Gospodarske stvari. Kdor sadunosno drevje zasaja, naj preudari, kaj in kam zasaja. Če si hočemo sadunosnih dreves na vrtib, ob njivab, na travnikih in pašnikih, ob potih in cestab nasaditi, moramo prej dobro preudariti, da si zemlji in legi primerne sadne sorte izberemo. Vsaka sadna sorta hoče si drugo zemljo in bode le tedaj obilno rodila, ako je v zemljo in v lego pnšla, ki je njeni naravi ravno najbolj primerna. Zato je pri zasajanju sadunosnih dreves velike previdnosti in opaznosti treba. Moramo si lastne sknšnje v posvet jemati, pa tudi skušane sadjerejce za svet in pomoč prositi, kajti pogresek v izbiranja sadanosne sorte je veSidel z občatljivo zgubo na denarju zvezan. Namen vsega zasajanja sadunosnih dreves je gotovo ta, da dobimo o svojern času od zasajenih dreves obilen pridelek. Zato pa moramo tudi le lepo izraščena, močna in z lepirui, muogimi tankimi koreninami obraščena drevesa, ki nas z delomv vred, z koli itd. težek deaar stojijo, zasajati. Če pa potem po nekterih letih r našo nejevoljo vidimo, da še le posajene za dragi denar naknpljeae jablanice, hirajo in nič kaj pnda naprej ne morejo, 8e še le v svojo občatIjivo škodo prepričamo da ta sorta sadunosnih dreves ni ne za nalo zemljo, ne za našo lego. Izbira Badunosnih dreves je bila tedaj kriva. Zgubljen je potiošen denar, zgubljeni obresti njegovi, zgubljen pri sadjereji toliko dragi čas, večkrat pa tudi vse veselje do sadjereje in smrtna sodba ji je podpisana. nSadjereja v naših krajih ne kaže" se sliši iz ust tako ukanjenib gospodarjev in reudar je, če se reč od prave strani pogleda, vsa krivica le na gospodarjevi strani. Ko bi bil namesto jabelk, rajši črešaje, graške ali ktero drugo primerno sorto sadunosnih dreves posadil, gotovo bi inu bila obilo rodila in vspeh njegovega truda ia njegove marljivo8ti bi bil očividen in obilno poplačao. Zato hočemo našim sadjerejcem in prijateljem sadjereje v sledečih vrsticah nataako povedati in razložiti kaj vsaka sorta sadanosnega drevja od zemlje lege in podaebja zabteva in imeti hoče, da bode potem mogel nasloDJen se na lastue skušnje v podanem primerleja pravo sorto odbrati. Ako imamo zemljo prav globoko prstno rodovitno, naplavljeao in bogato na prsti, z dnom, ki vodo rado prepušča ali pa milo, ilovičasto ali pa ne preveč apaevito gliaasto zemljo, za tako zeraljo se odbere jablana, ki bode na nji dosti obilo brane našla in v prav orjaško drevo vzrastla. Ako je pa zemlja pusta, revna na brani, na taki zemlji jablana le bolj pičlo rodi. Pa tadi še v peščeDi zemlji, 5e so le njeni spodaji deli dosti vlažni iu zemljišče samo na 8ebi ne presaho, jablana še vedno raste in rodi, če tudi ne preobilno. Kar se lege tiče. ima jablana rajši bolj prosto stališče; vlažoa, nizka, zaprta lega, kder 86 v spodnjih njenib delih voda nabira in zastaja, za jablane ne kaže. Ravno tako tudi šotasta zemlja ne. V taki legi mladi les ne zazori in v zimskem mrazn konec vzame. V taki legi navadno tudi cvet pomrzDe. Prav priiežno in nasveta vredao je pa bribe na severozabodni ia celo na severni strani z jablaai nasajati. Take lege imajo tudi ob budi poletni vročini in suši še vedno saj v 8podnjih delih nekaj vlage v sebi. Tudi cvet v takih legah spomladi tako labko ne pozebe, ker di evesa pozneje požend in cvesti začnč in jablane v njib obilno rode. Celo v precej visokih goratih legah 500—600 metror jablane ae store, Se so le proti ostrim 7etrom za^aro^ane, ki C7et in mladike pogub6. Posebao dobro je, če so taki nasadi od 7isoko ležečih gozdo7 proti hudim mizlim 7etrom za7aro7ani. Kakor jablaua tako zahteva tudi gruška močno, rodo^itno in globokoprstno zemljo, pa le tedaj dobro stori, če je spodnje dno zemljisča zadosti 7lažno. Giuška zabte^a toplo proti ostri burji zavarovauo lego, zlasti žlahtnejše sorte z debelim aadom. Te morajo toplo, za^aio^ano stališče za 7spešno rast imeti, da močne burje težki in lepo bar^ani sad ne potrosijo in da tako popolnoma zrelo ua dievju postane. Druge sorte grušk, ktere imajo bolj drobeu sad, posebno pa vse moštnice tudi po 7isokih goratih kiajih dobio stoie (600 raeti-07 7isoko) iu prav obilno moatnega sadja obrodč. V takib legah, ki 80 posebno 7etro7ne iu burne, je bolje sredaje 7isoka dre^esa zasajati, kakor pa taka, ki prav 7isoko rastejo. Ako pa hočemo dre^je zasajati ob potokib, na 7lažnih celo na mokrotnib tra^nikib ali pa 7 bolj globoko ležečib zapitih dolinab in legah, tam bodemo z najboljšim 7spehom našo domačo češpljo zasajali. Celo na spašnikib in tra7nikib, ki spomladi dalj časa pod 7odo stoje, čeaplja še 7endar lepo raste in rodi, ker ji^7oda ne skoduje, mai več vlažna zemlja ugaja. Če pa je taka lega že bolj topla in rodo^itna, če ima globoko ilo^ičasto zemljo, se smejo mesto česplje slive, mirabele in renklodi saditi. Popolnoma uasprotno zemljo in lego ko česplja zabte^ajo čreanje in ^išnje. Posebno slednja laste še 7 kamenitem zemljišču, po visinah iii strmiuab pa tudi po peščenih zemljiščih. Je tedaj posebno nas^etovanja viedaa, da se z njo uerodo^itni brego^i in pašuiki obsadijo, ker tam močao rodi. Tudi ob cestah in 7isoko goratih kiajib 600 metro7 7isoko še rodi in je dobro take kraje z 7išnjami obsaditi. Ko 7išnja še 7 senčnati legi stori in še na se^erni plati breg07 raste, zahte^a čiešnja bolj toplo solnčnato stališce posebuo pa prosto lego. Moč^irnasta zemlja, 7lažna zapita lega za čreanje ne 7elja. Tople 7išine in strmine, zlasti pašniki po goratib rebiih, kakor jih je še setntertje uajti, če tudi nimajo posebno rodo^itne zemlje, so posebnoza orebove nasade priležne. Če zemlja za posajeao aadno sorto ni priležna, se morajo posanaezne bibe odpra^iti. Iz premoč^irnega zemljišča se mora 7oda odpra^iti, presuba zemlje zamočiti, pusta prst 7zboljaati, široke janae za posajanje izkopati, dobra zemlja na^oziti in tako bode tudi posajeuo dre^je 7zpe7alo ia trud nanj obinjen po7račalo. Čebula orjakinja (Riesenzwiebel). Piidelo^auje čebule na debelo je za kmeta in 7itnarja zelo koristna in hasno^ita st^ar. Se^eda je treba tudi tukaj pra^e sorte izbrati in jo akrbno obdelova.i. Tako 7sega pripoiočanja 7iedna sorta čebule je čebula Malko^a, čebula oijakinja, ki I kot poljska in trgo^iaska čebula 7semn tema od- i go7arja, kar se od dobre čebule pričakuje. Ta sorta i  je 7elika, lepo izraačena, ploanatookrogla, ttda čebula gla^atica, meii poprek počez nad 11 cen- j timetro7, na 7ia pa 9 centimetro7, je svitlo meaene i barye, ima trdo, ko srebro belo meso sladkega \ pa 7endar ostrega okasa, in je posebno rodo^itna. Potika^ne ali sadi^ne čebulice so drobne, mogoČe jib je tedaj 7oliko 7 malem za^oju na daleč brez \ 7elikih stroško7 poslati in imajo tudi še to dobro lastnost, da ne grejo labko 7 seme. Seme in tudi sadi^ne čebulice bode goto^o priskrbel trgo^ec i  Berdajs 7 Mariboru, kdor se pa boče neposredno na veliko semensko stacuuo obrniti, ta naj piše 7 Piago pod napisom: ^Ernst Bablaen" semenska kupčija 7 Pragi. Skušbe je st^ar goto^o 7redna. j Kako z koščeuo moko ravuati, da dobro gnoji. j Znano je, da je koščena moka za nektere j poljske in 7itne aadeže iz7isten gnoj. Vendar pa je treba ž njo tudi pra7 ra^nati, drugače mnogo i njene guoji^ne moči 7 zgubo gre. Koščena moka mora prej, ko se na polje ali 7itne grede raztrosi, uekoliko uagojiti, kar se na sledeči način najbolje godi. Predno se raztrosi, se moia z dobro prstjo tako pomešati, da je moke in prsti jednako 7eliko. Ta zmes se potem z gnojnico polije tako, da je skoz in skoz kup 7lažen, na kar se 7se premeče in 7 kopico nakupiČi. Treba je kup z prstjo pokiiti in ga na mestu, kamor dež ne more, teden dni pustiti. Potem času se 7»e razmeče, dobro med seboj pomeaa, tako da je 7se 7kup, kakor jabel tneino^lažen prab, ki se da labko trositi. Ce 8e koščeni moki še nekoliko žaganja ali drobnega konjskega ali 07Čjega gnoja primeša je zrnes tim boljša, in gnoj se tim preje razkroji^a. Z gnojnico zrnea pre^eč poli^ati ne kaže, kakor tudi ne 7greti kup 7ečkrat pretnetati, ker gre tako po nepotrebnem 7eliko gnjilca, t. j. gnojivne moči 7 zgubo. Sejmovi 18 febr. Braalo7ce, Radgona; 19. febr. Gornja Poljska^a, Pišece; 22. febr. Verače, Teharje. Ii[||i!i