Mi apeluje-mo na možatost in čast Amerikan-cev, da gredo z nami zbog resnico in prnvicoljubja v boj za zatirane premogarje. Ker se do sedaj še ni j eden poten-tat. noben še tako kruti in divji vladar ni predrzni1! tako nečloveško jKKtopati, kakor [wstavodajalni ban-ditje v Coioradi, zahtevamo, da se mora takoj ustaviti brez odloga vsako ro|>anje, nasilstvo, tatvine in preganjanje stavkujočih rudarjev v Coioradi. Zahtevamo, da predsednik Zdr. dri. ujjorabi vso moč, ki mu je na razjH)laganje, da ustavi to divje, nečloveško in neamerikansko postopanje proti lastnim državljanom. S zaupnostjo se obračamo do amc riškega ljudstva naj v imenu pravice in blagostanja ne prodaja svojih glasov, naj ne voli demokratov, ki so se skazali za plutokrate, ne republikancev, ki so sc pokazali, kot pravi handitje, tcmvVč naj glasuje za socialistično stranko, ki bode priborila ljudstvu blagostanje, svobodo in pravico." Ta resolucija sc bode doposlala predsedniku 7Ar?. drž., govemerju Peabodyu in vsem časnikom. ZAHVALA. Na mojem potovanju za list "Glas Svobode" si štejem v dolžnost, izreči za izkazano pomoč pri nahir. naroč., kakor za vso gostoljubnost in požrtvovalnost za časa mojega bivanja v Clevehndu, Ohio. g. John Medenu najtoplejšo zahvalo. Ob enem krepki pozdrav vsem g. rojakom, s katerimi sem imel it seznaniti se! Frank Petrich, Pittsburg. Pa Popravek. Škrat je zopet enkrat »kukal po nadih predalih ter nam v zadnji številki v članku "Krščansko socijalno" napravil neljubo pomoto. V drugem odstavku. v 23. vrsti n^j se mesto "dosti pameti" oita "dosti pomeniti." Rojak D. Predovlč nam naznanja iz Jordana, Utah, du zida hišo v zvezi z g. Radatovičem. v kateri bodeta odprla trgovino. Nadalje poroča, da je v Jordanu bolj-ša plača, kakor v Puebli, Colo, kjer je bival poprej. Rojakoma Predovlču in Radato-viau želimo obilo vspehat Kaj zamore storiti mati? Napoleon se je proti dami Cam-pan izrazil tako-le: "Dozdeva se mi, da je stari učni sistem nič vreden. Česar potrebujemo, da bi se ljudstvo pravilno izobraževalo?" — •Matere," ogovorila je gospa Campan. "Izcbrazujte matere in podale vam bodo močan zarod." Mati je takorekoč duša družine; nji vsi zaupajo svoje veselje in težnje. Ona jih čuva; misli družine so njene misli, nje skrb je napredek družine. V poletnih časih, če se pokvari želodec in prevladuje nered v hiši, rabi ona Trincrjevo zdravilno grenko vino. ker ve, da je to najboljše in najuspešnejše zdravilo zoper želodčne bolezni. Trinerjevo zdravilno, grenko vino se prideluje iz čisto naravnega vina in najboljših, izbranih zelišč. To vino deluje izvrstno za prebavo hrane v želodcu, daje organom toploto, pospešuje tek ter pravilno delovanje vseh organov. Obraz postane cvetoč, možgani čisti, telo pa jako in mučno. Dobi sc v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Trineru 799 So. Ashland Ave., Pilsen Station, Chi- jifiFri, ftiCiila j Frank Schontaj : PriporoSa slavnemu občimi- : : vuBvojo prodajalno x moder- j : Dim uianufakturskim bin- • • goni na 873 W. 22. ulici «a j ; vogalu ulico Roboy. • Zajedno prevzema vsa v kro- : j jaško stroko - spadajoča dola, : : izdeluje fino in trpežne obleke : : po naročilih! VSI DOBRO DOSLI! F Pozor rojakitl! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vodno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina, Unijske smodke na razpolago. Vsacemu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). 8olidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska votnja^čez gredo-semBko-adrljangku morje, po prolsku-fienl (rti Cunard Lino ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomorska črta. H 26. aprilom jo updjala Cunard l.lne direktno vožnjo (z New Yorka v Trst In na Reko, » presUnkom v Ne« polju. TI izbornl In moderni parnlkl z dvojnim vijakom, zidani leta 1904. ImaJoC nad 10.000 ton tete. odpljujejo is New Yorka kakor aledl: PannoniaU dvojnim vijakom) 10,500 ton tele, v torok 2. anpuRta. Ultonla (z dvojnim vijakom) 10,402 ton tele, v torek 10. auguata. Slavoniji (z dvojnim vijakom) 10,005 ton tele, v torek 30. auguata, za tem redno vBaklh 14 dnlj. Povprašajte pri naAlh agentih o nizkih cenah ln posebnih novih udobno-Btlh v tretjem razredu. Agenti se ISCe-Jo v vsakem kraju. T. G. Whiting Mgr., Dearborn in Randolph Sta Chicago, III. C. G. F0UCEK Centre Ave. na vogalu 18, ul. Najboljša t'eHko-slovanska lekarna v f'ikajpt ' i. V nji se nahaja tudi poštu, kjer je mogoče pošiljati novce po vsi Amerki in v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči.-— Rr/ojavni urad na vbo strani. Ekapresni urad, pošiljajo so kov-eegi in drugo na vbo Btrani Zed. držav, v lekarniordinirnjonaslednji zdravniki: Dr, Murtin Ivec, vsak vocer od 6. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldne in od 7.-9. zvečer: Dr. Kolnr, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako ste bolni, Btopito v tnojolokamo in pomagalo se Vam l»do. ZA umoriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu John Golob 203 Bbidoe St. JOLIET, ILL. RAA mož potrebuje za Rainer- jevopivo in Bourbon Wis-ky piti, fino Bmodke kaditi in se veseliti. v Razpošilja staro belo in staro črno vino po i>0 centov, ter star grupo brandy po $2,75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. KALIFORNIJSKO VINt na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Winoyard. Dobro orno in belo viuo po 35 do 15 contov galon; staro belo ali črno vino 50 ceutov galon; risling ft«o. Kdor kupi manj kot 50 yalonov vina, mora dati za posodo. Drožnik po $2.25 do $2.75 gal.; slivovic po $3 gal. ^.Pri večjem naročilu dam popust. V .nmogobrojna naročila so priporočam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Cal. 9 Poskusite : | najboljše unijske £ A-B, X- Lent in * Criterion Bmodke J t katere izdeluje £ H. F. Aring * 916 Payne Ave. Cleveland, O. Postrežba točna. C«ne nizke, NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. ob-einstvo na imporiirano brinje is Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolji brinjeveo! Kdor hoče dobro kapljico brinjevca piti, naj se obrne na John Krack«r-ja 1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. Ferdinand Petsche 576 W. 21. STIBBT okrajni notar v zveai s c. k. austr. ogr. konzulatom. Glavni agent Metbopoli-tam Life in Nat. Nobtwehtkrn Fire Inbubence. Anton Sukle PUEBLO. Colo 604 8 Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer tooim vedno aveie pivo in žganj«. Telefon 692 Red in 373 Black F. J. SKALA & CO 820-322 W. 18. ulica ČESK0. SLOVANSKA BANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, iiterjatev denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dediščine. Zastopniki draib: bremške, ham-burške, antverpeke, rotterdamske in francoske prekomorsko—voine črte. V New Yorku in ostalih ev-ropejskib pristaniščih sprejmo potnik« naši zastopniki. V slučaji zadrska odroma taprek potnikov, obrnit« m na nas. ■.iifci I' i i ii saBf1^-.. & Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. itiei« m m Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave; od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. © Resnica je da jo največja nesreča v A-inorikrt zn človek i — l>olo-ieen. Ako je človek bolan noinore delati, in čo no dela neirtore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, f* čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? Kadnr.fe Movek l>olnn — moro ho zdraviti. Najhujšo so mu pa godi, ko je bolan in svujo bolezen neiskuSeuem zdravniku toži, namesto da se takoj obrno na najbolSega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zalo rojnlfi Nlovoin-i kndnr.ste Mni ttli potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte naa, ker Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol šega zdravnika v Ameriki, in to jo : mi Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, uko mo Vato bolezen pismeno opitlcte. -—------ - Citajtel Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naSi rojaki zah- valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Tiofcsor 1 V začetki moje bolezni hut m ras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revni stilen ln magat Potem 1« obrnem na Vasdr, £ . , , , bolezen želodca Collins in poslali ste mi a krat zdra- f JJ«® n®«"« ozdravleaa. vila in zdaj sem popolnOtnu zdrav. J™ ^" J Toraj se Vam srčno zahvalim zato*a velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar boli! zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, (ti) Arimont St. Mnssillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik flu&tln Zdej jest Anton Stamfel Vam dam MariaSkuSek, Box 37, ' vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestxad, Pa. čel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dotfrolniku. Anton Staiufel. Prof. Colliimjam<'i /ji popolno oz« druvljonjc vseh boleMi: Iinkor t>olefe»Ll na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu. grlu, nervoznost v gla-vi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revm*tizem, prelivanj© krvi, otekle nogo ali telo, vodenico, bolečin« v križu, zluto žilo (hemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje' las, tifus, lošaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhoat, slepost, raka, hrasto, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Pro I*. Collin** je jedini ka-tori popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni liolnika, katerega nebi Pfof. Oollin« naj si detle od katero spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, toCno opiiito isU> v materuem jeriku in a^resujte na jjy PROF. Dr. E. C. COLLINS. l tO W. :Ulli.HU, SEW VOHK. I'rof. Collins Vam če p^lati zdravila, po katerih se got«o popolnom« ozdravite in se bolezen Votovo nigdar veC ne povrne. Zgodoviska povest. Spisal F. R. XLVIII. IS'otar Lcutwin jc sproti poročal Rovanu o vseh korakih, ki jih je storil, da osvobodi bivšega opata Albertusa, a stvar i)i šla tako gladko, kakor sta si mislil^ notar Leutwin in Andrej Rovan. Opat Peter je it bil dosegel, da je začela inkvizicija preiskavo proti Albertusu in aicer zaradi poskušenega zavratne-ga umora na duhovniški osebi. Za podlago sta služili izpovedi opata Petra in izpoved najetega "morilca". Albertusovi prijatelji, na čelu jim deželni glavar grof Celjski so Kli silno pobiti in niso čisto nič upali, da rešijo Albertusa izobčenja in sramotne smrti. Ko je izginil "morilec", se :e stvar nekoliko na bolje obrnila. Največ je pomagalo, da se je bil "morilec" prostovoljno oglasil pri notarju Leutwinu in svoje prve obdolžitve preklical. Opat Peter je trdil, da so Albertusovi prijatelji osvobodili "morilca" in ga podkupili, da je svojo prvo izpoved pred notarjem preklical, . ali glavne priče ni bilo več, trditev je stala proti trditvi, kalxw je bil Rovan uganil, in sodniki niso vedeli, kaj bi storili. Začeli so popolnoma novo preiskavo in zasliševali zladti samostanske ljudi iz Rei-na, ker so bili po notarju Leutwinu izvedeli, da je bil "morilec" prej v samostanu v Reinu za hlapca. Te izpovedi so bile za "morilca" jako »godne, kajti pokazale so, da sploh ni mogel nikdar prit: v dotiko z Albertusom in da je človek, ki se siter da vporabiti za marsikaj, ali •rr J&osebeft, da bi koga zavratno umoril. In na podlagi teh izpovedb jc inkvizicija končno ustavila vsako postopanje proti Albertusu, češ ne more obdolžiti opata Petra, da je res sam v dogovoru z "morilcem" fingiral poskusen i »vratni umor, troti Albertusu pa da ni nikakrh ikazov. In tako jc bil po preteku več tednov izpuščen Albertus iz ječe, ali opat je so sklenili, da ne sme xukdar več zapustiti pristave Wein-hof pri Gradcu. Notar Leutwin je bil mož, ki je znal ceniti denar. Nadejal se je, da dobi od vojvodinje Viride lepo nagrado za svoj trud. Zavzel se je bil res z veliko vnemo za stvar in nekaj časa celo mudil v Gradcu, da pospeši rešitev te zadeve. Bil je pričujoč, ko je bil Albertus izpuščen iz ječe in kar prestrašil se ga je, ko ga je ugledal. Nekdaj tako lepi, cvetoči mož se je bil v ječi postaral za dvajset let. Ves siv, potrt in bolehen je prišel iz ječe. -j— Moji dnovi so šteti, je s trp-Stim vsmevom dejal notarju, ko je zapazil njegovo začudenje. Igral VetifcO in smelo igro in jo za- igral. Notar mu je povedal, na kak način se je posrečilo ga obvarovati tne smrti in Albertus se ni jnogel načuditi, da se ima Rovanu zahvaliti za rešitev. — Ali nikar ne mislite, je rekel Albertus notarju, da se je Kovan zavzel zame samo zato, ker je nti-«2il, da se mi godi krivica. Poznam tisti nagib, ki ga je vodil, a vendar občudujem moža, da je šel zame v ogenj. Jaz — to povem odkritosrčno — bi tega ne bil zmožen. Albertus* je prosil notarja, naj -vzame s seboj dve pismi — eno za vojvodinjo Virido, eno za Margareto. Notar je to rad storil in Ja Virida in Margareta čim preje in njem samem izvedele, da je Alius rešen, se je sam peljal v št. rjbrt. Vest, ki jo je prinesel, je gradu vzbudila nepopisno radost notar se ni motil, ko je računal, dobi lepo nagrado. Rovan se ni ničesar vedel o Albertusovi rešitvi, bil je pa v velikih skrbeh. Po notarju je vedel, .da je moralo že priti do odločitve, z obljubljenega sporočila ni bilo in ga ni bilo. Tudi Matija je "bil silno radoveden in je po dvakrat na dan prihajal na Smreko vprašat, če se ie ve konec pravde. Bilo je že proti večeru in Ma tija se je — jezeč se na notarjevo malomarnost — ravno opravljal, da bi šel v samostan, ko so se vrata odprla in je v sobo vstopila Mar-gareta. — Gospodična Margareta — je silno presenečen kriknil Rovan. Kar ga je bila Margareta prišla prosit, pomoči, se nista videla, in Margareta tudi do tega, dneva ni vedela, ia sta Rovan in Matija odpeljala nijrilca' h samostana in prouzro- čila njegovo izjavo pred notarjem, ' kater* j« bil Albertus rešen, lic je stopila Margareta Rovana in radostno rekla: j brat je rešeni bert to naznanit. Vi in dobri, zvesti Matija sta ga rešila. In ihteč je dostavila: Bog Vama povrni — jaz ne vem, kako kako bi se Vama zahvalila. S solzami v očeh je podala Rovanu in Matiji roko. Se predno pa je mogel Rovan ziniti kako besedo, je že Matija planil na vrata in z glasom, ki se je lahko slišal do Višnje-gore, zakričal: Punice — vina na mizo I Danes bo Matija pijan, kakor ni bil še nikdar.. Skrivaj pa je z rokavom potegnil čez oči, ker ga je bilo sram, da bi bil kdo videl njegovo gi-njenost. — In osteti Vaju moram tudi, se je znova oglasila Margareta, katero je Rovan še vedno držal za roko. Torej šele od tujih ljudi sem morala zvedeti, kaj sta zame storila. šele notar Leutwin mi je moral povedati, kako sta vse izvršila. Ali je to lepo, da sta mi to prikrivala? — Ali gospodična — je jecljal Rovan, Matija pa je zavpil: — Ali, gospodična, za Vas bi še hudiča za ušesa iz pekla potegnil. In zgrabil je vrč, ki ga je bila prinesla dekla, in tako potegnil, kakor bi se hotel v vinu vtopiti. — Jaz še nisem pri kraju, je rekla zdaj Margareta. Izpolniti moram še važno naročilo. Segla je v žep in potegnila iz njega pismo. Prosim, poslušajte, kaj mi naroča moj brat v tem pismu: ". . . Nisem v stanu, da bi se gospodu Rovanu in Matiji dostojno zahvalil. Vem, da se imam samo njima zahvaliti, da sem živ in da nisem moral storiti sramotne smrti. Zato te prosim, da se jima ti zahvališ. Rotim te posebno, poklekni pred gospoda Rovana, poljubi mu roko in prosi ga, naj mi odpusti vse zlo, ki sem mu je jaz storil . . ." Margareta je res pokleknila in hotela Rovanu roko poljubiti. Za Boga, kaj delate, gospodična! Ves prestrašen je Rovan dvignil Margareto s tal. Prt tem ji je bil položil roko okrog pasu in Margareta mu ni branila. Z ljubeznivim usmevom je rekla: — To pismo ima še dostavek. Ker mi branite izpolniti naročilo, ki sem Vam je prebrala, moram pač izpolniti naročilo v clostavku. Prav na koncu piše namreč moj brat: "Če pa bi si gospod Rovan ne pustil roke poljubiti, nego bi on tebe poljubil na ustna in te pritisnil na svoje zvesto srce — reci, da Vama pošiljam svoj blagoslov in da bi to bila zame največja radost." Počasi je Margareta dvignila glavo in se nagnila k Rovanu. V tem trenotku jo je objelo dvoje krepkih rok. Rovan jo je pritisnil k sebi in v vročem poljubu sta se združili njiju ustni. Zdaj pa se Matija, ki se je med ten» stiskal v kotu, ni mogel več premagovati. Debele solze so ii in tiho ae je splazil iz sobe. — Osel stari, je zunaj samega sebe ošteval in si otrl fiolre, potem pa skočil po stopnicah in v kuhinjo in tam nad zbrane zatulil kakor volk: — Hvala Bogu — ohcet bo I Konec. Cenjene Čitatelje in somi iljenike"Gl, 8v". opozarjamo, da s prihodnjo št. pričnemo priobčevati zanimive zgodovinske podatke o življenju rimskih papežev pod naslovom "Izza temnih dni". Podatki so pisani po resničnih zgodovinskih virih, vse je gola resnica. Mi izrekamo na tem mestu pisatelju "Izza temnih dni" najtoplejšo zahvalo, ker jo na temelju zgodovinskih resnic oortal delovanje rimskih papežev, ki je prineslo to iiko gorja za človeški rod. ---- ■ -- Tabor narodnih veternncevO. A R, "Nickel Piste" ieleinlca bode dne 12.. 13. In 14. avgusta t 1. prodajala ▼ozne listke 1> Chlcage v L) os t on In nazaj po »17.76. Kdor bode zahteval (zatopiti mej voinjo, si bode lahko ogledal slap reke Nlagare Id Jezero Chautauqua. Kdor se bode hotel ilti preko mesta flew York a paralkom v Boston, bode lahko tudi svoje potovanje tako uravnal. Vozni listki so veljavni za vse osebne vlake omenjenih dni In za posebni vlak. ki bo^e odhajal dne 18. avg. ob 8. url zjutraj Iz Chlcage. Poetretba t la carte, obedi po 35c do $1. Mestni urad za listke Je na 111 Adams Str., postaja "La Salte Str. station" na vogala Van Buren in La Sal>e ceste. Plilte za pojasnila John J. Calahan, General Agent 113 Adama Str., Room 298, Chicago* Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LIEBICH u V drugi polovici preteklega stoletja jc našel škof Kettelcr,' da La-salle, jeden velicih mislecev socijal-ne demokracije, s svojimi socialističnimi idejami uspešno nastopa. Prisvojil si je te ideje in začel mej kat. delavci socialistično nastopati. Na Angležkem so nekateri advokati v prejšnem stoletju nastopali pod imenom kršč. socijalistov. Ti možje so neodvisno od kake cerkve nastopali ; videli so v prakrščanstvu ne kaj tega, kar se jc oglašalo kot so-cijalizem. Ali ti pojavi so bili še v ožjih krogih najti. A ko se razvija soc. demokracija vedno mogočnejše, začne skrbeti naraščanje te moči katoliške in protestantovske duhovnike. V Nemčiji posebno. V njej je dve tretjine prebivalcev protestantov, jedna tretjina katolikov. Duhovniki obeh veroizpovedanj so začeli v zadnjih desetletih s soci-jalizmom, organizovali stranke pod imenom: kršč. socijalisti. Prej so govorili duhovniki, da skrbijo in imajo skrbeti le za večni blagor ljudi, učili, da življenje na zemlji nima nič vrednosti, da lačen želodec najboljše pomaga v nebesa, zdaj so naenkrat začeli Zavzemati se za zemeljski blagor svojih ovčič. S tem novim načrtom so mislili duhovniki, vsako drugo tekmovanje odstraniti, liosebno pa isto soc. demokracije. Duhovniki obeli veroizpovedanj so šli mej delavcc in jih zbirati hoteli pod praporom krščanskega so-cijalizma. Najti jih je bdo v stanovanjih delavcev in njih krčmah. Začetkoma so imeli nekaj spremstva. Učili so prakrščanstvo, učili, kako je bila začetkoma cerkev mati revnih, da se je pozneje le iz pol. ozirov združevala z bogataši, da bolj ukorenini vero in svoj upljiv, da pa je vse to le veljalo rešitvi ubogih in zdaj to tudi velja, ko vzda duhovnik vladanje in druge mogočneže, bogatine, ki se tresejo pred rdečo zastavo groznih polkov internacijonalne, brezverske soc. 'demokracije. Proti bogastvu zidov so učili duhovniki obeh veroizpovedanj in dobili so ime antiseinitične stranke. AH ta vaba ni dolgo vlekla, delavec fabrik je odgovarjal, da ga katoliški, protestantovski gospodar ravno tako skivbi, kakor židovski. Ti delavci so bili praktično ip teoretično v gospodarstva dobro podu-čeni, vedeli so, da se morajo vsi kapitalisti istih sredstev posluževati in nakaznice na nebesa so se že zdavna mej delavci tabrik, velikih mest izkazala brez vrednosti. Mej protestanti je bil organizator te stranke dvorni pridigar Stfcker. On ni dosti opravil mej delavci, nekaj stranke je Imel. pa ta je kmalu razpadla. Ali Stiicker je zbudil mlajše protestantovske duhovnike. Protestantovski duhovnik je pro-stejši človek, kakor ubogi suženj, tonzuriran katoliški duhoven. Ti so začeli "Krlstov nauk v prilog revnih tako razlagati, da je Krist hotel v prvi vrsti revežem nebesa preskrbeti in sklepali so, da je Kristov nauk prav za prav socialističen. Krist je bil socijalist. Mej krščanskimi socijalisti ae je v tem nauku posebno odlikoval pastor Fr. Naumann, jako izobražen, nadarjen mož. Ali tudi tem agitatorjem se je v agitaciji in v proučen ju Mar-ksa in druzih soc demokratičnih u-čenjaskih pisateljev usiljevala misel, da rabi vsaka cerkev socializem le za preprego za svoj voz. Pošteni možje, kakor ta Naumann, so morali ali naprej stopiti v socijalizem, ali k liberalcem. Naumann in dosti druzih je šlo v socijalizem. Uvideli so, da z antisemitizmom nič ne o-pravijo, ker je katolik, protestant kapitalist, kakor zid — kapitalist in uvideli so, da je socijalizem krepka samostojna rast, da isti ne more biti pripona kake cerkve, ker je narobe vera in ker H. Ashland Ave. Pilsen Station Chicago, III. Kednr koli potrebujete kako krepčilno zdravilo za želedec, rabite Trinerjevo an- t geljsko krepcalo, edino želodčno grenčico, ki je delana iz naravnega vina. Nobena stvar ni boljša, ako bo občutite Blabo po leti. i $gr Največja slovenska tvrdka, EMIL RAHMAN. na 580S Centre Ave., Chicago, III. naročujte in Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu v Chicago, kakor tndi izven Chlcage, da »em kupil lepo urejeno gostilno na fill S. Centre Ave. Chicago, 111. Se priporočam za obilen obisk Jshn Resell. ************** tflttttttlk ff WWWWW^T WWW WW'W # MATIJA ERKLATEC, g || 433 W. 17 th St. Chicago, III. ' stare obleke, katera bo izgle- ^ dala kukor nova. Vse po g tt zmerno nizkih cenuh. ftjazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON". Tooiui vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fins smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočiSča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAK, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan Rojaki, ne pozabite starega John Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf -*—s-*—^- 391-393 Blue Island k na vogalu 14th Pl, Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete. Phone Canal 387. Tvrdka vstanovUens leta 188.1. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas ^ * ^ Mt ^^ kadar hočete odpreti saloon Trti W lili ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izborno piv« je po eviopsko kuhano, tako, da Ixnlete vselej delali dsbro kupčijo. Kadar nimata časa priti osebno do nas. pišite ali telefonirajte nam, ia kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo ▼ sodčkih in izvrstne dežaao pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING Cd.21 . & Blue Island Ave. OBV ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel "Saloon' rojaka Jak. Martinčiča v Sumit, Ul. Mojt načelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejše, vsled česar u-um, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Poeetnike prijatelje in e. rojake v obče uuutuvljaui. da bodo vsak čaa puetreženi točno z izvrstnimi smodlami, svežo pire, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Za zal»vo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri- f*' ko