Poštnina plačana v gotovini. C*n« 25,— lir ■ 1^ E M O K R, I Ji Leto X. - Štev. 31 Trst - Gorica 3. avgusta 1956 Spedtz. In abb. i>ost. I. fr. Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulic* S. Anaitasio 1-c - tel. J-30-M Goriško uredništvo: Gorica, Rlva Piazzutta It. 11. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 160, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L, 170. letno L 2.000. — Poštni čekov*l račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek „Andrea Doria“ Tudi tržačani smo pomorci in zato še posebej trpko občutimo izgubo, ki je doletela italijansko trgovsko mornarico s potopitvi'-jo ponosnega prekomornika »An: drea D,oria«. Ta velika in mo; derna ladja sicer ni bila zgraje? na v naših ladjedelnicah, ni imet la v Trstju svoje domovinske lu: ke, ni bila last kake tržaške plov-ne družbe, vendar je bila sestavt ni del pomorske skupnosti, kat teri pripadajo tudi Trst in njo govi pomorci. Vsaj posredno smo torej prU zadeti tudi mi, posebno še, ko mednarodna konkurenca že skut ša izkoriščati nesrečo v namene, ki bi oškodovali vso italijansko trgovsko mornarico. Tako si mot ramo namreč razlagati vesti, po katerih naj bi bila nesreče kriva italijanska ladja, ki naj bi ne bit Is primerno grajena, ker se je pač potopila, ker ni mogla upo* rabiti svojih lastnih rešilnih Čoh nov itd. Ni naš namen, da bi zdaj, po skoro enem tednu, pisali kroni: ko dogodka. Toda v nasprotju s tem, na kar smo pravkar opor zorili, je treba ugotoviti, da je ves domači in svetovni tisk s polnim priznanjem podčrtal po* žrtvovalnost ladijskega poveljt riika in posadke, ki so storili vse za rešitev potnikov. Nesreča je tudi nudila priliko za dokaz medt narodnega bratstva in pomorske solidarnosti. V zgodovini pomor: stva je brez dvoma to bilo najt večje množično reševanje. Na pomoč so prihitele vse ladje, ki so bile blizu kraja nesreče, mor: je je bilo mirno, in tako je bilo število človeških žrtev skrčeno na najmanjšo mero. Glede samega trčenja lahko rečemo, da od potopitve »Tita: nica« ni bilo v mirnem času ta: ko tragičnega primera. Tudi »TU tanic«, takrat najpopolnejša in po vseh veljavnih pojmih ne po* iopljiva ladja, je samozavestno rezal oceanske valove. Toda do> volj je bilo, da se je srečal z le* deno goro, in vsa predvidevanja so odpovedala. Izginil je v o> ceanskih globinah. Tudi »An: drea Doria« je bila grajena po najnovejših tehničnih izsledkih, opremljena z vsemi aparati, ki naj bi povečali varnost njene plovbe. Več kot sigurno je, da s. tega stališča nihče ne more o: Citati ne njenim konstrukt er jem, ne družbi, katere last je bila, da bi pri gradnji hranili na račun varnosti potnikov in tovora. Vkljub temu pa je v tragičnem trenutku vse to odpovedalo, o: ziroma ni zadostovalo. Kje je krivda? Je odrekel rat dar? Sta ladji prehitro vozili skozi varljivo meglo, nista upo: rahljali predpisanih zvočnih in drugih signalov? Je na eni ali drugi strani bilo dano povelje za napačen manever? Vse to bo u* gotovila preiskava, ki bo trajala še dolgo, in vnaprejšnje sodbe je treba sprejemati z veliko vet zerviranostjo, saj se poleg že o> menjenih konkurenčnih nagibov skriva za njimi tudi problem vi* soke zavarovalnine in še kočljU vejše vprašanje plačila morebiti ne odškodnine. Nekaj pa je gotovo. Kakor so po nesreči »Titanica« bistveno izpremenili in spopolnili medna* rodne predpise za gradnjo in ot premo ladij, tako bo gotovo tut di tragično trčenje »Andrea Dot rie« imelo podobne koristne pot sledice. Že sedaj je očitno, da bo treba spopolniti naprave za spu> tčanje rešilnih čolnov. Če bodo ugotovili, da je odpovedal radar, bo treba tudi to naprava prila* goditi dejanskim potrebam, ozi: roma jo dopolniti z drugimi aparati. Sila trčenja je bila zares PODRŽAVLJENI E SUEŠKEGA PREKOPA Nasser je podžgal napetost na Bližnjem Vzhodu z usodno odločitvijo Kakor strela z jasnega neba je pretekli teden presenetila svet novica, da je kairska vlada po« državila družbo Sueškega preko* pa. S tem je samovoljno in v po* polnem nasprotju z obstoječimi obveznostmi razlastila delničar* je mednarodne družbe, ki je zgradila in je doslej upr avl j ah Sueški prekop. Dejanje je spra* vilo v nevarnost mednarodni re« žim te važne plovne poti. Kair* ska vlada je namreč že doslej preprečevala uporabo Sueškega prekopa ladjam pod izraelsko zastavo, čeprav so se vse priza* dete države že leta 1888 s poseb* no konvencijo dogovorile, da mora biti prekop vedno svobo* den in odprt tako v vojnem, ka* kor v mirnem času za vse trgov; :ke ali vojne ladje, ne glede na njihovo zastavo. Sedaj, ko je kairska vlada, ki je bila prej od* govorna samo za varnost preko* pa, katerega obramba je po od* hodu britanskih čet prešla na njene rame, prevzela tudi nepo* s-redno upravljanje prekopa in: določanje ter pobiranje pristoj* bin za plovbo skozi prekop, tli nobenega jamstva, da ne bi od časa do časa, po svoji muhavo* sti in razpoloženju, raztegnila razne omejitve še na druge. Tako so z odločitvijo kairske vlade prizadeti delničarji družbe Sueškega prekopa, ki so prikraj* šani za dohodke za vsa ta leta, kolikor bi jih še moralo preteči do leta 1968, ko bi po izteku koncesije prekop tako in tako postal egiptska last. Se bolj kot delničarji pa so prizsrdeti-tralnt-interesi evropskih in drugih za« hodnih držav, za katere pomeni plovba skozi prekop najbližjo pot v Perzijski zaliv, od koder prihaja petrolej, in v Indijo ter Daljni vzhod, od koder prihaja« jo številne in važne surovine. Lahko se reče, da je s samovolj* nim dejanjem egiptske vlade močno omajano že tako in tako kritično ravnotežje. Še hujše pa je, da predstavlja to dejanje eno najbolj grobih kršitev mednarodnega prava. E* gipt je s tem napravil slabo u« slugo posebno vsem gospodarsko manj razvitim, deželam, ki rabi* jo in se obupno potegujejo za mednarodno pomoč. Takšno de* janje namreč otipljivo dokazu* je, koliko se razni upniki lahko zanesejo na obveze, ki bi jih da« lc gospodarsko zaostale države. Že doslej je bila volja za vlaga« nje denarja v tujini močno oslab* Ijena, takšni ukrepi, kakor jo podržavljenje družbe Sueškega prekopa, jo bodo pa dokončno ubili. Zato je tembolj nerazum« ljivo ,da je to napravil prav E* čipt, ki je sam gospodarsko ne* razvit in moleduje na levo in de* sno za finančna sredstva. Prva misel, ki se je vsilila, je bila, da je Naser hotel s podr« ža vi j en jem Sueškega prekopa u« dariti Združene države in Veli* ko Britanijo, ki sta mu — ne« dvomno zaradi njegovega vedno večjega približevanja Sovjetski zvezi — odrekli že na pol obljub« ljeno pomoč za graditev velike* ga jezu pri Assuanu. Egiptska vlada je tudi jasno povedala, da bo dohodke Sueškega prekopa uporabila prav za gradnjo tega jezu, čeprav že enostaven račun pokaže, da ne bodo niti od daleč zadostovali. Se bolj sumljivo je, da se je na drugi strani takoj ponudila Sovjetska zveza, da bo Egiptu pomagala finansirati grad* njo As9uanskega jezu. Čim glob* lji bo prepad med Naserjem in Zahodom, tem sigumejše bo E* gipt končal v naši vreči, si misli* jo v Kremlju. Zato se pač trudi* io, da bi ta prepad čimbolj po* globili. Egiptski ukrep dobiva poseben priskus tudi zaradi te* ga, ker je sledil neposredno Na* Fcrjevim razgovorom s Titom, razgovor s Titom pa obisku in po 3vetov anj cm jugoslovanskega diktatorja v Moskvi. Tako dobi« va podržavljenje Sueškega pre* kopa svoje široko in usodno po* Htično obeležje. Razumljivo je torej, da je vse zahodno časopisje, zlasti pa fran* cosko in britansko, zahtevalo na* glo in odločno acijo. Pri tem o* požar j a veliko bolj kot na oško* dovanje delničarjev in družbe na potrebo po zavarovanju svobod? ne plovbe skozi ta prekop, ki je bil evropska zamisel, je bil zgra« jen z evropskim denarjem in je Evropi življenjsko potreben. V nedeljo so se v Londonu ^ešli predstavniki Velike Brita« nije, Francije in Združenih dr* žav, da bi se posvetovali o tem vprašanju. Sporazumeli so se, da je treba zavarovati Sueški pre* kop v interesu vseh, ker je to mednarodna pot, po kateri mo« ta biti zagotovljena svobodna plovba za ladje vseh držav. Ka« ko bodo to dosegli, bo pokazala bližnja bodočnost. Prav tako se bo tudi šele pokazalo, koliko so vredna egiptska zatrjevanja, da se glede tega ne bo nič izpreme* nilo in da bo prekop tudi v bo* doče, pod enakimi pogoji, odprt za ladje vseh držav. Titov povratek z grškega izleta V soboto zvečer sta zaključila svoj. o-bi.sk na Krfu, kjer ste. se mudila; ikoit gosta grškega kraljevskega paira, jugoslovanski predsednik Tito in Jovanka. Tito ;c .iml razgovore s kraljem in ob ikonou tudi z grškim ministrskim predsednikom Raramanl-lsom. Pred odhodom je Tito izjavil, de iso .razpravljali o splošnem .mednarodnem položaju, maj, večjo .pozornost pa so posvetili grško jugoslovanskim zadevam in. odnosa,jetn med članicami' Bal-.itranikfri.mHH«*. -... Ali je imel Titov sprehod v Grčijo še kf.ko drugo namero, razen tiste, da 'nekoliko potolaži Zahod .za svoje »navdušeno romanje« po Sovjetski zvezi, in da re-•tušira svoje in svojeitske izjave ob tej priložnosti, je težko uganiti. (Na vsak način je Tito smatral iz® potrebno, da vsej malo prezrači! Balkansko zvezo, ki jo je pred časom odložil v naftalin. Je pa. tudi' še neko drugo vprašanje, ki je morda povezano s kriškim izletom. ■Ze januarja je jugoslovanski, .veleposlanik na Dunaju povabil avstrij.skega ministrskega predsednika Raaba na obisk v Beograd. Ta naj 'bi ibiil že meseca maja. Zaradi romanja Tita v Sovjertijo j» so ahisk odložili na jesen. 'Spričo očitnega nagibanja Tito na .stran Kremlja je nar stala v avstrijskem zunainjem mniist-nstv.u precejšnja zadrega glede obiska Raelba jugoslovanskemu, diktatorju. Poteg tega obstojajo med Titovo .in avstrijsko vlado še velika finančna nesoglasja. Za rafzlaščeno avstrijsko posest v Jtt-gcBlavijl zahteva Avstrija nad dve milijard:! šilingov odškodnine, Tito pa ponuja 2 od ato tega .zneska. Poleg tega so • druge obmejn*- še d&>.- kajo na ureditev. Morda je tudi Raebov obisk Titu poslal diktatorja ma Met na Kri.... Romarska gorečnost Tita in njegova manija m sprejemanje obiskov, vise to spravlja jugoslovanskega diktatorja, v diplomatske in finančne zadrege. Tito, ki se je svoječasno iz Indije vrnil z majhno menažerijo, ki .jo je dobil v dar 'za. dragocene darove, iki jih je pusta v itlstih deželah, se vrača tudi s Krfa z živim tovorom. 'Neki atenski meščan je poslal gostoma iz Jugoslavije živo kar melo, ki so jo neposredno pred odhodom vkrcali na 'ladjo »Galeb«. Kaj je dotični meščan 'hotel s tem darilom .povedati, je HUDOBNI STALIN IN DOBRI LENIN Stalinovi nasledniki, se po fizični (smrti iin zlasti še po moralnem uničenju Stalina na vse načine trudijo., ikaiko bi pred lastinimi množicami rešili- komunistično vladavino. To reševanje temelji na nadčloveških naporih uporabne komunistične dialektike, da naprti vsa -številna nezadovoljstva in vso kolektivno in individualno jezo nad krivicami, (nepravičnostmi in nečlovečnostmi diktatorskega: u-stroja mrtvemu diktatorju., ki naj bi se hil na prav tako nerazumljiv kot obžalovanja vreden način oddaljil od Leninove1 linije. Tako 'ustvarja dialektika v Rusiji novo pravljico o hudobnem Stalin« in dobrem Leninu, Ce Stalnovim dedičem priznamo, da verjetno danes govorijo resnico o Stalinovem značaju in njegovem despotizmu, potem moramo takoj dodati, da govorijo ti ljudje — in e -njimi pokorno seveda tudi vsi njihovi (najemniki na Zahodu — .zgolj del resnice. Delna resnica pa je la- strahotna, toda vkljub temu bi morala tako velika oceanska la* d ja le vzdržati na površini. Pret gledali in morda predrugačiti bo treba torej tudi sedanja načela in predpise o razdelitvi ladij trt govske mornarice v določeno štet vilo vododržno ločenih prosto* rov. Tako bo nesreča »Andrea Do? rie« prešla v zgodovino kot prit mer, s katerim je usoda opomnit la morda že presamozavestnega sodobnega človeka na njegovo majhnost in nedovršenost, na potrebo, da se še vedno uči in dopolnjuje svoje znanje in nat prave. * * * Ži zelo blfeu. Značilno ea zadržanje Hnu-Sčeva et Co. je, da izvajajo uničevanje »stalinizma« s stalinskimi, metodami. Prav po metodah »ljudskodemokratičme-ga« pravoreka. je obtoženec grešni kozel za vse zločine, ki mu jih sovjetska partijska biblije .zvrača na ramena, ko mu pritiska1 pečat »ideološkega odklona«. Za Stalinovega življenja je ta odklon dosledno nos.il označbo marksizem - leninizem - stalinizem. Bo Stalinovi- smrti pa ugotavljajo dediči, da je dosedanji čuvar boljše viške doktrine prav s pripono a stalinizem« k ostalima izmoma strahovito grešil. Druščina ‘Hjruščev eit Co. oznanja, da. sta Manc .in Engels zavračale, osebno čaščenje im de je bil »genij revolucije«, Lenin, izredno skromen človek. Ničesar pa druščina dedičev ne pove, zakaj je prišlo do takih odklonov, do takih iarodkov. Druščina oznanja »resnico o Stalinu* im zatajuje resnico o sistemu komiumiistične diktature, ki- je le pred Stalinom razvijala enačilnosti samovoljnega vladani«, terorja te nečloveštva. (Pravljica o hudobnem Stalinu in dobrem Lemimt 'bo verjetno našla v Rusiji In tudi izven m-je množice, ki ji bodo verjele že izato, ker je Stadn mrtev šele tri leta, Lenin pa že trideset let, čeprav prav ta legenda pametnemu človeku dokazuje, da bo »stalinizem« kot politična! metoda vladal tudi v bodoče. Nihče me more aamikali, da sita se o-sebnostii Lenina in Stalina razlikovali. Verjetno je tudi, da bi bil razvoj v Rusiji morda nekoliko drugačen, če bi Lenin preživel1 Stalina. Vendar je vse to nebistveno v primerjavi z dejstvom, da je »dobri Leniin« kot voditelj boljševišike revolucije ustvaril sistem .partijske diktature in zasnoval načela, državnega terorizma, ki mu je Stalin kesneje pritisnil samo svoj osebni pečat. Ne pozabljajmo, da je bil Lenim tisti, ki je oznanjali potrebo tiiičmeaa 'uničevanja sovražnih so- cialnih razredov. .Lenin je z dekretom 20. decembra 1917 ustanovil proslulo tajno policijo Ceko, ki od tega časa; pod raenii-mi 'imeni .in krinkami po načelih inkvizitorskih sodišč, to se pravi z uporabo najbolj inečloveških mučilnih naprav, nor slediuje .»protirevolucijske delavnosti«. Zlasti socialisti ne bi smeli danes pozabljati, da je Lenin za buržoazijo namemb-mi uničevalni teror brez slehernih pridržkov raztegnil tudi ma socialistične stranke in da. je še za. časa svoje ge življem ja. ta teror zaijel tudi same komunistične vrste. Vsako »grupacijo« ali »opozicijo« je Lenin prepovedoval, voditelje pa pregai-njal. 'Prav nič težko ne bi bito navajali številne citaite iz Leninovih spisov, v katerih e ustanovitelj boljše v iške strahov la>-de oznanjeval neizogibnost terorja, »najstrašnejšega terorja« ,in obsojal vsako »naivno sentimentalnost«. Pri. item se je skliceval »na komunistično moralo«, ki obstojaj v »pobijanju- im umičevamiju* sovražnikov revolucije. »Dobri Lenin« v. resnici ni bil »vege-tairianec«, kot so bili tistii socialisti, ki jih je zaničeval im zasramoval. Bil je revolucionarni krvnik % največ jim apetitom. Kat ustvarjalec -ideologije in argai-nizaedje tooljševi&ke države, kot oznanjevalec revolucionarne morale komunizma in spočetnik državnega terorističnega u-,stroja v Rusiji je »dobri' Lenin« pripravljal »hudobnemu Stalinu« pot v stalinski despotizem. Novi pripovedovalci pravljic v Kremlju in po .zahodnih komunističnih partiji, h -bi se morali zavedati, da je ztgodovi-ina boljševizma, to da so spisi bodjševir šlkih prerokov na Zahodu vse preveč znani, da bi jih mogla legenda o hudobnem Stalinu in dobrem Leninu' preslepiti. Prav izaradi tega tipično stalinskega zapeljevanja množic v zmoto ne zaslužijo nove taktične poteze Hruščeva et Co. .nobenega izaupenja. precej izaganetno. 'Kamela, je namreč žival, ki shaja, tudi ob zelo skromni hrami' in slabi negi. Da ni mislili s tem na jugoslovanske gospodarske težave in nizko življenjsko raven jugoslovanskih državljanov? Dejstvo pa. je, da Tito mi trenil z očesom te je darilo sprejel. „Pravda“ polemizira s francoskimi socialisti Francosko sortlalistlično odposlanstvo, ki je bilo nedavno na obisku v Sovjetski izvezi, je po svojem povratku objavilo izjavo, v kateri njegovi čfami navajajo* kaj so romarji videli v itej deželi. Med drug iin francoski, socialisti zatrjujejo, da v Sovjetski zvezi niso našli socializma, pač pa navaden državni kapitalizem. Voditelj odposlanstva, pravi, del je v isovjetski družbi ugotovil kar šest razredov, od katerih ima vsak svoje privilegije. Ce gremo od .zgoraj navzdol, so to: tehniki in -inženirji, specialisti, državni uradniki, vojaki, delavci to kmetje, 'Politične prvake je očitno izvzel, ka.jti ti živijo izven razredov, itam visoko na o-•blaikih blagim je in 'ugodja, o katerem drugi niti sanjati ne morejo. Sovjete, ki hočejo veljati za brezrazredno družbo to se v zadnjem času- močno zavzemajo prav za uspavanje in pridobivanje socialistov, je ta< ugotovitev', jnočno -prizadela. Glavni sovjetski dnevnik »Pravda« je odgovoril z ostrim člankom, v katerem trdi, da. je- sovjetska družba monolitna in da v njej mi. razred-ittih razlik, ker so vsi državljan enaki. Prav tako se »Pravda* spotika ob ugotovitev francoskih socialistov, ki, so izjavili, da so se prepričali, kako jei življenjska raven v Sovjetski zvezi veliko nižja kot na Francoskem. Tudi glede tega je »(Pravda« drugačnega mnenja ter je zapisala, da. bi življenjska raven sovjetskega ljudstva bite- najvišja, na svetu, če ne bi bMo druge svetovne vojne. Ce ... Ta le nikoli ni izaijc* ujel! Spremtnki n MidMen Madžarski parlament, iki še je pretekli ponedeljek prvič sestal po odstopu kosija, je odobril obširne spremembe Vi vladi novega ministrskega, predsednika ■Hegeduša. Med drugim so i-zvallli za rnfr. mistrskega podpredsednika Georg tjai Ma-rosa:ne>, bivšega socialnega demokrata^ k> so ga v .začetku letošnjega Jeta rehabillr tirali. Zunanji minister je postal bivii madžarski poslanik v Washingtorvu:, Berlinu, Londonu in Pragi Imro Horvath. Sprejeli so odstop bivšega obrambnega ministm Famkasa, ki so g® prejšnji .teden izključili iz komunistične stramkfc, Farkaš je bil pristaš strmoglavi jenega Rako&ija. »Novi mtolstraki predsednik Begeduea je ob objavi vtodne preosmove abljutotJ madžarskemu narodu bistveno izboljšanje živKlenjske ravni in večjo svobodo. 'Napovedal je odpravo .zakona, ki prepoveduje državljanom svobodno gibanje in pripadnikom gotovih slojev bivanje v ver likih mestih. Obljubil je tudi' večje med /oratvo nad .delovanjem policije in odpravo prisilnih posojil, ki so zmanjševala prejemke delavcev. 'Same stvari1, za katere bi predpostavljali, da jih v deželah »bratstva in, socializma« sploh ne more ‘biti! V ES T 1 z ( 3 0 RIŠKEGA Slovenski - ne r lemški Danderji Kril - - - * — vičnost režima sili ljudi na beg zanimajo Slovence in njihovo usmerjanje! svetovalec Vis uit in, ;ilzvoljen na komuni-stično-novolistarsk i listi, pa rod« Slove- Kakor znano, prihaja iz Jugoslavije nezmožni, da bi položaj, na kak način vedno več ubežnikov, s-tarih in mladih, k;. prosijo za politično zatočišče v Itaddiji: Gospod urednik! Z zanimanjem sem zasledoval zadevo dr, Danderjai, ki so jo novolistarj-i iznesli v svojem glasilu, in, sem prišel do zaključka, da jih je pravzaprav sram, kajti zadeva ikot itaka ise je obrnila po-podnoma. prati njim ter ne vedo, kako bi se izvlekli iiz te zagate! »Novi list« je namreč prvi poročal, da se je neki nemški odvetnik iz Briiksna ločil od editne nemške tirolske sitrainke Volkspartei in si ob majskih volitvah postavil .svojo lastno- in samostojno listo, za kar naj bi bil prejel pet milijonov lir iz državnega fonda. Tirolski nemški poslanci da. iso .zaradi 'tega in v zvezi s tem bili stavili' vprašanje na pristojno ministrsko mesito. Ko je o tem poročal, je .»Novi list« zvijačno im seveda zahrbtno ter .popolnoma nekrščansiko in nesilovensko metal sum na kandidate edine tržaške Slovenske liste, kot da ibi tudi njim v Trst prišel kak denar iz 'Rima. Komu je »Demokracija« pošteno odgovorila, smo vsi pametni ,in 'zavedni ter s komunizmom in demokrščanstvom ne-omadeževami Slovenci razumeli, da s tar kim poročanjem 'in podtikanjem bi se no-volistarji pravzaprav radi. samo izognili vprašam.ja, ki j,itn je večkrat in od raizni« sitrani bilo postavljeno: od’ kod denar? Or. Dander je nemški odvetnik v Bri-iksnu in njegova, zadeva je nas Slovence malo .zanimala. Mi mu m-imaimo niti kaj očitati, niti .ga 'kaj hvaliti odnosno zagovarjati! Zadeva tkot taka nas Slovence zanima Je v toliko, v kolikor bi se novolistairji, v popolni 'zadregi in: sramoti, radi pri na- ; ših ljudeh otresli očitka, danderstva, kot ' eo .ga oni. sami prikazali in razvpite!... Iz listov smo nadalje izvedeli, da je zairadi načina zadevnega poročanja od1 stremi tirolskega lista »Dotafftltfcen« dr-(Dander odgovomeiga -urednika tega lista tožili 'in tožbo tudi zmagal, kajti odgovorni urednik dr. Volgger je biil obsojen na osem mesecev zapora, devetdeset tisoč lir gilotoe in na. en milijon, odškodnine. 'V zadregi je '»Novi 'Ust« novico grenko požrl in se .zopet spravii na neki «sdo-venski list«, češ da je e neprikritim zadoščenjem pisal o obsodbi dr. Volggearja ter da je označil tudi oba' poslanca z?, obrekovalca im tožnika in. vzel v zaščito razkolnika Dander ja. Tisti »slovenski list« pa ni o obsodbi prev nič poročal »z neprikritim zadoščenjem«, niti tli »napadel vodstva južnih Tirolcev«, še jraufti »označili oba poslanca za. obrekovalca, in lažnika in vzel v zaščito razkolnika Dander ja«. Tako pisanje »Novega lista«" pred-»taivlj® širjemfe laži in obrekovanje. To je po zakonu, kaiznivo in splačalo ibi se, gospod urednik, da nostopite s tožbo, kajti takim ljudem je treba vendarle pokazati, kje je krščanska in slovenska mo- Izlet v Bardotino Kmetsiko-delavska zveza iz Ste-ver.jana vljudno vabi na izlet, ki ga priredi v soboto 1. septembra 1.1. v Bardoli.no pri Gardskem je-.zeru, Izlet je bolj poučnega značaja, 'ker gre zai ogled tamkajšnje ■zadružne vinske kleti ter moderno obdelanega, posestva na. brdastem svetu, kjer na površini 45 hektarjev .zemlje pridelajo .po 1200 hektolitrov vina in redijo 45 glav živine. Prijave sprejemata trgovina Teir-pim v Bukovju in g. Perin v Dvoru. trala. doma, njim, ki jo s takim pisanjem tako radi teptajo! »Novi .list« pa obsodbe dr. Volg-gerja ne zanikuje to lei dostavlja, da je obsodba padda, ker dist ni hotel prinesti popravka, ki mu 'ga. je dr. Dander zaradi njegovega pisanja bil poslal, ter da. je proti obsodbi že vložil priziv. Tem hujše torej, ie gre za neobjavo zahtevanega popravka, kajti določila zat-kona so v tem oziru točna.: kdor zahtevanega popravka ne objavi, zapade kazni, in sicer že zaradi tega, ker popravka ni objavil! Sicer .pa vprašanje obsodbe aii oprostitve inas Slovence več kat toliko ne zai-nima. Nam gre za to, ali imajo novola-®taxji pravico očitat! razkol,ništvo dir. Damderju, in očitek več adi manj odkrito metati tudi na naše zavedne slovenske .narodnjake, medtem ko so oni, novoli-istarji, prtavi nairodni1 razkolniki, ko so ob 'majskih volitvah podprli ne le slovenske, ampak tudi italijanske komun i -site in tudi druge italijanske stranke ter sc iz njimi oelo kandidirali ter .na ta način omadeževali in rušili edinost tržaškega slovenstva .in slovenskega krščanstva, »Novi dist« zopet piše, da je na seji za izvolitev župana in odbora dr. Dander pri klicanju pristnih svetovalcev odgovoril is »presente«, namesto z »hier«, ter da je preprečil izvolitev nemškega, župana in odbora, ker so negovi pristaši, skupno sr. vsemi, italijanskimi 'svetovalci volili njega samega, ki pa tudi ni prejel (zadostnega števila glasov, da bi bil izvoljen z«, župana. ■Zdaj po.glej.mo pa Nabrežino: Tu je nec, glasno in odločno izjavil, da bo v občinskem .svetu govoril italijanski ter je 'tako tudi ravnal. Kaj .se je zgodilo? '»Novi list« .ga ne imenuje za. razkolnika;, in novolisitatr Drago Legiša ni odstopil od 'mesta svetovalca ter ni zahteval (v kolikor nam iz poročil izhajai), da, se morajo Visi.niti.novi nastopi v italijanščini prevajati na slovensko! •Razlkolništvo novolistarjev izhaja, torej iz sledečega: ker so se na škodo slovenstva povezali ne le s slovenskimi, ampak tudi z italijanskimi komunisti in drugimi italijanskimi strankami; ker so na ta način iz naibrežinskega občinskega sveta izključili 'šest zavednih slovenskih svetovalcev in namesto mjih pripomogli k izvolitvi šestih italijanskih; ker sedijo v nabnežinskem občinskem svetu, skupaj s svetovalcem Visintinom, ki noče več govoriti slovenski, kot je peč govo-ril na volilnih shodih, da je le lovil slovenske* glasove, in, na ta način z njimi na škodo slovenstva 'sodelujejo, in končna, ker niso izvajali posledic, ko so svetovalci iz njihove liste odločili, da italijanskih govorov v občinskem svetu ne bodo prevajali na slovensko! Naj »Novi list« premišljuje nad' temi •narodnimi grehi svojih, voditeljev in nftj' pusti pri miru nemško manjšino na Tirolskem! ' Tirolski nemški poslanci v Timski poslanski zbornici stalno podpirajo damo-krščansko vlado, in »Novi list« jim tega V članku pod naslovom »Borba Za svobodo in lov na kresnice«, ki ga je »Demokracija « priobčila 20. julija, je pisec v polemiki med drugim naštel neuspehe jugoslovanskega komunističnega režima. Da bi teiga ne stoonil! Naš dopisnik S. je napisal tildi stavek: »Uspehi v industrijskem oziru in v gradnji kake železnice ne morejo vendar pokriti in plačati neuspehe v zunanji politiki, kot so izguba Koroške, Trsta, Gorice in Benečije; niti ne opravičiti odpravo državljanskih in človečanskih prarvic jugoslovanskih narodov; še manj pa o-pravičiti stalno nizko raven kmetijskih pridelkov, ki stoji globoko pod ravnijo predvojne .cunjaste’ Jugoslavije, iz ka>-tere ntiso ljudje bežali za vsako, ceno, tudi za ceno življenja, po kopnem in po morju.« Tržaški »Piccolo«, »Istrsko revizionistično gibanje« (Movimenbou Istriano Re-visionista) in podobni, ki komaj čakajo, da bi pač slovenski manjšini našli dlako v jajcu, so planili pokonci. Iz izrazito polemičnega članka s titovci, v katerem je pač pisec uporabil vse argumente, ki so mu bili na razpolago, so iztrgali en sam stavek, da bi tako polemiko prikazali kot program/etično izjavo »katoliških in demokratičnih« Sovencev -na Primorskem. Na osnovi enega samega iz članka iztrganega stavka obtožujejo demokratično usmerjene pripadnike slovenske manjšine v Italiji, da so iredentisti, da se ogrevajo za priključitev Trsta, Gorice in Slovenske Benečije k Jugoslaviji, skratka, da ogrožajo celovitost državnega ozemlja. Zaključujejo s pozivom državni oblasti, da to prepreči. Demokratični Slovenci in posebno »Dernakratcijav a ogorčenjem odklanjamo takšna podtikanja. Vsak trezen Slovenec in Italijan, ki je prebral omenjeni članek, ki ga je poslal dopisnik S., se je lahko prepričal, da je polemičnega, ne pa iredentističnega značaja. Kdo ne ve, da so se jugoslovanski narodi potegovali za vključitev vseh zamejskih Slovencev? To ni vendar nobena tajnost, in če nekdo danes v po-lemUki s pristaši sedanjega jugoslovanskega režima omeni to dejstvo, s tem vendar ine zagreši protidržavnega zločina! V teh mSejah in luči bi se moralo razlagati članek »Borba za svobodo in lov. na kresnice«, ne pa tako, kot sta to napravila tržaški »Piccolo« in za njim »1-strsko revizionistično gibanje«. Demokratični Slavvenci, ki živimo v mejah I-talije, smo tako po pariški mirovni pogodbi, kntor po rešitvi tržaškega vprašanja izjavili, da hočemo biti lojalni iv pozitivni italijanski državljani. Naša ij-java je bila iskrena in pri njej ostajamo, ker nn'h vzrokov nehali. .Zato se prizadeti Sovcdmjci, ki nam je dobro stanje ceste pri srcu, .obračamo, na. gorišiko županstvo s prošnjo, da se omenjeno začeto delo konča ali vsaj, da ise odpravijo kupi grame za. ki ležijo skaro na cesti in kmetovalcem ovirajo dostop z vozovi v njive. Mrzla Soča je zahtevala -novo žntev. V nedeljo popoldne 29. julija se- je kopal 22-ietni Vinicio Pecol, doma iz Moše., Ko ,pa je skočil v vodo, ga je verjetno prijel krč in ni ,ga> bilo več iz nje. Njegova dva spremljevalca sta mu, takoj, priskočila na pomoč, a> bilo je zaman. Truplo uitopljionica so našli šele naslednjega dne na daljne-m koncu vasi pri jezu. SMRTNA KOSA V Steverjanu je v petek 27. julija; Ur ■mrla domačinka Doroteja Petrič, omože-i.ia Pilanišček, stara komaj 32 let. Zapušča otroka, in moža., katerima izrekamo naše sožalje. Steverjancii stojimo i»d težkim in mučnim vtisom, ker jugoslovanske oblasti -niso dovolile materi in .sestri pokojnice, da bi jo prišle obiskat, ko je bila še živai, in mrtvo spremiti k večnemu počitku. Talko ravnanje oblasti je vse obsodbe vredno! f Marija Žigon Dne 27. julija, t. iL je lumirla v Komnu 84-letna Marija Žigon, sestra. Milič Helene. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice. (Pokojnica je bila iz znane Žigonov e družine itn sestra pok. komenskega župana. izboljšali niti v gospodarskem, liiiti v političnem in sploh- socialnem oziru. Na ra- * čun Tita, ki samo 'potuje in živi v cesarskem razkošju, krožijo vse vrste govoric in hudomušnih smešnic. 'Množični -pobegi čez mejo že sami po sebi odkrito -govorijo ,da mora biti življenje v komunistični Jugoslaviji res ne -iznosno! Nekateri ubežniki pa 'ti prihajajo na dan tudi s takimi izjavami: '»Tito se je .spravil v Moskvo. Moramo torej pričakovati, da .bodo v kratkem- zavladali .tudi pri nas moskovski ljudje, ki ibodo mejo še 'bolj- zastražili, da ne pride več v svet niti -beseda, niti' človek.« GOSPODARSTVO V VINOGRADU IN V SADOVNJAKU ne smemo odlašati z okopavanjem, to se pravi 'z -rahljanjem zemlje, ker z nastopajočim suhim vremenom 'bodo rastline močno trpele. Vedeti moarmo namreč, da .zemlja, ki je stlačena od' dežja ali hoje ali kakorkoli, začne ob suhem vremenu razpokati in 'iz; razpoki in hitreje izpuhteva vlaigei iz spodnjih plasti. Istočasno pa se za -razpokami potrgajo itudi- nežne koreninice -rastlin, 'kar je vse kvarno za ;raščo. Z rahljam,jem zemlje pa preprečimo vse--te nedostaitke. -Zadostuje, da zemljo zrahljamo 'za kakih. 10 cm, je pa; do--bro. jda pri tem zemljo čim bolj' zdrobimo, -s čemer dosežemo zaželeni -uspeh. 7. rahljanjem uničimo tudi pleve-l, ki vsrkava vlago in hranilne snovi ina -škodo rastlin. V .splošnem smo s škropljenjem trt končali. Le, začetkom avgusta ibomo -po potrebi rahlo poškropili vrhove poganjkov, ker s itero dosežemo, da les 'bolj do-izori. Mladin trtam moramo -pa še-škropiti, vse. dokler še rastejo. Tudi ne smemo mladih itnt preščipava-ti, ker bi jih * (tem ošibeli. Lahko pa. se v sedanji vročini pojavi' grozdna plesnoba (oidiinn), zato moramo »talno pregledovati trite, in kaikor hitro bi opazili -razvoj plesnjotoe, bomo grozdje požveplali.' To delo maramo opraviti najraje v hladnih' večernih, ali .zgodnjih jutranjih urah ter ne preveč izdatno, to se pravi, da' moramo le ina iiahlo podim iti grozdje. V ta namere bomo uporabljali bakreno žveplo ali pa navadno čisto žveplo, kateremu' dodamo po 10-20 odstotkov prahu Caffa-ro, dai tako preprečimo itudi morebitno obolelost jagod' po pemomosipari. Kdor ima trte ali .sadno drevje sploh, ki bi ga rad cepil v oko, naj to opravi v .sedanjem času in vse dokler je podlaga še sočna,. Moramo namreč vedeti, da dosežemo uspeh pri cepljenju v oko le, afco znamo izbrati -za to primeren čas, in -ta je takrat, ko je drevje v polnem drugem soku. Seveda je za dober lus-peh odvisna tudi spretnost cepljača samega. Ko cepič čez kakih osem dni odvežemo, moramo vcepljeno oko namazati z brozgo prahu Caffaro, .da ga- obvarujemo od napada pe--ronospore ali smolk-avostii ter drugih bolezni in nam tako -bolje dozori. Neuspelo .prvo cepljenje lahko ponovimo vse dokler je drevo v drugem soku.. V hribovitih sončnih legah bomo cepili, zgodnje vrste sadja, -da iga tako obvamujemo pred morebitno sušo; pozne vrste pa. v osojnih legah. Pomilostitve Pred reformo kazenskega zaftona Republiški predsednik Gronchii je pretekli ponedeljek podpisal dekret o pomilostitvi 38 na- -razne 'kazni- obsojenih o-seta, med katerimi jih je 23 v ječah. Predsednik je sprejel ‘a ukrep na prizadevanje pravosodnega- ministrai Mora, Iki nadaljuje z napori za olajšanje trpljenja nekaterih državljanov, ki so bidii. obsojeni .za dejanja, ki so jih zagrešili v izrednih okoliščinah. S temi ukrepi namerava -pravosodni -minister -že vnaprej- uresničiti del tega, kair .bo prinesla pripravljajoča, se preosno-va 'kazenskega zakonika, ki bo — kakor napovedujejo — urejen po najsodobnejših človečanskih načelih. Ko beremo takšne novice, se kar nehote vprašamo, adi- je potem v teh naših -obmejnih .področjih prav, da se na razne 'zahteve zasebniih strank za leto dni ali še več odvzame svobodo raznim ljudem, ki so prav tako obdolženi, da so v izjemnih okoliščinah zakrivili 'kazniva dejanja in se potem morda celo ugotovi', da .sploh -niso krivi-, oziroma, da. pri dejanju niso 'sodelovali. Nujno je torej potrebna temeljita pre-osnova tudi. same prakse na našem ozemlju, da n,e bo več upravičenih pritožb in, občutkov krivice, ki gotovo ne prispevajo k tako zaželeni pomiritvi. N.aj ji ibo k roška zemljica -lahka! AVT0TAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZ0NI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za prevoz potnikoo po Goriškem in v Jugoslavijo prav niič ne očaitcm koi j« 'krivično, lažni- petek 3. avgusta. Režimski iljoidj-e pa da 'živijo isaimo zase, Ali smo demokratični Slovenci lojalni aii „protidržavni elementi“? Leto X. - Sitev. 31 DEMOKRACIJA St ra a 3. KAČE V AVSTR ALI II Difiola tesla - pesnik elektrotehnike je pred sto leti zagledal luč sveta 'Pred sito leti, 10. julija 1856 je 'bil rojen v vasici Smiljan pri Gospiču Nikola Tesla, . pesnik elektrotehnike, kakor ga je imenoval edem njegovih sošolcev. Njegov oče je bil pravoslavni pop. Tudi njegova malti je izhajala ia duhovniške družine. Bila -je pametna in -spretna: žena; od' nje je Tesla 'podedoval svojo visoko nadarjenost in iznajdljivost. Realko je Tesla dovršil v Zagrebu, tehniko pa v Gra.cu. Po dokončanem študiju je bil inajprej- zaposlen pri rneki telefonski družbi v Budimpešti, nato je odšel v Pariz in 1. 1884 se je izselil y Združene države. Tu je bil najprej- zaposlen pri družbi Edison - Gompany, -kjer pa ni našel razumevanja .za svoje .zami-sli, zato je 1. 1885 s pomočjo nekaterih premožnejših posameznikov ustanovil društvo '»Tesla -A.rc-LigSt-Compahy«, ki je izkoriščala enega.’ izmed devetih njegovih patentov in izdelovala električne obločnice. Leta 1887 je po prvem večjem finančnem uspehu ustanovil -družbo »Tesla Ele'kt-ri.c-Comlpany« in šele to je lahko razvil vse svoje iznajditeljske 'zamisli. Zgradil je generator .za. izmenični .tok. 12. oktobra 1887 je prijavil svojih sedem novih patentov osaa. prenos električne e-nergije«. Te patente ■ je 1. 1888 prodal družbi »-Westinghouse Co.« za en milijon d-o’o..rjev. Nekaj dni kasneje je pred American Institute o/ Electrical Engineers predaval b svojem večfaznem sistemu, s kate-Tim je obrnil nase pozornost vsega elektrotehničnega sveta Prav posebno -so se ua Teslove zamisli zanimali Nemci, ki so po njegovih načrtih izdelali pri ‘nemški druibi AEG prvi poizkusni motor 1 jU •konjske stile -za »vrtilni tok«. Ta »vrtilni tok«, ki -mu- pravimo danes izmeriični tok, -sc — kcf.Jor j-e dokazal Tesla — 'lahko preoblikovali v poljubno visoke napetosti in ga prenašali skoraj breiz pomembnih ?žgub na -zelo velike oddaljenosti. Tako so' Nemci, prvič v 'zgodovini elektrike l!T891 med mestecem Laufen ob Neckar-jiu in Frankfiuirtom n/M. prenašali električno energijo 140 Ks -na daljavo 175 ki-lomeitrov. Ze 1. 1889.se je Tesla odpovedal'svojemu sodelovanju pri družbi Wesitinghiau..’e in se posyetil kat svobodni inženir do tedaj popolnoma neznanemu področju. Ker je obločnica z izmeničnim totocjm nizke freikven.ee povzročala neprijetne" glasovne motnje, je Tesla v letih 1889/90 izdelal stroj: s frekvencami 10.000 do 30.000 Hz JZa dbločnice. Pri transformaciji teh v isokofrek venčnih izmeničnih tokov na visoke napetosti pa so nastopili presenetljivi učinki. Z izkoriščanjem resonančnih učinkov se je mlademu iznajditelju posrečilo izdelati meter dolge iskre iti u-metine 'bliske, dobavljati tok žarnicam in celo malim motorjem brez napeljave im kapacijtivino vzbujati1 svetlobne cevi fantastičnega obsega. V svojih eksperimentalnih predava^ njih je Tesla demonstriral svojo »luč bodočnosti«, ki jo je proizvajal is svojimi Tesla oscilatorji .najrazličnejših vrst. Teslovi tokovi so prodirali skozi človeško Komunistični kapitalisti V titovski tiskarni v Trstu, v ul. Mon-tecchi 6, stavkajo 'grafični delavci že devet dni’. Ravnateljstvo jim odreka mezdne pridobitve, ki so jih deležnži- vsi njihovi tovariši po ostali Italiji ito tudi v Trstu-. »Corrier-e1 di Trieste« i-n »(Prim. dnevn’k« praiv toliko dni ne izhajata. Poskušali so »Corriere« tiskati v Vidmu, pa so se tamkajšnji; stavci' tej nameri solidarno uprli. - ‘ \ Komunistični »kapitalisti« so v praksi še 'bolj itrmasti. od »imperialističnih«. 'Dober nauk za zaslepljence in sopotnike. telo, ne da bi mu -škodovali. Segrevali so teilesno 'tkivo in ustvarjali osnovo modernega diatermičnega .postopka. 2e leta 1893 — tri 'leta pred Marconijem — se je Tesla ukvarjal iz vprašanjem »prenosa razumljivih znakov ali celo e-nergij na kakršno .koli razdaljo brez u-porabljanja žic«. Kot oddajno napravo je predlagal visokofrekvenčni generator, ki bi ;bil z enim polom priključen na. zemljo, z -drugim pa .na »telo z veliko -površino«, na današnjo anteno. Požar, ki je ■naspal 13. marca 1895 v njegovem laboratoriju, mu je uničil vse aparate in načrte ter mu iza -leto dni zavrl delo. Kljub -temu je 1. 1897 prejel potrjene patent? Djje 20. julija 1936, natančno pred- 20 leti, je ducat nemških letal spustilo generala- Franca, na pozornico svetovne .zgodovine. Takrat je -bila spočeta tudi današnja tragična usoda Jugoslavije. To pa se je .zgodilo takole: Španija j-e bila' že več časa »levičarska republika«. Njeno vlado so označevali .za, »ljudsko fronto«. Ljudstvo j-e bilo res tu. prepojemo strasti in pohlepa, okrutno in nizkotno na eini strani, ponosno in veličastno na druigii. -Revoltiralo je proti Cerkvi, plemstvu im. vojski. Samo »fronta« je manjkala, trdna in jasna politična volja ter organizirana oblast. »Rdeči« so požigati cefkve, pobijali duhovnike, onečaščali redovnice, morili (kmečke posestnike in zasramovali častnike. To vrenje ljudskih množic pa je imelo ikaz- malo opravka s kako komunistično vstajo. Ko se je Franico pripravljal, da Španijo -reši pred neko dozdevno komunistično revolucijo, je štela španska komunistična partija vseiga 3000 članov. Teden dmi pred nemškimi letali je neko levičarsko likvidacijsko- poveljstvo umorilo desničarskega voditelja Soter-a. V noči med 18. .in 19. junijem 1936 je razdražena vojska zaradi itega umora pričela s protirevolucijo. V ibistvu je ib.il to prav tisti »pronunziamento«, vojaški u-dar, ki velja po latinskih deželah že skoraj za ustavno obliko za izmenjavo vlad. Levičarske stranke so z armado tako postopale, da je republika žela škodo o-foeh svetov: škodo s popustljivostjo s tem, da je armada pričela sovražiti republiko. Salvador de Madariaga je .zadevo izelo točno ikarakteriziral: »generale lahko p^ strelimo ali pa- jih pridobimo za prijatelje. samo ene stvari me smemo; jih poniževati!« Ponižana, užaljena in razjarjena armada, je v tej noči revoltirala, vsekakor s pomanjkljivim talentom .generalov .za -revolucijo. Vlada je uporabila drzno, ali tudi nevarno sredstvo: odvezala je moštvo po- za brezzičm prenos električne energiie za srednje in dolge valove z 'zvezanimi resonančnimi krogi in odprtim antenskim krogom. Leto kasneje so mu potrdili par ite-nt na »metode in aparate za brezizičmo vodenje ladij in voz-il«. Leta 1899 je Tesla izgradil v državi Čoku a do poizkusno postajo za 200Kw, od koder je lahko prenaša-l zinake na -daljavo 1000 km. Pri tem j-e 'izdelal, vrsto deloma pomožnih, deloma kot stranski produkt .nastalih priprav, 'ki. jih še dan.es oziroma šele danes koristno -uporabljajmo. Iznašel je na polih preklopljiv motor za vrtilni tak s postopnim urejevanjem vrtilnih obratov, transformator za urejevanje napetosti« oljnato izolacijo za transformatorje visoke napetosti, in 'kondenzatorje, ploščato tuljavo za priklopne nihalne kroge, turbinsko prekinjalo za visoke dejavnosti, urni sistem iza izmenični tok, koaksialni kabel za najvišje frekvence, izdelovalec ozona, in če mnogo drugih koristnih -naprav. Zadnja leta -svojega življenja je preživel v nekem newyorškem hotelu. Q-semdesetletnico njegovega rojstva, je praznovala domovina z vse-m sijajem. Slavnosti -so se udeležili diplomati in znanstveniki mnogih dežel. Dne 7., januarja'.1943, v sredi ir.ajvečje jugoslovanske .nesreče, je Nikola Tesla u^ mrl v New Yorku. Nemec Gerhairt Goe-bel je ob 100-let.nigi -njegovega rojstva napisal: »Umrl ,je dobrohoten, skromen in ljubezniv človek, ki ibi ga ne smeli pozabiti.« korščine do častnikov. Moštvo je z izjemo v Afriki razmeščenega vojaštva sprejelo vladino odločitev iz navdušenjem. Vo-jaiki so odstavljali častnike i-n mnoge tudi pobili. Ko je kasneje republika potre-bovc..’a redne čete za borbo, se je ita sklep nad vlado strahovito maščeval. Republikanska vlada je imela vojake, pa nobene armade. : ' General Franco je 18. julija odletel s Kanarskih otokov v Maroko. Revoltira-no vojaštvo je držalo armado krepko v svojih rokah. Bili so to pač frontni vojski, ki se pokorščini ne odpovedo tako hitro. Vse je -bilo .odvisno od tega, ali bo Franco te polke lahko pripeljal na matično ozemlje. Pa se je- preko posredovalcev obrnil na fašistično Italijo in nacistično (Nemčijo, da 'bi dobil prevozna 'letal® na taizpol&go. '"'r: Tako je inekaj ducatov italijanskih in nemških letal ustvarilo; letalski most, ki se je kaj hitro spremenil v trdno mostišče na »panjski celini. Naravnost usodnega pomena je okoliščina, da je Franco zavtzed Španijo z a-friške celine. Izbral si je isto poit, po kateri so nekoč islamske armade #drle na -španska, tla. Maroški polki so -bili prve udarniške enote generala Franca-. Vasi, -k.i so jih te čete zavzemale, so se pogrezale v krvi -in pohlepu, v'umorih, plenitvah in onečaščanju. Dolgo- mohamedansko vladanje v Spanij-i- j-e zapustilo afriško - arabsko nasledstvo. Pobijanje in u-miranje Spancem ml pomenilo nič v'č in nič manj kot Alahovim vojščakom. V meščanski vojni ni nobena stran -zaostajala iza drugo v 'grozovitostih. Španska meščanska vojna je predstavljala orožno vajo za evropske velesile. Tu so 'preizkušali -nova orožja. Voj,na, XX. stoletja je v Španiji prvič raejk-riia svoj obraiz. 'Kar se' je v drugi svetovni -vojni na. grozovitostih, brutalnostih, u-ničevanj-u im i-ztrebljevanjui sesulo nad Evropo, je prvič splavalo na površje v (Pismo iz Perta) Mnogi -govorijo in tudi pišejo o avstralskih- strupenjačah. V resnici živijo najbolj strupene kače na svetu prav tu v Avstraliji Prvenstvo nosi tako .imenovana. tigronka. Ime je dobila ta poldrugi meter dolga plazilka, po pest rih t rakast ih risbah vzdolž vsega telesa. .Pri .napadu udarja s svojo široko splo-ščeno gla.vo, im. že zelo .neznatne količine strupa povzročajo .usodne posledice. Na-rinjeri so avtohtoni prebivalci področij, ki prebivajo jugovzhodno od reke Mur-ray. Ti domačini smatrajo določene živali kot svoje osebne angele varuhe. Med temi varuhi so tudi kače, zato jih v splošnem ne pobijajo. Angleški etnolog George Tapltn je v prejšnjem stoletju zašel med Narimjere in opazil, -d-a je domači® ujel veliko ti-grovko ženskega spola. Kljub -temu, da je bila- kača njegov zaščitni -duh ,-jl je izbi vse zobe i-n jo spravil v -košaro, ki jo je obesil pod ostrešje svoje 'kolibe-. Naslednje jutro je domačin našel poleg stare kače 16 mladiičev. Pik vsake izmed teh nestvorov bi zadostoval, da -bi se človek moral posloviti od življenja.. Domačin je pobil mladiče in tudi. staro kačo. Ko je staro itigrov-ko preressal, je našel v njenem trebuhu še 7 drugih mladičev. Med Nairimjeri ni -bilo prepovedano -u-živanje zaščitnih duhov, vendar je- veljalo načelo, da so morali domačini po jedi uničiti, vse ostanke, d.a so s tem preprečili čarovniške .učinke. Prav tako nevaren .kot tig-rovka je v -Avstraliji smrtni gad. Ta kača. je -dolg* komaj 60 cm. -Ima. zelo dolge strapenja.-če in nosi ima koncu, repa itnn. Navadno španski meščanski vojni* Totalna vojna je ta* opravila svojo generalno preizkušnjo. Beseda o »n-evmešavanju« si je tu o-svoji-la zaslužen narekovaj. Pra.v tako tudi beseda »prostovoljci«. »Prostovoljne« so se borile v Španiji odpremi jene enoie ■nemškega,, italijanskega in sovjetskega letalstva. V sSpanijo so piloti prihajali kot turisti—. Generala Franca so pogostokrat krstili ,za fašistai. 'Dejansko pa ni fašist in še -mfinij nacist. Franco je utelešen zasto>> nik otopele reakcije, kakor to razume svobodni svet in ne komunistični histeriki. Nekdo je obstoj Francove Španije opravičeval « utemeljitvijo, da je samo v današnji Španiji še mogoče preučevati Srednji vek. Oktobra 1840 je Biter doživel v'obmejnem francoskem mestecu Hendaye v Biskajskem zalivu svoj prvi iz-unainjepp-Mtiftnd poraz. Francu je ponujal Gibraltar v zameno za. vstop Spamije v vojno na -strani nacizma-. Franco je .postavili nesprejemljive pogoje in -tako je operacija »Alarich«, ki naj bi naciste pripeljala pred vrata Afrike, propadla. Posledica je bila .nemško-sovjetska vojna, »ker ftr~ rnade ne smejo počivati«, kakor se je ob tej priložnosti izrazil Hitler. Razpleti usode so včasih hudo zamotani. Ce bi po porazu Francije 1. 1940 v Spainiji. vladala levičarska vlada1, bi nacistične armade gotovo korakale čez. Pireneje. Sam Churchill je priznal, da bi bil tak vdor iza- Anglijo smrtno nevaren. Ker pa Franco mi .bil za -Hitlerja niti varal, nirti .sovražnik, so se Hitlerjeve divizije ustavile na Pirenejih. Pred 20 leti je dejansko pričela druga svetovna vojna, in takrat si je Hitler izkopal svoj lastini grob. Takrat, .ko si je domišljal, da je tisočletno cesarstvo že vtaknil v žep. Takšna je pač -usoda vseh diktatorjev in prav nič drugačna ne more biti usoda, »diktature proletariata«. leži- nepremično v pesku in ne .zbeži, če koraki pretresejo tla. Ker je peščene ‘barve, jo človek lahko prezre. Samo ime že jove, da se ni šaliti z njo. Farmarjem u-ničiuje pogostokrat po kako ovco ali psa. C mi gad prebiva, v gozdovih, prav posebno pa mu ugajajo bregovi rek i-n potokov. Izvrstno plava, in lovi žabe, polže :ir. tudi podgane. Je do 1.80 m dolg. Pred človekom beži-. Njegov strup wi smrten. Samica- skoti po 15 do 20 živih mladičev. Največji sovražnik strupenjač v Avstraliji je smejoči se Janezek (Jager-li-est). S svojim ostrim kljunom ta velika ptica pobija kače in jih uživa.. Vse pripovedke o »strahotah« kač v Avstraliji pa spadajo v kraljestvo pravljic. Nevarnosti v naseljenih .krajih niso prav nič večje kot na, Krasu pred gadom ali modrasom. Večja letala - večje nesreče V-edino večji kovinski ptiči krožijo nad našimi glavami. Občudujemo 'jih, obenem pa nas navdaja 'bojazen pred morebitno nesrečo. Ali so ti občutki -bojami 'tudi upravičeni? Gotovo niso, .kajti letalo j-e danes prav tako zanesljivo prometno sredstvo ko.t ledja ali železnica'. Seveda se vrstijo nesreče -tako rekoč vsak .dan. Koliko ipa je dinevno nesreč z avtomobili, z motornimi, kolesi, -na žalost ne manjka -niti železniških, niti pomorskih nesreč. O letalskih nesrečah piše ves svetovni tisk, o ostalih prometnih nesrečah govori le krajevni tisk, kjer se je nesreča pripetila. Poglejmo si večje letalske -nesreče od 1. 1950 dalija: Leta 1950: 12. 3. se je ponesrečilo .prometno letalo: 81 mrtvih. 3. 11. je strmoglavilo indijsko letalo na Man-t-Blancu. 48 mrtvih. Leta 1951: 24.6. strmoglavilo potniško letalo v michigansko jezero: 58 mrtvih'. Leta 1952: 20. 12. se je ponesrečilo letalo »Globemasiter« i’ državi Washington: 91 mrtvih. Leita 1953: 18. 6. je pri Tokiiu strmoglavilo tet^io »Globemaster«: 129 ameriških vojakov je izgubilo življenje. Leta 1955: 22. 3. se je zrušilo ameriško Mornariško letalo na Havajskih otokih: 66 mrtvih,' 27. 7. so v Bolgariji sestrelili izraelsko - potniško letalo: 58 mrt.vih, 11. 8. pri Stuttgartu sta točili dve letal’; 66, mrtvih. 6. 10. v gorovju -Rocky se je ponesrečilo letalo: 65 mrtvih. Leta 1950: 20. 6. je padlo v morje pri, INew Yoiku venezeuilsko letalo: 74 mrtvih, Kmalu iza tem sta na Gran Cantopal trčili dve letali: 128 mrtvih. Hladilnih v vračih dneh Sedaij, ko je taka vročina, znajo naše .gospodinje, ki so .srečne lastnice hladilnika, še' prav posebno ceniti vrednost tega koristnega gospodinjskega 'pripomočka. Čeprav je hladilnik pri vzdrževanju tako 'zelo skromen., mu moramo le posvetiti nekaj ipažnje, če želimo, da nais ne pusti na cedilu prav v dneh, ko ga najbolj 'potrebujemo. Namestitev tiladll-nika odreja .poinavai-di strokovnjak. Na vsak način ga postavljamo talko, da je od stene oddaljen, vsaj pet centimetrov s svojo zadnjo stranjo. Normalni, hladilnik je oprembljen as lir re j e vale e m tempeiaiture, ki ga. urejamo z zun-ainjo -zračno temperaturo. V vročih dneh, ko je hladilnik prenapolnjen z raiz-nimi živili i-n tekočinami, .postavimo u-rejevalec -za nekaj uir na najvišjo hlodl-,no vrednost. Da povečamo in. izkoristimo hladil/no vrednost hladilnikai se moremo navaditi, da odpiramo vrata z vso hitrostjo in spretnostjo. Kuhana jedila postavljamo v. hladilnik šele potem, ko so se popolnoma ohladila. Lahko k varljiva jedila1 postavljamo v bližino hladilne naprave. Živila, ki vsebujejo mnogo vode (sadje), postavljamo v .posode iz plastike ali stekla in jih nameščamo tako, da hladilna, naprava ne zaledeni, prehitro. Stokti hladilna miapravfc. zaledeni že po. nekaj dneh, zato moramo led dvakrat na teden staliti. Led na hladilni- »napravi znatno omejuje hladilno sposobnost hladilnika, 'Poleti ne hranimo živil v hladilniku več kot 24 ur. Ce je hladilnik majhen, ga ne prenatrpamo s predmeti, ki jiih ni treba hladiti. Čiščenje hladilnika je zelo enostavno, ■za.to pa zelo važno. Najmanj enkrat na .teden — pri hran je vanju močno dišečih jedil tudi po dvakrat tedensko — izklopimo hladiilnik, ga iizpmlzin.imo in temeljito operemo z okisano vodo. Tako postopamo tudi s hladilno napravo. Nato hladilnik operemo še s čisto vodo in pustimo, da se posuši pri' odprtih vratih. Sele 'nato 'tok spet vključimo in -napolnimo z živili. »iiuiiiiniaiiiiiuiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiniiM^ »Temu se kaj takega ne bo .zgodilo«, j-e -menil Stane. i!ii'iii!;i;i:iii:r,! Diii.!: rin:i:N i::,'i.i,i:i:|.inH;;; i . POD ČRTO ARGO (Kristina Podgorska) Nihče ni vedel, od kod se je v-zel. Nekega. dne se je pridružil zidarjem, ki gra dijo v naši -bližini veliko stanovanjsko ihjšo. Vsak grižljaj, ki so ga- nosili, v usiti, je spremljal -z lačnim -pogledom. Potepuška pasja, dlaka.... Raecefranii uhelj je izgovorno pričal o preteklih pasjih, pretepih. Gotovo ni večal njegove lepote. Pes je bil tako mršav, da- je koža kar ohlapno visela čez rebrasti koš. Vsak izmed 'zidarjev, ki so pred kolibo pospravljali svoje .skromno, .kosilo, mu je .navrgel po kak grižljaj'. (Pohotno je lovil koščke kruha, po kako koščico, ščetinasti odTezek slanine, skorjico isira in podobno. »Vražje grda mrcina«, je dejal Frane. i»Z©to pa je junak, le poglej razeefra-■n: uhelj!« »Ce bi .zagotovo vedel, da je bil junak, 'bi mi bilo žal tiste -kosti, ki. sem. mu jo zagnal«, je dejal Pino in v dušku izpraznil zadnji .požirek v steklenici. »Kdo ve, kako mu je ime?« je spraševal Stane, ki je bil natančen mož. »Ta je gotovo brez imena.« »I.me mu je Argo«, je odločil Pino. »T-udi pes našega krčmarja je bi-1 Argo. Tako je biil zavaljen, da. je hodil na cesto samo zaradi nujnih pasjih potreb. Po vojni pa ie nenadoma izginil. Gotovo si je nekdo privoščil njegovo pečenko. Takrat je Južnjak prodajal po mestnih gostilnah pasje meso za košlnuinovimo, pa so ga izaprli.« - 'S smehom .so odhajali zidarji na delo. Pes j-e ležal pred 'zidarsko kolibo. 'Sonce je obsevalo razmršano kožo. Tu ne bo slabo, si je mislil pritepenec. Čeprav nisem sit, mi v trebuhu vendar tako močno ne kruli več. Nekaj so mi -le .navrgli in -nihče me ni obrcal.... Kar tu bom o-©tal. Ko se je zmočilo, se je splazil v koli-bo. Nočnemu čuvaju pes. :ni bil v napo-tje. Nasprotno, še vesel j-e bil družbe čez noč. V ponedeljek so zidarji prinesli s seboj po .nekaj kosti im osta.nkov nedeljske-iga kosila in tako je Argo praznoval Gospodov dan za dan kasneje. Ko se je bliža!« dvanajsta ura, je- zahajal navzgor proti zidarske mu odru, to lahko bi: stavili, da se bo -že v naslednjem trenutku oglasil opoldanski, zvon.. •Bil je posebno vroč dan in d-el-avci so bili precej slabe volje. Pričkali in zbadali so se med- seboj. Argo je lajal, zvon j-fc zadonel iiiz Rojana. Nevoljni, in- nataknjeni so stopali z-irad-ji: z odra.. Da. bi se malo razvedril je Frane .zagrabil za. kamen. in ga za.gnal v zrak. Argo je skočil, ujel kamen in -ga Franetu, uslužno položil pred noge, zraven .pa je pridno- mo-ihal z repom. »Kakšne neumnosti uganjaš, bedak, s kamenjem; -kadar ga. 'boš toliko .preložil kot j;iz,- te bo že minilo veselje«, je godrnjal Frane in zagnal kamen še'više, Pes je skočil in ga ujel. Pri tem je močno .zavijal -- kamen je bil precej obilen; kljub -temu ga j-e položil pred moža-. »Mrcina si bo raztreskala. gobec«, je dejal Kitame. Ko je Frane odšel v kolibo, je pobral kamen in ga še .sam zagnal precej visoko. Pes. je skočil, .ga ujel in zalajal.... Čutil j-e nekaj -toplega to sladkega — kr-i v gobcu-. >Saij z menoj nimajo sla-; bih namenov, si je mislil -Arigo. Ko sem s-i zaril stekleno .razbitino v -šapo to so jo izrili, je itudi vražje bolelo, -potem pa je bilo kmalu dobro. In je spet skočil, ko je Stane pobiral kamen. Ko pa. je opazil kri na pasjem gobcu-, je kameni izpustil i:z -roke. Ah-, kaj, si je mislil, .Stane to z jezikom poiskal prizmino -med svojimi gornjimi izobmi. Seveda, si je govoril, -o-čim je bil takrat pijan, jaz pa. sem bil fante in ne potepinski -pes.... 'Pino se je iz desnico potipal po boku. Stalno je vrtala v njem bolečina. Pro-'kleta vojna, si je mislil, pobral kameni in ga izagnal. Argo je skočil, ujel kamen in .ga uslužno položil pred vojnega pohabljenca. Pes ,ni bil kriv, da je pasji 'podočnik ležal zraven kamna na soncu. :»Miba nespametna«, je dejal Pino, »požrtvovalnost je predpravica, ljudi!« In odklevsal je v kolibo. Argo se je vrgel na svoje mesto pred' klopjo. V tem se je vrnil Frane s pločevinasto posodo. Tudi Pin-o in, Stane sta se mu pridružila na. klopi. Pričeli so s kosilom. Duh po mesu je Arg.u dražil nozdrvi. Proseče je gledal trojico. Pa. je že »letela po zraku 'debela, kost proti psu — ali- je bil zgolj slučaj, da je na njej viselo več mesa kot ponavadi? Ango se je s pohlepom pagnal 'za kostjo -in jo 'zagrabil. Bolečina pa je bila tako huda, da je kost izpustil iz gobca. Poskušal je zapeljivost oblizati ,z jezikom. Kri, .pomešana s slino, ki mu jo je skonrira poganjala iz gobca, je kapljala po pesku1. jp To je hudo, je premišljeval pes, krasna kost leži pred menoj in je ne morem zdrobiti. To je še hujše -kot ohromela noga, ki sem jo nekaj -časa vlačil zai seboj, po tisti brci hudobnega človeka.... iPa je še 'Stane zagnal ps.u kos mesa. Argo .ga je 'le .s težavo zagrabil v krvavi .gobec, ga sibisnil z je.zilkom in ga pogoltnil. Slani sok mesa. je prodrl v rano to peklensko žgal. IPino miu- je zagnal še kos klobase. Ango je ok-renil glavo, se splazil h. koščku, -ga ovohal, ni pa imel več poguma, da bi ga -zagrabili. IPočasi je Ango odšel k staremu vedru iz vodo in vtaknil gobec vanj. Hladna voda mu je dobro dela. Saj imajo dobre namene a menoj', je ugotavljal Argo. Trije delavci so motrili .psa, potem pa. so olče strmeli .predse. Nihče ni tvegal pogledati. tovarišu v oči. »Ni neumen, da drži .gobec v vodi«, 5e -končno pripomnil Stane. »Ce- bi -ga ne nasitili, ko se je priklatil, bi že poginil«, se je opravičeval Nino. »-Soparica napravlja človeka norega«, je dodal Frane. ‘Pes je narahlo dvignil g-iavo. Zaznal je človeške glasove. 'Nadvse so mu Migljali in z njimi je malo pozabil na bolečino. Ali tnaj se .zopet sklatim, je premišljeval .pe;s, saj nisem privezan na verigi.... Ampak tako .strašno je biti brez gospodarja, brez človeškega duha in njegovega. glasu. Ostal bom pri njih, je odločil. Božali: -me bodo in -brcali.... Krmili me bodo in skakal bom ,za kamni, da bodo veseli. Položil je gobec .zopet v vedro a vodo. Dpajsetletnlca druge spetoone ooine SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo v soboto 4. avgusta 1956 ob 21. uri na- dvorišču .gostilne Vižintin (na trgu) v Nabrežini dramo Ivana Cankarja MARTIN KAČUR Za človečansko reševanje usode jugoslovanskih beguncev Poznanjski 28. junij in lito -Položaj jugoslovanskih beguncev, ki se dan za dnem in noč .za nočjo stekajo v -Italijo, postaja vedno bolj vznemirljiv in nevzdržen. .Samo januarja letos jih .e prišlo 180, februarja 150, marca 250, aprila 300, .maja 510, junija 430, julija 430, v sedmih -mesecih torej 2250 oseb, v večini .mladih, -za tfclo sposobnih moških, ki imajo, oziroma bi morali imeti pred -e-fcoj še vse življenje. Dotok torej celo .narašča to ne kaže znakov vpadanja. Večina -te-h beguncev ne more dokazati svojega polutčnega .značaja in so smatrani za talko imenovane .»ekonomske .begunce«, katerih .sicer .zad-nje čase ne vračajo več vseh, pač pa jih večidel -zaprejo v tar borišča, 'brez- -upanja .rta vključitev v -redno ži-vljenje to delo. Tam žive na pol zar prti, ne da .bi -imeli vsaj teoreitčno .upar nje na emigracijo, .kakor ga lahko .gojijo »politični« .begunci. Toda čudi slednje prav tsko internirajo, -s čemer jim one mogočajo -uživanje vseh tistih pravic, ki ■bi, po veljav-ni republiški ustavi, šle vsem os-eibam, ki’ iščejo politično .zatočišče v I--t al i j i. Številni protesti .tako na medinarad-ni ravni., 'kakor tudi — kar je treba- -posebej poudariti .in priznati — italijanske javnosti, so torej vsaj dosegli-, da so ne-nala sramotna množična vračanja. Osvobodilni od-boir .za Istro je dosegel za vse Istrane-, pa naj- -bodo te ali one .narodnosti, poseben -postopek. Tisti, ki so italijanske narodno-tsi, -sploh ne pridejo pred komisijo, ostalih pa .ne vračajo, niti če niso .priznani za »politične«. Tudi komisija, ki klasificira begunce v »politične« ali »ekonomske«, postopa bolj ši-rokovest-no kot je postopala, v samem začetku. Na eni svojih .zadnjih sej je n. pr. obravnavala, 450 slučajev i-n samo 66 beguncem je odrekla »politični« značaj. Toda tudi od teh 66 jih je v-mi-la samo -eno četrtino, medtem ko je- ,ostale pridržala v taborišču. Tako se je postopek .z jugoslovanskimi -begunci nekoliko izboljšal, toda njihova .usoda ni rešena.. V taboriščih se samo veča zaloga človeškega -blaga, ki zre v brezupno .bodočnost. Dejansko so to zaporniki, ki .niso zagrešili- drugega- kot to, da so sl želeli .svobode, da- -so bežali izpod 'komunistične ti-ranije. Težišče vprašanja se je saimo preneslo, ni več v problemu vračanja, -temveč y problemu s-ir stemtarranja beguncev. In tu ga je -treba -zagrabiti. Ruggero ftovatti je napi-sa-l v pome • deljiskem .»iPiccolo Sera« o tem vprašanju tehten, trezen- in » človečansko zavestjo prežet članek, ta katerega smo posneli tudi malo prej omenjene podatke. Po njegovem bt morale italijanske oblasti pri reševanju položaja beguncev ubrati dve poti; predvsem bi morale postopati skladno w -ustavo, -ki -priznava, .tujim državljanom to ljudem 'brez državljanstva, •k: so .politični, begunci, določene pravice; poleg tega pa bi morala Italija predlagati, se ispremeni čan 48. Ženevske konvencije, ki določa, da se priznavajo pravice 'begune* samo političnim beguncem. Ne moremo drugega -kot samo pozdraviti ta glas, ki se dviga iz .sicer že tz lastnimi brezposelnimi preobremenjene Italije, ki pa vkljub temu dokazuje, da v italijanski javnosti -ni .zamrl občutek za krivico, človečansko vzajemnos-t in čast, ki ne dovoljuje, da bi bil grobo raffločBr .Pred kratkim so v Monakovem iztooro* vali nemški socialisti. Kot zastopnik srednjeevropskih to vzhodnoevropskih socialističnih strank je -govoril tudi češki socialist Miloš Varneje. Med drugim je .povedal tudi tole: Tako Vzhodni Nemčiji 'kot mašim deželam so pod. krinko »socializma« vsilili sovjetski .gospodarski ustroj, katerega, bi*-sivo socialnopolitični -raziskovalci na Zahodu še do danes niso »poznali v vsej grozoviti protisocialni dalekoaežnosti. Karel Mark je v svojem prvem izvaz-Icu ^Kapitala« pred devetdesetimi- leti predočil živo fotografijo in izrekel -uničujočo obsodbo sovjetskega državnega kapitalizma, ko je napisal, da »mrtvo delo, kapital, tažema živo delo, In da čim fcol-j ga itzžema, tem (bolje kapital -uspeva,« Za želeono zaveso so tako cene živ.M kot delavske mezde — po lastnih sovjetskih priznanjih — -izločili iz socialne politike. Oba to sestavna dela sodobne socialne politike služita tam zgolj kot instrumenta redistribucije ljudskega dohodka-, ki naj čim ostreje duii-ta ljudsko .potrošnjo. Ta državnokapitalistični izkoriščevalski -stroj, ki -st ga je namislit 'Stalin 1« ga vpeljal * krvavim množičnim terorjem, de tuje tudi dane* a polno .paro, danes, v časih dirigirane defitoltoizactj«. Ctovek bi se vprašal, kaj ima ta izkoriščevalski stroj, skupnega s socializmom? -Preroško jasnovidnost Avgusta Debela in V-iljeina Liehfcnechta moramo s spoštovanem občudovati. Oba mislec« sta. n« to vprašanje odgovorila, že pred 75 leti. Ze v osemdesetih letih prejšnjega, stoletja sta .zavračala Bismarckove načrte po -kakršnem koli podržavljenju pod takratno fevdalno absolutistično vladavino z naslednjim utemeljevanjem: »Država se hoče .polastiti določenih industrijskih panog, da bi zamenjala, zasebna podjetja in se polastila dobičkov. Vendar po krivici. Pristni državni socializem je mogoč samo v demokratični državi, ker je socializem po svojem .notranjem ustroju demokratičen. Ka-r policijska drž*v* izdaj* rain, kdor se je poln iaa.u-pan.ja, in med a* -tekel v njeno -sredo. Glede tega. je bilo •sicer storjenih že veliko napak, toda še vedno je čas, da se jih vsaj deloma popravi, da se neha politične begunce obravnavati kot politično sumljive- .ljudi., izrečene na milost in nemilost .policijskim ukrepom in -zapostavljanjem ter se jim vrne to priana ,njihovo človečansko dostojanstvo. Italija, fco samo pridobila, če a. dejanji dokaže, da ne mara, -slediti .zgled-u drža.v, ki so po dru-gi svetovni vojni ,s silo ra-patriirale protikomunistične borce v Evropi, me .zgledu Francije, ki je repeitrii-rala protikomunistične vojne ujetnike po ■prenehanju, sovražnosti v Vietnamu, ne zglediu Portugalcev, ki se pripravljajo, da re-patriira-jo -protikomunistične begunce, ki so se preko -Hong-Konga (zatekli v Macao, im končno, ne -zgledu Tita,, ki vrača romunske begunce. Njena zasluga bo še toliko večja, če z mednarodnimi pobudami poskrbi, da, se ■kaj takega, tud-i. drugje prepreči, im se > tem nesrečnikom omogoči-, da -začno novo, redno, dela- in -zadovoljstva polno življenje. Vprašanje beguncev dozoreva v vprašanje vesti svobodnega sveta. Ce bo vprašanje -našlo potrebno .razumevanje, se bo v -zasužnjenih okrepila vera- v plemenitost svobodnega sveta in ojačila želja po svobod-i in demokraciji. V torek se je ponovno sestal novoizvoljeni .tržaški občinski -svet, da izvoli župana, to občinski odbor. Ob -začetku se** j« je tog. Bartoli pozval občinski svet, maj sprejme na vnanje njegovo od-l-očifev, d* r.e sprejema županskega mesta na podlagi .zadnje izvolitve, -Po raznih govorih in .tudi prerekanjih med posameznimi svetovalci se je vršilo glasovanje o demisiji tog- Bartoli;a. T-•zidi glssovnj® so (bili naslednji: glasovalcev: 59, -praznih .glasovnic: 1. razveljavljenih,: 1, -za -sprejem demisije: 49, proti: 8. S tem je -bila izčrpana, prve, točka dnevnega reda. Nato je občinski' svet prešel na drugo točko dnevnega -reda, to je na volitev župana. Takoj so pričele deževati- volilne izjave pripadnikov KD, UP, 'PLI, PSI, PC, PRI, ‘MSI, fiPSDI. Mestoma so te izjave , ki- i jih it-u ne moremo ponavljati, zavzemale parlamentarne gorečnosti. Posebno osebno obračunavanje med- svetovalcem Geffer-Wondriche-m (MSI) ,to svetovalcem -Dulcijem (PSDI) je bilo razburljivo. iPrve volitve župana na- torkovi seji so dale naslednje izide: glasovalcev: 49, praznih glasovnic: 14; Bartoli: 17 glasov, Miami 18. Socialdemokratski svetovalec Miami ie takoj- po .zmernih -izidih izjavil, da me sprejema kandidature to dodel, da tudi pri -zadnjih volitvah ne bi mogel sprejeti ■kandidature z glasovi komunistov to tir tovcev. S tem je jasno zavrnil vse neutemeljene obtožbe italijanskega- naciona- za državni socializem, je kvečjemu gospodarstvo vojašnic in fiskaili-zem....« Prav to gospodarstvo vojašnic je povod, da. se preiti totalitarni državi stalno vodijo junaške borbe. Številne vstaje o izbruhnile v 'koncentracijskih .taboriščih v Plznu in Moravski Osfrovi. Nato se je zanetila- vstaja v Berlinu .1, 1953 to sedaj v Poznanju,. Te vstaje so v zadnjih letih vzplamtele ta mezdnega gibanja. Kaj dokazuje vse to? To dokazuje, da, je komunistom v deželah, kjer vladajo, ob povratku 'k stalinizmu, uspelo ustvariti razmere, ki -pomenijo uresnčeniie klasičnih Leninovih -žel j d iiziza časov enotnih front. To se pravi, da, se danes iz® železno .zaveso vsak« najna;vadmejša -mezdna borba z lahkoto sprevrže v generalno politično stavko to v oboroženo -borbo proti državni obtasti. To je pojav, ki si ga je Lenin tako vroče želel ra — demokratične dežele.... flo ni sodailizent. To tudi zato ne, kes »o m® XX. kongresu izrečene kritike genocidnih terorističnih akcij to našito ih ljudskih preseljevanj sicer obsodili, čeprav zeto nepopolno, ničesar pa niso storili to idti- ne nameravajo storiti, da bi te strahot#* krivice popravili. ID®volil ibl sl Izraziti še neko svoje o-sebno prepričanje, ta sicer to, da je že skrajni čes jasno in odtočno povedati, da je za- železno .zaveso .komaj že po kak demokratični socialist, ki 'bi ae prišteval ■med narodhapalitične koristnike stanja, kjer prevladuje nacistična alt komunio-faitstične .zaslepljenost. Pobude v prid bohošereje iZ namenom, da se izboljša proizvodnja v kdkošereji, je ministrstvo za kmetijstva ta igozdairstvo pričelo -metodično akcijo, ki med drugim vsebuje tudi pobude v prid domače kokošereje. Za tržaško pokrajino je bila stavljena na razpolago vsota- 600.000 lir, Krajevno .kmetijsko nadizorniištvo pripravlja podroben osnutek raiznih pobud, ki bo čimprej objavljen. 9 Titooini spet slaba prede .Poleg vseh drugih nevšečnosti v Titovi Jugoslaviji se na obzorju ie kažejo konture nove in resne prehranjevalne krize. (Pred .pekarnami spet stoje vrrto'. Jugoslovani ».z dobrimi zvezami« si- pridno obnavljajo .zaloge za- -mršave čase, k-i jih slutijo že pred vrati. Zadnje rezerve pšenice gredo h konc-u, in popolnoma nejasno je- še, kdo bo lahko dobavil en milijon ton pšenice za kritje primanjkljaja. Medtem jadra jugoslovanska agrarna politika s polnim vetrom in s .sovjetskim -dopa-denjem -spet v gospodarjenje kolhozov. Zasitcj poljedelstva je -očiten. O kar kem s-trej-nem obdelovanju- zemlje skoraj .ni sledu. Država ne stori dejansko ničesar, čeprav ie tov. V u.k mano v i č-Te mpo v besedah pra.v-i orjak. Mehanizacija je po besedah Kardelja z zasebno pobudo proti,partijska zadeva. Kardelj je takole izrazil svojo agrarno modrost: »Ce bi zasebnemu 'kmetijstvu dopustili izvedbo mehanizacije in modernizacije 'kmetijstva., bi to pomenilo obnovo kapitalističnih -razmer na vasi.« Vražja kapitalizem, ki garantira človeku vsakdanji kruh! Za pol milijona komunistov bodo jugoslovanske njive že pridela,le dovolj kruh®, -za drugo pa -nam »i mari. Tako mislijo to -ukrepajo Titovi- partijski, služabniki. Mehanizacijo .bodo izvršili kolhozi, samo ti namreč lahko ra-z-polagajo s poljedelskimi proizvajalnimi sredstvi1. Čakaj, osliček, da 'bo trava zrasla.... Tudi- na političnem poprišču se polagoma vračajo -razmere izpred 1. 1948. Potovanja v (tujino .zavirajo leto 1956-57. (Prednostne lestvice, bodo na vpogled v-sak dan od 9. do 12, ure do vključno 9. avgusta 1.1. DAROVI: Gosp. I. Trošt ta Trsta prispeva SDD L 5.000; g. .Panjek Ivan ta Ol-.ga darujeta ,SDD v Trstu, L 1.000 v spomin pok. Justa Meuli. — .Prisrčna, hvala! Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarno Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHNISLHU PHULICH s p -r e j e m a v svojem ambulaltarljiu v ulici Rtttmeye,r 13, tel. 31-813 dnevno od 9 -13 ta od 17 * 19 ure nedeljska šola za sopotnike svoboščini. Vsakdanja življenjska izkušnja .delov- Hupe neučinkouite oolifpe župana ŠPORTNI DROBIŽ