Ttofituuis plačana v gotovim. Leto IXM St, 51. („jutro" xviil, it* 295 *) Ljubljana, ponedeljek 20, decembra I937 ,t»a...tt>i.t> t-juuijtum tviuUljevb E — leietoo 9L 312*. im. 3124, 8125 i •-erHinj jaueiek: Ljubljana, Selen-ourguv« oi - Tei 149* to Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telelon St 2455. t»oaruzjin4) v-eije cs. oceno va ulica 8. — ieieioD dl 190 Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru M. 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska ■jesta St 42 Podružnic* l rt>ovije: » fttsi dr Baura-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet11 Cena 2 Dir Uredništvo: LJubljana: Kn&rijeva ulica 5. lelefoo it 3122, 3123 3124 3125 in 3120 Ponedeljska izdaja »Jutra« izbaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se poeebej u velja po poAU prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Oln 5.- mesečno Maribor, Grajski trg tt. 7. Telefon It 2440. Celje: StrossmayerJeva ul L Tel 85. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu AMERIKA GROZI JAPONSKI Kapad in potopitev »Panaya« smatrajo v Ameriki za namerno izzivanje - Ultimativne zahteve Zedinjenih držav - Napetost vedno bolj narašča London, 19 decembra br. Zaradi napada na ameriško vojno ladjo s>Panay« in neprestanih izzivanj g strani Japoncev se položaj na Daljnem vzhodu pretekli teden do skrajnosti zaostril. Posebno velika napetost je zavladala mea Japonsko in Ameriko. Ker je na Daljnem vzhodu neposredno prizadeta tudi Anglija, napovedujejo v dobro Vroeib. da bosta Anglija in Amerika skupno nastopili za obrambo svojih 'ntoresov. Za prihodnje dni Eaoovedujejo važna posvetovanja med Londonom, Pa.izom in VVashingtonom. Pred tem bodo imele vlsdp ^edinfenih držav, Anglije in Francije svoje seje, na katerih bodo spreieti .kakor naoovedujejo zelo važni in dalekosežni okleni. Skupen nastop Amerike in Anglije Vse kaže, da sc prip.ctv velikopotezna ■akcija. Ameriška vlada je včeraj izročila po svojem poslat' ku v Tokiu japonski vladi novo zelo ostro protestno noto. v kateri zahteva ne samo odškodnino, ampak tudi moralno zadoščenje za napad na ameriško vojno ladjo. Ameriška vlada je postavila zahtevo, da se mora jaroonski cesar v posebnem pismu Rooseveltu opravičiti in obžalovati ta dogodek ter aati vsa jamstva, da se v bodoč* Ti~r->~ ->= n^ bodo več ponovili, če Amerika najkasneje v osmih dneh ne dob' zo,hte -'«Hošče- nja, potem ni izključeno, da bo prišlo do prekinitve diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami in Japonsko. Ameriški poslanik v Tokiu Grew je že dobil navodila, na; se pri.pr.ivi za odhod. Demonstracija vojnega brodovja Resnost položaja pa osvetljuje predvsem nameravana skupna demonstracija ameriškega in angleš tega vojnega brodovja na Daljnem vzhodu. Vsa ameriška tiho-morska mornarica je že pripravljena in lahko vsako uro krene s svojih postojank v kitajske vode. Prav tako je tudi angleška vlada že dala navodila za koncentracijo svojega vojnega brodovja in tudi že določila posamezie vojne ladje, ki bodo pri tem sodelovale. Japonska vlada v zadregi V Tokiju so te vesti iz^vaie veliko ner-voznost. Japonska vlada je v precejšnji zadregi. Na eni strani iz notranje političnih razlogov ne more opustiti vojnih operacij na Kitajskem, na drugi strani pa tudi ne more riskirati odkritega konflikta z Ameriko Ln Anglijo ker jima ne samo v finančnem nego tudi v vojaškem pogledu ni dorasla. Japonska vlada je imela včeraj in danes dolgotrajne seje. Predsednik vlade je danes popoidne odiel na dvor in „e v dveurni avdienci poročal cesarju o položaju. Kaže, da išče japonska vlada izhoda, ki bi preprečil povečanje napetosti, a obenem omogočil Japoncem dosego njihovega cilja. Domnevajo, da bo japonska vlada stavila Ameriki in Angliji predloge za desego sporazuma, ki pa bi ga najbrž morala plačati Kitajska. Vsekakor bo ta teden odločilne važnosti za nadaljni razvoj dogocltov na Daljnem vzhodu. Ogorčenje v Ameriki VVashington, 19. dec. AA. Ton ameriških listov je v zadoj h dneh vedno ostrejši Nekateri večji listi obeležujejo incident za namerno, zavestno in pripravljeno japonsko provokacijo in zahtevajo energično akcijo proti Japoncem. Vsi politični krogi zahtevajo naravnost drakonske ukrepe za ohranitev ameriških interesov rta Daljnem vzhodu. Polagoma se navzema teh nazorov tudi ameriška vlada, ki namerava čim prej urediti ves kompleks vprašanj na Daljnem vzhodu. Pristojni krogi so mnenja, da bi bilo treba z energično akcijo nastopiti šele, ko bi se izkazalo, da japonska vlada ni pripravljena izpolniti vseh zahtev ameriške vlade. Washington, 19. dec. w. Mornariški minister Leahy je imel danes dolg razgovor s predsednikom Rooseveltom. Razpravljala sta o napadu na topničarko »Panay« in o ukrepih, ki jih bo treba podvzeti, da dobi Amerika zadoščenje. Po tem razgovoru je admiral Leahy izjavil, da je ameriška vojna mornarica pripravljena in lahko že v par urah krene na Kitajsko. Naglasi! je, da je položaj zaradi incidenta »Panay« zelo napet in da postaja potreba po primerni ekspediciji ameriške vojne mornarice vedno bolj očitna. Važna seja angleške vlade London, 19. decembra AA. Angleška vlača bo na svoji jutrišnji seji podrobno proučila predloge angleške admirahtete, da se ojačijo angleške pomorske sile na Daljnem vzhodu, v Hongkong nag bi se nemudoma odposlala po-ebna eskadra angleške ga vojnega brodovja. To eskadro naj bi sestavile nekatere angleške edinice sredozemskega brodovja, ki naj bt jih na Sredozemskem morju nadomestile francoske vorne ladje, tako da bi se lahko nemoteno vršila kontrolna služba na Sredozemskem morju. Seji lade bo predsedoval ministrski predsednik Chamberiam. Japonski blok Tiencin, 19. dec. A A Gnm povel jnik japonskih sil general Terauci Je izdal poseben apel na kitajski narod, v katerem pravi, da bodo japonske oblasti pomagale Kitajcem pri obnovi reda in miru v njiho- vi deželi, predvsem pa, da se osvotoode vpliva kuomintanga in komunizma. Zato je potrebno, da kitajski narod sodeluje z japonsko vojsko, ki bo Kitajsko za vsako ceno osvobodila velike nevarnosti, ki ji preti od severa in zapada. Ustvariti je treba velik japonsko-kita^sSr-mandžurski blok, ki bo mirno lahko kljuboval vsem nevarnostim. Amerika pronaeira bojkot japonskega blaga Zastopniki okrog 50 organizacij, ki delujejo za mir, so na posebnem sestanku sprejeli resolucije, v katerih pozivajo vse prebivalstvo Zedinjenih držav k bojkotu iaponskega blaga Bell. predsednik udruženja za zunanjo politiko Je na tem sestanku v svoiem govoru opozoril na nevarnost, v kateri so se znašle Zedinjene Iržave zaradi svo^e izolaci-skp oolifke Izrazil se je za bojkot japonskega blaga in naglasil potrebo, da se ta bojkot razširi še na vse druge velesile. Posebej je priporočal ameriškim konsumentom. naj ne kupujejo več japonskih svilenih izdelkov, nego sežejo ra>i po domačih proizvodih. Film o napadu na ameriško ladjo VVashington, 19 dec. AA Nekemu filmskemu operaterju je usnelo filmati bombardiranje ameriške topničarke »Patiay« ki so jo Japonci potopili na Jangceju. Film so sedaj razvili in zp ni.mera.vaio izročiti prezidentu Rooseveltu v preg'ed, nato pa državnemu tajništvu za zunanje zadeve. Japonski general ubit šanghaj, 39 decembra AA. Po neki vesti iz kitajskega vira je bil ob priliki poslednje bitke na železniški progi Peking— Hankov ubit japonski general Doihara, ki so ga imenovali mandžurskega Lavrencea. Omenjena vest pravi, da so truplo pokojnega generala prepeljali v Tiencin in ga tam upepelili. žara s pepelom je bila poslana v Tokio. Ameriške skrbi WASHINGTON, 19. dec. b. Namestnik vojnega ministra Johnson je imel v društvu »Cooperative Forum« govor, v katerem je med drugim izjavil, da je ameri- ško vojno ministrstvo zelo zaskrtrtjemo zaradi tajne pogodbe med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Johnson je ostro napadel to tajno pogodbo in je poudaril, da je naperjena proti varnosti vseh demokratičnih držav na svetu. Doznava se, da »e je prezident Roosevelt odločil, da predloži v kratkem kongresu nov predlog o povečanem oboroževanju ameriškega letalstva in mornarice. Strokovnjaki v vojnem in mornariškem ministrstvu so bili že pozvani, da sestavijo seznam glavnih potreb v obeh reso-rih. Računajo, da bo prezident Roosevelt zahteval povečanje vojnega kredita za najmanj milijardo dolarjev. Mednarodna letalska brigada na Kitajskem London, 19. dec. o. »Daiiy Telegraph« poroča, da se na strani Kitajcev bori sedaj tudi posebna mednarodna letalska brigadi, v kateri je še največ Američanov, k' so privzeli druga imena, da ne bi Izgubili ameriškega državljanstva, kakor za take primere določa ameriški zakon o nevtralnosti. Mednarodna leta's'a brigada šteje sedaj 20 pilotov. Po'eg Američanov so v njej 3 Nemci ter po en Švicar, Nizozemec in Meh''k?-iec. Nadalie .-az^o^gaio K^ači U''i s 50 novimi letali in enakim številom pilotov iz Rusije. Ruska 'e*ala so mn^go hitre k--Kor ianonska. Prav "čeraj nonol^ne se ■'e med 20 ruskimi in 50 iaTn"k'mi letali v bPžJni FPnkonfa razvila huda bitka. Japonci so RuQom Hoee'a "odlegli. 11 njihovih letal ie bilo seotre'ien:h. <*očim so ruska letala ostala vsa nepoškodovana. Utrjevanje Hongkonga Hongkong, 19. dec. o. Semkaj so 2e pričeli prihajati prvi kitajski begunci iz Kantona Angleške oblasti jih pripuščajo v mesto v manjših skupinah. Obenem so najele več tisoč kitarrtkih delavcev, ki z vso naglico grade utrdbe, rove, podstavke za težke topove in druge vojaške naprave okrog hangkonške^A oporišča. Angleške Oblasti zatrjujejo, da ti ukrepi niso potrebni toliko zaradi jaiponske nevarnosti, kolikor zaradi možnosti, da se bodo Kitajci po morebitnem padcu Kantona skušaM zateči na področje britanske kolonije. Medtem je bilo v Hongkongu proglašeno alarmno stanje. Teruel pred padcem Vladne čete so zavzele najvažnejšo utrdbo in pozvale mesto k predaji Barcelona, 19. dec. AA Po službenih podatkih ministrstva za narodno obrambo sc republikanske čete včeraj popoldne ob 16 zavzele Muelvo de Teruell. Muelva de Teruell je bila važna nacionalistična posto-ianka v vencu utrdb okrog Teruella. s katere ie bilo mogoče kontrolirati vso bližnjo okolico Komunike pravi nadalje, da je snoči poveljnik vladah čet poslal mestnemu prebivalstvu v Teruellu proglas, v katerem je poudaril, da mora danes za ne-kai ur zapustiti mesto Prebivalci nai se oddaliiio iz mesta v malih skupinah V«a-kp skupina mora imeti na čelu zastavonošo z belo zastavo V takem primeru bodo vladne sile jamčile za živlienje in svobodo vseh prebivalcev Prebivalstvo se I mora umakniti na cesto, ki vodi iz Teruel-' la v Sa?unt Vladne čete bodo prizanesle tudi vsem borcem, ki bodo v določenem roku odložili oro*ie Ta rok je bil določen 7P danos donotdne do 9 uri. Madrid, 19 decembra. AA. Z araeonske fronta Dorocaio. da so tam voiaške operacije danes zastale zaradi hudega snežnega vihaHa Francovci demantirajo Se vil'a, 19. decembra. AA. Snoči je general Oueipo de TJano po rad'u deman-tiral vesti republikanske vlad® plede operami' na teruelskem sek+onu. M'' smo. je deial general. danes odbili sovra*n'ka z več naših postojank. Pri tem so imeli re- publikanci preko dva tisoč mož izgub Sovražniku je uspelo vdreti skozi dve naši postojanki precej daleč v zaledje, vendar sam Teruell še daleč ni obkoljen in se naše edinice okrog njega še povsem svobodno gibajo Bombardiranje Madrida Madrid, 19. dec. AA. Nacionalistično topništvo je včeraj ponovno bombardiralo Madrid Neka granata je udarila v center mesta in eksplodirala sredi neke zelo obljudene ulice. 14 otrok in trije starci so bili ubiti. Nadaljnih 32 ljudi je bilo ranjenih. Špansko-francoska meja ostane zaprta Henday, 19. decembra. AA. Kakor se je zvedelo, bi se morale španske nacionalistične meje na zapadu in severovzhodu jutri ponovno otvorili. Nacionalistične oblasti so pa odredile da bodo meje ostale zaprte še okrog 2 tedna. San Salvador priznal režim generala Franca San Salvador, 19. dec. AA. Vlada republike San Salvador. ki je že pred nekaj časa priznala vlado generala Franca, Je sedaj od nje zahtevala agrement za svojega novega poslanika Pa bi a Contrerasa. ki naj bi zastopal republiko pri španski nacionalistični vladi. Posvet rimskega bloka Konferenci v Budimpešti pripisujejo v dunajskih krogih veliko važnost Dunaj, 19. decembra r. V Budimpešti bo januarja konferenca zastopnikov držav rimskega bloka. Konferenca se bo pričela 10 januarja. Na njej se bodo zbrali avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg, avstrijski tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt, madžarski zunanji minister Ka-nya, ministrski predsednik Daranyi in italijanski zunanji minister Ciano. V tukajšnjih političnih krogih je izzvala vest o potovanju zveznega kancelarja ir. Schuschnigga v Budimpešto, kjer bo sodeloval na konferenci držav rimskega bloka, veliko presenečenje. Prvotno se je zatrjevalo. da bo na tej konferenci, ki predstavlja redni sestanek zunanjih ministrov rimskega bloka, zastopal Avstrijo državni pod tajnik dr. Schmidt. Dejstvo, da gre na to konferenco sedaj dr. Schuschnigg osebno in da ga bodo vrhu tega spremljali la pod- tajnik dr. Schmidt in direktor zunanjega ministrstva dr. Hornbostl, razlagajo v dunajskih političnih krogih tako, da gre za izredno važne zadeve, ki bodo na dnevnem redu konference v Budimpešti. Smrt ameriškega diplomata Newyork, 19. decembra. AA. V bolnišnici Hopkins v Baltimooru je snoči preminul ameriški poslanik v Londonu Robert Beng-ham, podlegel je posledicam operacije, ki so jo izvršili zadnji torek. Pokoini Beng-ham se je prvotno posvetil odvetništvu. Nekai čaca ie bil tudi župan v Lousvilleu Tam je izdaial tud' dva lista Robert R*ng-ham je v Ameriki zgrad'1 prvo radMsko postajo Bil ie osebni priiatelj predsednika Roosevelta, ki ea je pričetkom 1933 imenoval za ameriškega poslanika v Londonu. Sokolsko tekmovanje za vseslovansko prvenstvo 1. češkoslovaška, 2* Jugoslavija, 3. Poljska, 4« Bolgarija Novi Ssd, 19. dec. o. Tu so bile danes tekme za vseslovansko sokolsko prvenstvo. Tekmovanja ao se udeležili najboljši telovadci Sokola kraljevine Jugoslavije, češko-slovenske Obce sokolake. Poljskega Sokola in bolgarskih Junakov. Sokolskim gostom je Novi Sad priredil nadvse prisrčen sprerjem. Poleg glavnih sokolskih voditeljev je prisostvoval tekmovanju tudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič. Snoči je novosadska sokolska župa priredila na čast sokolskim go.-rtom banket. Danes ob 7.30 so se pričele tekme, ki so trajale ves dan do pozno popoldne. Pokazale so višino aokolske telesne vzgoje io vsestranski napredek. Zmago so odnesli Cehoslovaki, nič slabši pa niso bili Jugoslovenski tekmovalci. Opazil se je velik napredek poljskih Sokuiov, a tudi bolgarski Junaki so pokazali odlično znanje. Podrobni rezultat' so bili naslednji: V celotni oceni: I. CSR 343.2 točke, II. Jugoslavija 325.7, m. Poljska 303.2, IV. Bolgarija 267.1 točke, člani posamezno: 1. Hudec (OSRj 58.2, 2. Kolinger (CSR) 57.7, 3. Povejšil (CSR) 57.3, 4., 5. in 0. (CSR), 7. Gregorka (Jugoslavija) 55.6, 8. Vadnov (Jugoslavija) 55.4, 9. Pristov (Ju-gosl.), 12. Budja (Jugosl.), 13. Sučev (Bolgarija), 14. Kujiuužič (Jugosl.). Pri posameznih disciplinah je dosegel v skoku čez konja vzdolž prvo mesto Kujundžič (Jugoslavija). V tekmovanju članic je zasedla prvo mesto CSR s 5>»u3, drugo mesto Jugoslavija s 521.8 točke. Članice posamezno: 1. Folpova (CSR) 742, 2. Vermirovska (CSR) 74.1, 3. Drejkalova (CSR) 73.1. Od jugoslovenskih tekmovalk so se plasirale Hribarjeva na petem, Klepova na šestem, Rupnžkova na osmem in Radivojevičeva na devetem mestu Voda ruši nasipe Katastrofalne poplave pri Slavonskem Brodu in Sremski Mitrovici Beograd, 19. dec. p. Deževje zadnjih dni je povzročilo ob dolnjem toku Save in njenih pritokov velike poplave. Najhujše sta prizadeta Slavonski Brod in Sremska Mitrovica Pri Slavonskem Brodu je dosegla Sava rekordno stanje in je spremenila vso okolico v eno samo jezero. Danes ponoči je voda porušila tudi glavni obrambni nasip in je voda poplavila tudi glavno državno cesto Zagreb—Beograd, tako da je neprehodna. Ker voda še vedno narašča, so morali danes na odredbo oblasti izprazniti več ogroženih vasi in tudi del Slavonskega Broda. Za evakuirance je dala železniška uprava na razpolago potrebno število vagonov. Na pomoč je prispelo poleg gasilcev tudi več oddelkov vojske, ki zelo požrtvovalno pomaga pri reševalni akcijL Sličen je položaj tudi pri Sremski Mitrovici. Tam je voda dosegla enako stanje, kakor o priliki katastrofalne poplave leta 1932. Tudi v Sremski Mitrovici so morali cele predele mesta izprazniti, ker je voda že začela vdirati v hiše. Tudi Vinkovcem grozi katastrofa. Nasip je že zelo izpod-kopan in grozi nevarnost, da se poruši. V tem primeru bi morali izprazniti polovico mesta. Ljudje na vso moč pomagajo pri ojačevanju nasipov in gradnji zasilnih nasipov, toda če bo voda še dalje naraščala, bo ves trud zaman. - ' Mačkovci preprečili »zlato nedeljo" v Zagreba Zagreb, 19. decembra, a Med zagrebškimi trgovci je zavladalo danes veliko razburjenje, ker so jim mačkovd preprečili tako zvano zlato nedeljo. V sporazumu 8 trgovsko zbornico je tudi banska uprava v Zagrebu dovolila, da smejo biti trgovine na današnjo nedeljo zaradi bližnjih božičnih praznikov ves dan odprte. Snoči pa so sklenili mačkovci, organizirani v Seljački slogi, da morajo ostati trgovine danes zaprte. da ne bi bili trgovski sotrudniki prikrajšani Seliačka slo?a se je postavila na stališče, da imaio ljudie do bo*iča še dovolj časa za nakupe 2e snoči so razglasili do Zagrebu, da bodo nastopili proti vsem trgovcem, ki se temu sklepu ne bodo pokorili. Večina trgovcev se je res uklonila, toda nekateri so se temu diktatu postavili po robu in so danes odprli svoje lokale. 2e v prvih dopoldanskih urah pa so prišli posebni mačkovski kontrolni oddelki, ki so pozvali trgovske sotrudnike, naj trgovine zapuste in prisilili lastnike, da lokale zapro. V več primerih je prišlo do incidentov in so samozvani kontrolorji, zlasti nekaterim trgovcem na Ilici, razbil! izložbe in demolirali lokale. Opoldne so bile vse trgovine zaprte, le na skraini periferiji Zagreba je bilo samo par lokalov ves dan odDrtih. Med zagrebškimi trgovci vlada zaradi takega postopanja veliko razburjenje. Van Zeeland nadaljuje svojo misijo K m, 19. decembra. AA. Bivši belgijski ministrski predsednik van Zeeland, ki Je neuradno prispel v Rim, je obiskal danes italijanskega zunanjega ministra Ciana in imel z njim daljšo konferenco. Van Zee-landov obisk v Rimu je v zvezi z zbiranjem gospodarsko-finančnih informacij. Izvedelo se je, da van Zeeland ob tej priliki ne bo obiskal šefa italijanske vlade Mussolinija. Iz nlegove okolice se širijo govorice, da bo bivši predsednik belgijske vlade prihodnji mesec poročal aneieškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu o rezultatih svojega proučevanja gospodarskih razmer v Evropi. V zvezi s tem na-glašajo, da se van Zeelandovo potovanje po Evropi ne bo zaključilo brez vsakega konkretnega uspeha Van Zeeland ostane v Rimu do jutri. Razen z zunanjim ministrom Cianom se je včeraj popoldne sestal še s celo vrsto uglednih osebnosti iz gospodarskih in finančnih krogov. Pristojne oblasti so snoči demantirale vse govorice, ki so se v zli nameri razširile z nekih strani o stvarnem pomenu van Zeelandovega obiska v Rimu. Irska tudi v zunanji politiki samostojna London. 19 decembra. AA »Sunday Di-spach« razpravlja danes o sklepu de Va-lere, da se v Rimu ustanovi posebno irsko diplomatsko zastopstvo. List pravi, da so se odgovorni krogi v Londonu dokaj začudili tej irski nameri, vendar pa angleška vlada nikakor ne bo resno ovirala nove irske zunanje politične aktivnosti. »Observer« smatra, da je Irska s tem priznala italijansko carstvo. Člankar pravi, da je sedaj potreba po priznanju italijanske aneksije postala še toliko večja Z Italijo mora Anglija čimprej obnoviti odno-šaje dobrega prijateljstva in koristnega so-ddiovanja »Observer« izraža končno mnenje, da je Društvo narodov postalo že povsem nepotrebno in pasivna institucija. N). V. kraljica za siromake Beograd, 19. decembra, p. Nj. V. kraljica Marija je odredila, da se na njen račun razdeli med zagrebške siromake za božične praznike 100 kubičnih metrov drv in večja količina živil. Miklavže van je v Beogradu Beograd, 19. decembra, p. Prestolnica Je danes v znaku slave sv. Nikole. Po starem običaju ima pol Beograd« ta dan svojo kr- Rim, 19. decembra. AA Agencija Štefani komentira sklep irske vlade, da imenuje v Rimu svojega posebnega diplomatskega zastopnika in smatra to za jasen dokaz, da si je svobodna irska država končno iz-vojevala svojo neodvisnost tudi glede odnošajev do drugih narodov. Irsko zunanje ministrstvo prevzame sedaj nase popolno odgovornost za bodočo zunanjo politiko, ki ne bo več pod vplivom londonskega Foreign Officea. Irsko zunanje ministrstvo je s Foreign officeom v zvezi le še po posredovanju tajnika angleškega kralja. Imenovanja irskega diplomatskega zastopnika pri italijanskem vladarju predstavlja spričo tega značilno potrditev irske neodvisnosti sno slavo, druga polovica pa je na slavL Med drugimi so imele svoje slave tudi razne ustanove, med njimi direkcija rečne plovidbe, kjer je bila svečanost zelo velika. Cerkvene obrede je opravil namestnik patrijarha Dositej, kralja pa je zastopal polkovnik Turbešič. Poljski legionarji v Italiji Rim, 19. decembra. AA. 2e nekaj dni se v Italiji mudi delegacija poljskih legionar-jev, ki si je ogledala vsa nekdanja bojišča na Soči. Sedaj je prispela v Rim. Danes si je ogledala razstavo fašistične revolucije Pred spomenik padlih fašistov je danes dopoldne položila venec Poljskim gostom priredi italijanska vlada nocoj svečan ban- •JUTRO« ponedeljska Izdaja Ponedeljek, 90. XZL 1987« * PHILIPS NDZURKA 890 Uresničene so želje tudi največjega izbirčneža! Tonsko čudo med radlo-aparatl — monogumb — kontrastna ekspan* zija — nastava po občutku — stik a trenil diodami - preklopna skala — difuzor zvoka — avtomatska duš lika za visoke in nizke tone — rdeče Stedljive „MINIWATT" elektronke — in druge prednosti združuje tip 890. Spoznati ta znameniti aparat pomeni višek današnje radio-tehnike — Naši trgovci vam bode radi neobvezno predvajali naše aparate. PHILIPS Ljubljana, 19. decembra. Še nedavno so oprezali iz trgovin na sprehajalce rdeči in črni parkeljni, sveti Miklavž se je dobrodušno smehlja1 in vabil. Skozi noč pa se je okrasje spremenilo. Miklavž je svoje darove odložil na ramena nič manj častitljivega in nič manj darežljivega Božička. Zlata nedelja je potrkala, hotela je vstopiti prešerno veselo, kakor je to pač njena navada, ljudje pa so se nekam prestrašeno ozrli nanjo, kakor da je prišla prezgodaj. Trgovci so se potrudili do skrajnosti. Oko se pase na okusno, ponekod z dovršeno umetnostjo aranžiranih izložbah Porabili so vso svojo spretnost, da bi privabili trdovratnega kupca. Ta pa — sprehaja se ves dopoldan po Šelenburgovi ulici, po Aleksandrovi, okrog nebotičnika in po pasaži, po Tyrševi in Frančiškanski in po Prešernovi. Ustavlja se pred izložbami in občuduje blago in spretnost aranžerjev, pregleda cene in računa. Iz razkošne izložbe nam želita dva baročna angelja srečen božič. Ljudje se usta\'ljajo in gledajo. Ta in oni se odloči in vstopi. Drugi se zadovoljuje z gledanjem. Smrekov gozd na Kongresnem trgu je pokrit s snegom. Včasih zapoje sekira, ta ali oni pometa brozgo s tlaka, trgovina z drevesci se počasi raz\'ija. Več stiske je na Mestnem trgu Tam se marsikod izbirajo igrače. Aeroplani, tanki, avtomobili — vse vrste orodja in orožja, ki danes lahko zanimajo otroka, to najčudovitejše bitje vseh časov. Zanj so na eni strani pripravljene slikanice, pisanice, zgodbe in povesti najmiroljubnejše vsebine, na drugi strani moderno orožje. Med tema dvema nasprotjema živi današnji oirok po vsem svetu in izbira_ Precej prometa je na Gallusovem obrežju Pri starinarjih se danes izbira in kupuje z vsemi zmogljivimi sredstvi. — Za osemdeset ga je kupila moja ženaI — Nekdo lista po majhnem zelenem slovarju. Tri, štiri roke istočasno predevajo molke suknje, nekdo pobira na tleh čevlje in jih otipava od vseh strani Na mizah, na stojalih in na policah pa leži in visi čudovita mešanica stolov, knjig, dežnikov, obleke. — Dajte no miri Če je to predolgo... se huduje prodajalec, oblači suknjo in ženske jo ogledujejo. — Osem kovačev, nič manj/ — — Kaj? Več ko šest pa ne dam1 — Tako $e ponavlja tu prerekanje za knjige, čevlje, obleke za vso to ropotijo, ki jo je nekdo v sili moral prodati, da jo drugi d tf€ v nič manjši sili kupi — vse dopoldan te zlate nedelje enako Živahno je v Semeniški ulici. Tam se pod šotori prodajajo kroglice, pastički, jaslice, toplo perilo Ob jaslicah tube za lotanje posode, po štiri dinarje tuba, imate jo za stodvaiset popravil! Nekdo prodaja pred cerkvenimi vrati drobne knjižice »Spoznaj sebe». Deset Posrečen trik žeparske tolpe na vlaku Okradli so kxne£a in vpili o tatu: „Ga že Imamo!" knjižic za dinar! — Eno si zadržite, devet jih prodajte naprej; če prodate sto knjižic na dan, zaslužite brez truda sto dinarjev in lahko pustite službo, zckaj bi se dali sekirati... Če ste pa študirali in vas je sram prodajati, jih pa razdelite zastonj, ljudje vam bodo hvaležni... Tako poceni je malo kaj na svetu. Božična obdarovanja so se pričela Na zlato nedeljo se izkaže tudi zlato srce Lijubljana, 19. decembra Kakor vsako leto so tudi letos mnoge ljubljanske organizacije zbrale pri svojih članih sredstva za božično obdarovanje otrok iz revnih ljubljanskih rodbin. Nekatere med njim., so darila direKtno razdelile po domovih, nekatere pa so, da bi otrokom pripravile čim večje veselje, priredile skupne božičmte Deloma so porabile za to današnjo, zadnjo predbožično nedeljo, deloma bodo božionice imele Se v prihodnjih dneh. Kolašice v mestu Ob pol 11. dopoldne je biio v dvorani telovadnice Tehnične srednje šole vse živo. Zbralo se je več sto otrok, po večini v spremstvu odraslih, da prejmejo iz rok vrlih Kolašic, ki so se tudi letos potrudile zanje, razna božična darila. V dvorani je bilo postavljeno mogočno božično drevo. Najprej so nekateri malčki deklamirali in recitirali razne prigodne pesmice in vpri-zorjena je bila ljubka božična igra, nato je pa sledila razdelitev daril Vsega skupaj je bilo z obleko, obutvijo, sadjem in pecivom obdarovanih 495 otrok, ki so zadovoljnih obrazov z velikimi zavoji pod pazduhi odhajali iz dvorane. Kolašice v Mostah Kolašice v Mostah so letošnjo božično obdaritev meščanskih siromakov združile s patriotično proslavo obletnice rojstva prerano umrlega, ljubljenega našega kralja Aleksandra Uedinitelja. V petek popoldne ie bila v kinu Moste obdaritev najrevnejših otrok. P~ed skoraj nabito polno dvorano je na odru stalo božično drevesce vse v lučkah na levi strani ndra pa velik kup prepotrebnih daril. Uvodnemu govoru o svetosti božičnega praznika in o blagem srcu blagopokojnega očeta-kralja je sledila priliki primerna otroška igrica. Ko se je po slavnostno odpeti božični pesmi začelo razdeljevanje daril, je bila ra- Prisrčno slavje pravniške elite ob ls-letnici uredniškega dela vseuč. proS. dr. Rudolfa Sajovca .lana, 19. decembra. "V Uaionu so snoči naši pravniki na prisrčno maniffstativen način proslavili 15-letnico uredniškega dela univ. prof. dr. Rudolfa Sajovica pri »Slovenskem Pravniku«. Zbrali so se številii slavlfenčevi prijatelji, med njimi tudi predstavniki naših oblastev in ustanov. Tako eo se večera udeležili ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič, rektor univerze dr. Kušej s profesorji pravne fakultete, predsednik apelacije dr. Vladimir Golia z večjim številom sodnikov, višji državni tožilec dr. Luka Kravina z drugimi državnimi tožilci, finančni direktor Sedlar, železniški direktor dr. Falur ter predsedn ka odvetniške in notarske zbornice dr. Zirovnik in dr. Krevel s številnimi odvetniki in nolarjL Intimno slavje je s primernim nagovorom otvoril kot domačin predsednic »Pravnika« univ. prof. dr. Dolem , ki je prisrčno pozdravil slavljenca ter zastopnike oblastev in kor-poracij. Za njim so se zvrstili številni govor, niki, ki so z živo besedo orisali delo dT. Rudolfa Sajovica pri urejevanju »Slovenskega Pravnika« in prikazali njegovo vsestransko delavnost na znanstvenem polju Govorili so univ. docent dr. Boris Furlan. odvetnik dr. Skaberne, ban dr. Natlačen, predsednik apelacije dr. Golia, rektor univerze dr. Kušej, ) višji državni tožilec dr. Kravina. predsednik odvetniške zbornice dr. Zirovnik in notar dr. Grašič. Ko je sodnik Franc Orožen preči tal tudi številne pismene čestitke uglednih pravnikov iz vse Slovenije, je univ. prof. dr. Dolenc v imenu društva izročil slavljencu krasno spominsko sliko, pravniško alegorijo, delo akad. slikarja prof- A. G. Kosa. Slika predstavlja v lepi umetniški prispodobi zakon—pravico—resnico in vsebuje Cicero-nov izrek: »Est 'i V-1 "c>at. Otrok v plamenih Ljubljana, 19. decembra V Brezjjah, občina Dob run je, se je pri po-tila huda nesreča v hiši posestnika Flipa Brezovarja. Njegov polletni sinček Filip je ležal na peči, pa se mu je nenadno vnelo krilce in mahoma je bil otrok v plamenih. Hudo opečeno dete so prepeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 20.: Pesem s ceste. Red A. Torek, 21.: Zaprto. Sreda. 22.: Svedrovci (Fric-frac). Premiera. Premieo-ski abonma. Premiera Bourdetove komedije »Svedrovci« (Fric-frac) obeta prinesti zopet zanimivo in hvaležno predstavo za naše občinstvo. Igra je pisana predvsem z namenom da na lahek iin zabaven način prikaže del pariškega živ-lja-svedrovcc, Itako se lotijo priprav in izvedbe za vlom. Vzporedno s tRm dejanjem teče seveda razvoj ljubezenske zgodbe med dvema paroma. Igra bo občinstvu brez dvoma ugajala. 0 praznikih ia sicer na božič, za novo leto in na Tri kralje popoldne se bo izvajala Golieva mladinska igra *Petrčkove posled. nje sanje« z go. Vido Juvanovo v naslovni vlogi. To delo, ki se odlikuje e posebno poetično iin pravljično zasnovo, pomeni zr otroke izreden dogodek, ki se ca bodo spe mimjali še v kasnejših letih. Dejanje se go-" na domu pri bolnem Petroku, v votlini podzemlju, kjer spi kralj Matjaž s svojo v sko, v trozdm na božični večer pod boži e t drevesen, in v nebesih. ^ ★ OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 20.: Zaprto. Torek. 21.: Vesela vdova. Znižane eenf 30 din navzdol. Gostuje ga. Zlata G gjenac. Ga. Zlata Gjungjenac bo gostovala Jutri, torek, zvečer v Leharjavi opereti »Vesele vdova c Predstava je izven abonmaja ia veljajo ta njo zaižane operne cene. »JUTRO« ponedeljska izdaja S FtmeiMJet, 3SL Wfi Mrtva športna nedelja Pri nas ni bilo tekom <- Zagreb se je divil madžarskim nogometašem —- Zbor hergnežanskili motociklistov Športniki, odnosno športno občinstvo golte vo ne bo mogle govoriti 9 »zlati nedelji«« V naši ožji domovini pačiva, šport. Nogometašem se ni zljubilo, da bi včerajšnjo nedeljo porabili vsaj aa kak trening, lahko-atieti samo premišljujejo, katera uprava .ie »ta prava«, o plavačib v sedanji d«bi se pa res ne upamo govoriti. Tudi smučarji še niso prišli na svoj račun. Nekaj sipo iih sicer videli v okolici Ljubljane, tako ua Golovcu, nekaj jih je z večernimi vlaki prišlo z Gorenjske, menimo pa, da niso bili bogve kako zadovoljni. Včerajšnja »zlata nedelja« je bila za športnike torej »mršava nedelja«. Nič bolje kot pri nas pa tudi ni drugod. Kdina važnejša nogometna tekma se je <,q. Ugrala v Zagrebu, kjer je naš jesenski prvak Hašk trčil na renomiran^ja madžarskega jesenskega prvaka gerencvarosa. Tudi v inozemstvu ni bilo posebnih dogodkov. Ferescvaros i Hašk 6:4 (3*®) Zagreb, 19. decembra. Pred približno 5000 gledalci je Hašk danes meril svoje moči z moštvom Fe- rencv&rosa, ki ni samo jesenski prvak Madžarske, temveč si je tudi letos v finalni tekmi v Rimu priborilo srednjeevropski pokal Madžari so tudi izpolnili svojo obljubo ter nastopili v Zagrebu z najmočnejšim moštvom To moštvo pa je tudi s svojo sijajno igro zadivilo razvajeno zagrebško občinstvo. V moštvu Ferencvžrosa so v resnici vse odlike nogometne igre. Madžari niso samo oiobro igrali v polju, temveč so znali zrele pozicije tudi realizirati. Izkupiček šest golov je v resnici zavidanja vreden. Hašk je v prvi polovici igral zelo slabo. V dobro pa mu mcramo šteti to, da je mri stanju 5:0 za Madžare zelo popravil rezultat. V vodstvo so prišli Madžari v 15. min. prvega polčasa. Znameniti »bav-bav« Tol-di je lepo oddal žogo dr. Sarosyju; ki je rabil prvi gol. V 20 min. je madžarski napad z ležerno igro prišel pred vrata Haška. £is je dolgo okleval, končno pa je vendarle streljal, a Zmara ni mogel preprečiti drugega gola. V SO. min. dobi Tancos žogo od Polgarja, jo odda Sarosyju in že so Madžari s 3:0 v vodstvu. V drugem polčasu ne mineta dve minuti in Kemeny postavi na 4:0. Hašk igra nekoliko bolje, vendar ne more preprečiti, da Toldi v 20. min. z vollev strelom zviša na 5:0. Zdi se, da bo poraz Haška katastrofalen. Toda Haškovci se znajdejo in pričnejo napadati. Dukovič centrira in Kacijan zniža na 5:1. Zagrebčani nočejo popustiti, ostro napadajo ln že dve minuti kasneje je isti igralec zabil drugi gol. V 29. min. zopet oster napad Ha"* \ Dukovicev strel se je odbil od prečke, toda Kacijan je na mestu tn doseže bat trick. Stanje je torej 5:3 za Madžare. V 39. min poviša dr. Sarosv zaradi nesporazuma Kaškove obrambe na <5:3. a 4. min pred koncem je Horvat znižal na 6:4 in postavil končni rezultat. Sodil je g. Mlinarič. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: SK Mitič : komb. team Jugoslavije 3:2 (1:0). BOROVO: Bata : BSK 2:1 (0:0). PRAGA: Prvenstvena. Kladno : Pardu-bice 1:0. BUDIMPEŠTA: Prvenstvena. Phobus : Ncmzeti 4:2 (3:2). DUNAJ: Pokalna. Favoritner AC : FAC 4:3. RIM. Prvenstvo. Milano : Genova 1:0, Li-guria : Napoli 2:1, Livorno : Fiorentina 2:1, Ambrosiana : Torino 1:0, Triestina : Roma 0:0. Bari : Luchese 3:1, Lazio : Atalanta 4:0, Juventus : Bologna 0:0. so zborovali V restavraciji »Pri šestici« je bil včeraj popoldne občni zbor motosekcije 2SK Her-mes. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskani in e poteklo mestoma precej burno, pa vendar vseskozi športno in dostojanstveno, kakor se vpodobi zrelim športnikom. Zborovanje je vodil načelnik g. Rupena, ki je po kratkem nagovoru prešel na dnevni red s poročili funkcionarjev. Iz njih posnemamo, da je sekcija storila s svoje s trani vse, da pokaže slovensko motoristi -ko v čim lepši luči Njeni člani dirkači so se prosla\ri!i ne le doma, temveč tudi izven Ljubljane, povsod z lepimi uspehi. Dika in ponos kluba je vsekakor »leteči Kranjec« Ludvik Starič, ki se je letos po dolgem, četudi nezaželjenem presledku, ponovno pokazal na dirkalni progi in dokazal v borbi z najboljšimi in najbol* zvenečimi imeni na polju motociklističnega spoTia, da je še zmerom naš najboljši ne le na slovanskem jugu, temveč tudi na severu. Njegovi uspehi v Zagrebu v b ir-Li s svetovno znanim Angležem Buttler-jem so odjeknili po vsem športnem svetu Da je Starič doma tudi na cesti, ie po kazal z rekordno vožnjo pri grajski dirki. Popolnoma soglašamo z mnenjem funkcionarjev. da mora našega »letečega Kranjca« podpreti vsa javnost in mu omogočiti nabavo specielneaa dirkalnega motorja. Sekcija je v ta namen že izdala posebno ra/„-g'ednico s fotografskimi prizori Stariče\"h nalrjomembnejših dirk in jih prodaja po 10 Din. Sekcija šteje 84 članov, med njimi 65 verificiranih. Imela je letos 4 večje prireditve in je v večjem številu sodelovala tudi na mednaiodni dirki v Trstu Klub je do žan zahvalo za naklonjenost in podporo zlasti banu, ljubljanskemu županu, podpolkovniku Jakliču, inž. Stol f i, ravnatelju »Fulnika« dr 2ižku, Avtoklubu. 1'ouring-klubu in še vrsti drugih, ki so 4Ii klubu v vsakem pogledu na roko. Pred svojim odstopom je odbor priporočil novi upravi, naj bi Prihodnje leto v zgodnji jeseni Izvedla dirko na Grad, izlet v Trsi se udeležila prireditve motorizirane policije, dalje uvedbo enotnega moto-znaka za čepico in ustanovitev posebne moto-šole, ki naj bi izšolala dirkalni naraščaj. Odstopajoči odbor je tudi predlagal, naj bi skupščina sklepala o izstopu sekcije iz kluba in o ustanovitvi samostojnega moto kluba Her-mes Poročila so bila soglasno sprejeta, nakar so bile na sporedu volitve, ki jih je vodil rastapnik centralnega odbora podpredsednik Lukežič. Pred prehodom na volitve je Predsedujoči apeliral na zborovalce, naj opuste misel o cepitvi. Centralni odbor je dal sekciji možnost k razmahu in ji je s svojimi sredstvi zgradil dirkališče. ŽSK Hermes bo prihodnje leto obhajal 20 letnico svojega obstoja ter si je zamislil ve- ko jubilejno proslav* Id naj M ▼ največji meri slonela na moto sekciji. Centralna uprava ne razume težnje za odcepitev stkcije od kluba, ko Jo vendar imela popolno avtonomijo. Ne gre, da bi sekcija bal v trenotku, ko gre za čim sijajnejšo proslavo jubileja, pokazala klubu hrbet Govornikova izvajanja so sprejeli zboro-vald s spontanim odobravanjem, s čemer je bil predlog o ustanovitvi samostojnega kluba odstavljen z dnevnega reda, ker se je pokazalo, da je bila to le zamisel posameznikov, ki je pri večini naletela na odpor. Pri volitvi novega odbora Je bilo predloženih 5 list in je zato predsedujoči predlagal, da bi se predlagatelji sporazumeli na kompromisno enotno listo, voljeno z. aklamacijo. Skupščina se je sporazumela za poimensko glasovanje in je bil z večino glasov izvoljen naslednj iodbor: načelnik dr Čampa, podnačelnik Rupena, I. tajnik Pavetič, II. tajnik Lukež, blagajnik Zaje, odborniki Kraner. Erjavec, Kette, namestniki Starič, Kovačič. Skopec, tehnično vodstvo inž. Dietrich, Kovačič, gospodar Fric Hribernik, revizorja Seunig, Zupan. Predsedstvo je prevzel dr. Campa, ki je izjavil, da ne more podati programatične izjave, dokler se ne bo povsem seznanil s klubovim poslovanjem, računa pa na sodelovanje vseh. Med spontanim odobravanjem je zaključil zborovanje. Zveza slovenskih lahknatletskih klubov. Danes ob 20.30 seja u. o. v tajništvu Zveze, botel Miiklič, nova stavba. IV. nadstropje, ba 424. Zaradi brezposelnosti se Je zastrupil Tragična usoda mladega ključavničarskega pomočnika Ljubljana, 19- decembra Danes ob 10. dopoldne je bila ljubljanska policijska uprava obveščena, da so v Podjunskj ulici 19. našli nekega mladeniča mrtvega. K ogledu sta se podala službujoči uradnik Kette in policijski zdravnik dr. Lužar. Ugotoviti sta mo^la samo, da se je mladenič zastrupil z lizolom. Nesrečni pokojnik je Alfonz Sedovnik, ki se je rodil leta 1912 v Nomnju pri Bohinjski Bistrici, pristojen pa Je v Ljubljano. Njegov oče je hišni posestnik in upokojen železničar v Podjunski ulici. Alfonz se je bil izučil za ključavničarja. Bil je priden in pošten mladenič. Ničesar si ni želel iskreaeje, kakor da bi dobil dela. Trudil se je zaman. Povpraševal je vsepovsod, a nikjer ga niso sprejeli, češ: »Tvoj oče ima hišo in pokojnino, tebi ni takšne sile!« Toda oče mora tudi skrbeti za večjo družino in tako je postajal mladi Sedovnik bolj in N>lj potrt. Predbožično razpoloženje ga je še bolj spravilo v razmišljanja. Davi 0% pol 4. je prišel domov. Podal se je v svojo sobico, vsedel se je za mizo in naiptsal na papir, strgan lz šolskega zvezka, svoje poslovilne besede. Bridko je potožil, kako hudo mu je bilo brez dela. Prosil je, naj mu oprostijo in naj o njegovi amrtl obveste njegovo lzvoljenko v Hrastniku. Potem je segel po strupu in v bolečinah izdihnil. Na prošnjo staršev Je komisija pustila pokojnika na domu, k jo so ga položili na mrtvaški oder. Razburljivi nastopi na občnem zboru Električne zadruge v Šiški Predsednik g. šalehar je onemogočil vsako glasovanje Ljubljana 19. decembra. Za današnji izredni občni zbor Električne zadruge za Spodnjo in Zgornjo Šiško je vladalo med zadružniki, pa tudi med prebivalstvom Šiške napeto zanimanje, saj je ogromna večina zadružnih članov proti pogodbi, ki jo je načelstvo zadruge sklenilo z mestno občino ljubljansko, v nasprotju s pooblastilom zadnjega občnega zbora. Udeležba na občnem zboru je bila Izredno velika.. Telovadnica na osnovni šoli je bila nabito polna. Osebno navzočih je bilo okrog 320 zadružnikov (hišnih posestnikov in obrtnikov). Ker je bil v nasprotju z običajem pri prejšnjih občnih zborih našemu uredniku zabranjen vstop, smo morali o poteku občnega zbora zbrati podatke pri posameznih zadružnikih, Id so prisostvovali občnemu zboru. Fotek občnega zbora je bil skrajno buren. Zaradi samovoljnega postopanja predsednika g. šaleharja je prišlo ponovno do ostrega prerekanja in razburljivih prizorov. Mestnemu svetniku g. Borštnarju, ki je tudi predsednik krajevne organizacije JRZ v šiški, so zabranili prisostvovati občnemu zboru, ker ga je načelstvo kot zadružnika izključilo, očitno samo zaradi tega, ker nasprotuje pogodbi. Obvestilo o izključitvi so mu izročili, ko je hotel vstopiti v dvorano. Načelstvo je s tem kršilo sam zadružni zakon, Id pravi, da zadnji mesec pred občnim zborom ni mogoče izključiti člana zadruge. Takoj po otvoritvi je nastalo prerekanje. Člani so zahtevali od predsednika, da mora dopustiti g. Borštnarju sodelovanje na občnem zboru, kar pa je predsednik odklonil. Zaradi medklicev je pustil odstraniti z dvorane še zadružnika g. Prelesnika. Predsednik g. šalehar je tudi odklonil predlog g. Perka, da se za predsednika zborovanja v smislu pravil izvoli g. Zemljič kot nevtralna oseba. Odklonil je v nasprotju s pravili tudi predlog, da občni zbor izvoli overovatelje zapisnika. Sredi burnega prerekanja je pričel predsednik g. šalehar čitati zapisnik zadnjega občnega zbora ln svoje poročilo. Navzlic protestom od strani zadružnikov je svoje poročilo zavlekel do ft 12 ure. Preko 2 url so morali zadružniki v nabito polni telovadnici stoje poslušati njegova dolgovezna izvajanja. Do ponovnih burnih nastopov Je prišlo, ko je predsednik otvoril debato. Gosp. La-jovic je kot prvi zahteval besedo in je kritiziral postopanje predsednika, ki je zakrivil kršitve pravil. Ni pa mogel pričeti s svojimi Izvajanji, ker mu je predsednik odvzel pravico sodelovali na občnem zboru in ga je pustil odstraniti iz dvorane. Nastala je prava burja med zadružniki, ki so z ogorčenimi medklici zahtevali, da se g. Lajovicu dopusti sodelovanje na zboru, kar pa je predsednik ponovno odklonil. Po kratkih izvajanjih g. Slabšaka je pričel Lajovicev govor čitati g. Dolinšek, ni ga pa mogel prečitati do konca, ker mu je predsednik odvzel besedo, češ da iznaša osebne žalitve. Tako tudi g. Dolinšek ni mogel Iznesti predlogov g. Lajovlca, o katerih naj bi glasoval občni zbor. Pogodbo so kritizirali še gg.Lombar, Hiter in inž. Manda, ki je podrobno razčlenil posamezne določbe pogodbe, ugotovil ponovne kršitve pravil in orisal posledice, ki jih bo imela pogodba za razvoj Slške. Po ponovnem prerekanju je g. Dolinšek govoril še v svojem imenu zlasti o tem, da društva v Šiški od zadružne imovine sedaj nič ne dobe v nasprotju z obljubami g. Šaleharja K besedi se je prijavilo še nekaj članov, vendar je predsednik g. šalehar kratkomalo zaključil debato. Onemogočil je tudi vsako glasovanje in razpravljanje o slučajnostih, čeprav so bile na dnevnem redu, s tem, da je zaključil zborovanje ter se odstranil skupaj s člani načelstva. Po vsem poteku občnega zbora bi glasovanje pokazalo, da ogromna večina zadružnikov odklanja pogodbo, obsoja samovoljno postopanje načelstva in nasilje predsednika Šaleharja Načelstvo bi pri glasovanju brez dvoma dobilo nezaupnico velike večine in bi moralo odstopiti. Glasovanju pa se je g. Šalehar na ta način izognil, da je zaključil debato in občni zbor. Maribor preko nedelje Maribor, 19. decembra. »ZLATA NEDELJA« Vsepovsod tople, prisrčne božičnice. Poštarji in gasilci, športniki in drugi društ-veniki. Za božičnice pa je treba daril in so bile mariborske trgovine te dni dobro obiskane po skrbnih mamicah, ki hočejo dragim svojcem pripraviti skromno božično veselje. Tudi danes na tradicionalno »zlato nedeljo« je bilo v mariborskih trgovinah precej živahno povpraševanje, zlasti so prišle na svoj račun modne trgovine, čevljarske obratovalnice, slaščičarne in trgovine z igračkami, dočim so manufaktur-ne trgovine pretežno že opravile svoj posel. Pogled v mariborsko trgovsko življenje na današnjo »zlato nedeljo« in pa nekoliko izpraševanja pri predstavnikih posameznih trgovskih strok je osvetlil položaj sledeče: Morebiti je bila letošnja kupčija za spoznanje nekoliko boljše, vendar ne v vseh strokah. Druge stroke zopet so imele letos slabšo bilanco. Seveda ni govora o navalu iz let dobre gospodarske konjunkture in dobrih plač... KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA Naš Akademski pevski zbor je oskrbel snoči mariborski glasbeni publiki polno umetniškega užitka Sočno in ubrano po zveneli glasovi ob pestrem koncertnem sporedu, ki je obsegal v I. delu 7 umetnih pesmi, v drugem delu pa fi narodnih pesmi z Devovo »Flosarsko« ob zaključku, ki je razgibala občinstvo do frenetičnega navdušenja in vzklikanja. Dirigent France Marolt se je ponovno izkazal v svoj-stvu mojstrskega zborovega voditelja, in tenkočutnega obvladovalca svojega zbora. Občinstvo je viharno ploskalo. Velika uni-onska dvorana je bila za mariborske razmere prav dobro zasedena, četudi so spredaj in v sredini zevali nekateri prazni stoli Decembrske skrbi... ODLIKOVANI MARIBORSKI GASILCI Snoči so bila na dvorišču tukajšnjega Gasilskega doma na svečan način izročena odlikovanja zaslužnim mariborskim gasilcem in je bila ob tej priliki odlikovana tudi mariborska četa z redom sv. Save IV. stopnje. Odlikovanja je izročil odlikovan-cem mag. ravnatelj g. Rodošek, medtem ko je vojaško oblast zastopal pri tej slavnosti kapetan Pušelja. Odlikovani so bili naslednji gasilci: za 20 letno službo zlato medaljo Cerny Josip in Kuder Franc, za 15 letno službovanje s srebrno kolajno Bo- ' rovič Anton, za 10 letno službovanje z bronasto medaljo pa: Cerče Ivan. Benedičič Anton, Krklec Janko, Kobler Alojz, Jurko-vič Franc, Mdscha Ivan, Gustinčič Justin. Divjak Bogomir, Romih Ivan in Kranje Ferdo. Četi je bilo odlikovanje pripeto na društveni prapor. Po izvršenem odlikovanju se je vrSila v prostorih Gasilskega doma Intimna božifinica, kjer so bili obdarovani naši vrli in požrtvovalni gasilci z Jircfrdat TeliKan 'nalivno pero avtomatski svinčnik DIN 250.— DIN 70,- DIN 580.- darovi, ki jih jim je oskrbelo mariborsko meščanstvo, zlasti pa naša trgovska in industrijska podjetja. V delavnici drž. železnic pa so bili odlikovani za 30 letno službovanje z zlato medaljo ter 1 palm. vej. Jurtela Franc, za 20 letno službo z zlato medaljo Alt Josip, za 10 letno službo z bronasto medaljo pa Kessler Hinko, Kess-ler Alfonz, Zalokar Ignac ter Koren Srečko. POJASNJENA VELIKA TATVINA NA ALEKSANDROVI IT Posrečilo se je v razmeroma kratkem Času pojasniti drzen vlom na Aleksandrovi cesti 17 v stanovanje trgovskega zastopnika Aleksandra Watzeka, o čemer smo te dri izčrpno poročali. Predstojništvo mestne policije Je namreč že včeraj prejelo brzojavno poročilo, da je bil aretiran v Karlovcu 38 letni krojaški pomočnik Vladimir Vouk, doma iz Predgrada. rPi njem so namreč našli precejšnjo količino zlatnikov in raznih zlatih predmetov, kar je povzročilo sumnjo kar-lovških .varnostnih organov, ki so Vouka aretirali. Mariborska policija Je po tele-foničnem razgovoru s policijo v Karlovcu mogla takoj ugotoviti, da izvirajo navedeni zlati predmeti od vlomne tatvine, ki je bila pred 8 dnevi izvršena v stanovanje g. Aleksandra Watzkea na Aleksandrovi cesti 17, ko je izginilo iz njegovega stanovanja za dober kilogram zlata s hranilno knjižico tukajšnje podružnice Prve hrvatske štedionice z vlogo 105.000 dinarjev. Osumljenega Vouka, ki je znan kot vlomilec in tat, bodo prepeljali v Maribor in se bo pri zaslišanjih nedvomno z lahkoto dognalo, kako je bil vlom izvršen ln ali ga Je izvršil Vouk sam ali pa v zvezi z drugimi pajdaši. Kakor poročajo lz Kar-lovca, so našli pri Vouku skoro vso ukradeno zlatnina ZIVT BAKLJT... Is Slovenskih goric je prispela danes veat o novi usodni nesreči, ki je domala zahtevala dve človeški življenji. Znano je, da so po kmetskih domovih v Slovenskih goricah zelo priljubljeni petrolej ski kuhalniki, > katerimi se preko zime kuhajo čaj. Tako sta d snoči kuhali čaj tudi 24 letni posestniški sin in šofer Vilko Ke-tii ter njegov 17 letni brat Janez, ki sta doma pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Pri tem pa se Je zgodilo, da je kuhalnik radi neprevidnega ravnanja nenadoma eksplodiral. Goreči petrolej iz notranjosti posode se je razlil po njunem obrazu. Oba sta bila v trenutku v plamenih, katerih žrtev bi bila nedvomno postala, da niso na njihove klice na pomoč prihiteli domačini ter ju polivali z vodo in ju tako rešili iz objema usodne nesreče. Ogenj se jima je tako vsesal v živo meso, da so ju mariborski reševalci morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico s težkimi opeklinami po obrazih, ki sta vsa ožgana in ogo-rela. Nesrečni slučaj opominja k previdnosti in opreznosti. FOTOAMATER Scheiner in DIN Že doter čas je. od kar je začela nemška in co njej tudi ostala industrija fotografskih tvoriv uporabljati za označbo njih splošna občutljivosti namesto starih scheinerekih stopinj novo merilo, oanačbo v stopinjah Din (Deutsche Indusbrie-Normen). Se vedno pa naletimo na tovarne, ki uporabljajo stare označbe, in na amaterje, ki se v novi ne J spoznajo. Tem bodii povedano, da se stopinje Dim samo zato. da jih je mogoče že na zunaj ločiti od scheinerekih stopinj pisečo v obliki ulonikov (n. pr. 1710° Din), v ostalem pa pomenijo višjo občutljivost tvoriva, čim večje je število v njihovem števcu, in sicer tako, da je tvorivo, ki ima v števcu za 3 večje število, dvakrat občutljivejše. Podobno ie pri stopinjah Scheinerja: tvorivo 28° Seli. je n. pr. dvakrat občutljivejše nega Ivorivo 25° Sch-; tvorivo, ki je označeno s 1*5/10' Din je dvakrat občutljivejše od tvoriva z označbo 12'10" Din. Označevanje v obliki-sitnega ulonika bo tu izginilo, čim hodo amaterji na stare Schneinerje pozabili (prav za prav bi že lahko izginilo). Dotlej pa si lahko zapomnito. da ar'remenite srtoipinje Scheinerja v stopinje Din na ta način, da odSte-jete od prvih 10 in zapišete rezultat v obliki desetinskega ulomka. Narobe spremenimo stopinje Din v stopinje Schoinerja s tem, da prištejemo števovi 10 in izpustimo imenovalec. N. pr.: -23« :*ch. = 1^10° Din, 15/10° Din = 25° Sch. To velja sicer samo približno. ker sta si načina merjenja občutljivosti v stopinjah Scheinerja in r stopinjah Din popolnoma različna. Merjenje po metodi Din je neprimerno zanesljivejše, določanje občutljivosti ro »cheinerskih stopinjah pa je navaden pesek v oči. Čim pridemo do občutljivosti nad 20° Sch. Sicer pa tudi merjenje v stopinj« h Din ni idealno, ker nam pove pač nekaj o splošni občutljivosti tvoriva, ne pove pa ničesar o drugih stvareh, ki jih ie prav tako važno vedeti, o barvni občutljivosti, gradaciji, osvetljevalnem razmahu, zrnu i- t. d. Idealni, enotni način merjenja in označevanja vseh lastnosti fotografskega tvoriva ie de posem bodočnosti, ki jo bo industrija zapela šele leda j. kadar se bo dosli več amateijev nego dandanes zanimalo za te stvari in bo od industrije zahtevalo, naj napravi svojemu neredu ▼ tem pogledu konec. Največja kamera na sveta Če giedamo lahke, male kamere današnjih dni. bomo komaj verjeli, da imajo »veliiko konkurenco*, ki tehta nič manj nego 14 ton. Ta aparat orjak meri v dolžino 10.5 m, imajo ga v Washingtonu in ga uporabljajo za kartografske posnetke Zedinjenih držav. Veljal je približno pol milijona dinarjev, t njim dobivajo morske karte in zračne posnetke na plo^e, ki iinaio pol drug kvadratni meter površine. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana: VI. večer začertni-š-kega tečaja v sredo 22. t m. Na sporedu kopiranje. Oiar»e, ki imajo izposojene kakšne knjigi ali revije iz klubske knjižnice, pro6i knjižničar, naj jih čim prej vrnejo, da bo mogel napraviti zaključek svojega poročila za občni zbor 7. jan. >Die Gaierie«. Pravkar izišla zadnja letošnja Številka te sijajne mednarodne fotografske revije se začenja z zelo tehtnim fhnfcorn dr. A. Grabnerja o problemih fotografije v naravnih barvah. Na svoj priznano jasni način obravnava avtor tu verjetni bodoči razvoj te najmlajše panoge amatenske fotografije in skoraj bi rekli, da je to prvi res pametni članek o njej. Med Grabnarje-vimi vrsticami zaslutiš vso velikansko razvojno pot. ki jo ima še fotografija pred seboj. zaslutiš niene bodoče boje. pred vsem pa tudi to. kako se bo dokončno uveljavila med drugimi umetnostmi. Tudi drugi članki. o reprotiuiciranju, snemanju nočnih cest, o pravilni rabi električnih svetlomeaov itd., povedo mnogo novega. 20 celostranskih reprodukcij po delih najboljših živečih mojstrov fotografije pa predstavlja kakor vedno najnazornejšo šolo za vsakega stremljivega amaterja- »Galerija« ie bila letos naši fotografiji v isti in še večii meri naklonjena kakor prej. zato je potrebno, da ji tudi naši amaterji v novem letniku posvetijo posebno pozornost NaročnŠ jo lahko preko Fotoklu-ba Ljubljane ali naravnost na naslov: >Die Galerie*. Wien VI., Linke Wienzeile 48. od koder M proti vpošiljatvi znamk v vrednosti 0.50 a. Šil. pošljejo tudi zvezke na ogled. Lep dar: Zgodbe brez groze Film hoče biti csma velesila O tem govore visoke številke iz najnovejše filmske statistike Monakovo, decembra že kar udomačen je izraz, da je časopisje sedma velesila na svetu, pa že prihaja na površje osma in to je — film. Kakor vedno so se pričeli dokaj pozno zavedati tega dejstva tudi manjši narodi, ki zaradi denarnih prilik niso morda res mogli in še danes ne morejo imeti svoje lastne filmske industrije. Naj navedemo samo nekaj številk iz naj novejše filmske statistike. Izračunali so, da znaša celotno letno število obiskovalcev kina na vseh kontinentih okrog 10 in pol miljarde. A letna produkcija zvočnih filmov je znašala po statistiki ameriške Hays-Organizacije 1857 filmov od teh jih je bilo 721 napravljenih v Evropi (217 Anglija, 130 Nemčija, 125 Francija, 92 Rusija, 32 Španija, 27 švedska, 26 Češkoslovaška, 20 Madžarska itd); 501 film je bil izgotovljen v USA in 635 v ostalih izven evropskih državah. (Japonska je napravila 470 filmov in stoji tako na drugem mestu na svetu, Indija 40, Mehika 25 Ar-gentinija 20, Filipini 15, Egipt 10, Avstralija 9, Brazilija 7 itd.) Nemčija je za filmsko industrijo investirala že 500 milijonov RM. Naravno, da so največji del k temu dala kinematografska podjetja, ki jih je v Nemčiji 5300. Letna produkcija stane okrog 50 milijonov RM. število obiskovalcev filmskih predstav je znašalo lansko leto v Nemčiji okrog 370 milijonov. Te številke, ki so sicer za naše prilike dokaj velike pa zasenčijo številke ameriških statistik. V USA so lansko leto porabili pri filmski industriji okrog 50 milijonov dolarjev. Celokupna doslej investirana svota pa znaša okrog dve milijardi dolarjev, od katere odpade 1880 milijonov na kino podjetja. Ameriška filmska industrija zaposljuje letno 268.000 oseb in sicer 241 tisoč v ateljejih, 12.500 pri izposojevalnih agencijah in 28.500 pri produkciji. Nasproti 370 milijonom ljudi, ki jih je Obiskalo nemška kino gledališča stoji številka 3640 milijonov v USA. Američan gre letno približno 22,1-krat v kinu, Francoz 8,3-krat, Italijan 6,8-krat in Nemec samo 4,4-krat. V Ameriki so izdelali vsak film v približno 250—350 kopijah, v Nemčiji pa 80—120 kopijah. Že iz teh suhoparnih, ali vendar zanimivih številk lahko vsaj približno ocenimo velikanski pomen filma če bi pa pri tem še gledali na vsebino posameznih filmov bi se gotovo še bolj zavedali, kako potrebna nam je lastna filmska industrija, če nočemo res popolnoma zaostati za ostalimi kulturnimi narodi. Kako bi si pomagali do lastne industrije? TJčimo se vzgledov pri drugih manjših državah! Te so sklenile z državami z veliko filmsko produkcijo tkzv. filmsko konvencijo, To pomeni: Nemčija je recimo letno izvozila v drugo državo 20 filmov. Po tej filmski konvenciji mora Nemčija v zameno za teh 20 filmov prevzeti eden ali dva filma domače produkcije dotične države. Na podlagi relacije 20 : 2 se je torej tudi domači film amortiziral, ker bi se sicer doma ne mogel radi premajhnega števila kinematografov. Male države pa si pomagajo tudi s tem, da zahtevajo za določeno število uvoženih filmov sinhronizacijo v domačem filmu, ki se mora tudi doma iz\TŠiti. Te pogoje že stavita češkoslovaška in Madžarska. Tudi pri nas imamo poizkuse za oživitev domače filmske industrije, vendar še vse premalo, bodisi, da so pogoji pri uvozu tujih filmov preveč ohlapni, ali pa, da se sploh ne izvajajo in ostajajo tako le na papirju. Manjka nam samo dobre volje. Drugega imamo dovolj. Naravne krasote Jugoslavije nam nudijo kar največjo možnost razmaha; imamo mnogo, mnogo snovi za obdelavo, imamo režiserje ln imamo tudi filmske igralce, ki sedaj nastopajo seveda le v tujini in dostikrat sploh ne vemo. da so naši! —mz. čez drn in strn Kako dolgo se ohrani film? Vsak je že čital vsaj nokaj o metodi za ohranjevanje pergamenta in knjig. Manj znana pa je gotovo metoda ohranjevanja modernih dokumentov, namreč časopisov in filmov. Mnogi znanstveniki se ukvarjajo s tem, da bi iznašli kar najbolj solidno metodo za konservacijo časopisov in filmov. Vsak se namreč sprašuje koliko let se lahko ohrani časopis, da je še možen čitanja in koliko časa traja film, da je še možen predvajanja. Nemški državni filmski arhiv ima doslej spravljenih nič manj kot 2,5 milijona metrov filmskega traku, a največja nemška filmska družba (Ufa) pa kar 16 milijonov. Najstarejši film, ki je še ohranjen v takem stanju, da ie namreč še mogoča projekcija — datira iz leta 1893 Danes pa gre koservaciiska metoda za tem, da se film ohrani vsaj 50 let. Predvsem se moramo ozirati na prostor, v katerem se filmi shra- njujejo. V njem mora biti vedno enaka temperatura, okrog 10—14° C. Prostori se poleti prezračujejo vsak drugi, pozimi pa vsak četrti dan, pri čemer pa se posebno pazi na to, da se temperatura ne izpreme-ni. Prakse je tudi pokazala, da je do danes strup kafra (v medicini se jo rabi kot strup, ki deluje na centralni živčni sistem), najboljše konservacijsko sredstvo za filme in ima še to prednost, da je poceni. Samo pr sebi je tudi umljivo, da imajo filmski arhivi varnostne naprave. Najmanjše zadimljenje prostora ali kaj podobnega že kar avtomatično kliče gasilce. Dnevna kot tudi bela umetna luč filmom škoduje, zato so okna v prostorih za filme pokrita rdeče ali rumeno. Predvsem se morajo filmi čuvati mehkobe in lomljivosti. če pazimo na vse to, potem lahko ohranimo film okrog 70 let, kar je pač dovolj. Nemška plesalka in Napoleonov sin V kratkem bomo videli v Ljubljani enega najlepših filmov nove sezone, ki je posvečen sloveči plesalki Fanny Elsslerjevi. Film je mišljen kot letošnje reprezentativno delo nemške Ufe in igrajo v njem vsi najboljši igralci te družbe. Po vsebini je zgodovinski. Kaže nam epizodo ko je na Dunaju po Napoleonovem padcu živel njegov sin »Orlič«, vojvoda Reichstadtski pod strogim nadzorstvom absolutističnega kancelarja Metternicha. Med njim in med slavno plesalko se je razvila ljubezen, ki bi bila skoraj postala usodna za oba. Toda politika je hotela, da se je morala ta ljubezen pretrgati ln žalostno končati. Elsslerjeva je morala oditi z Dunaja, mladi Napoleonov sin pa je kmalu nato začel hirati in je umrl za jetiko. Film je izdelan z vsem razkošjem, ki je na platnu mogoče Prelepi so plesni prizori, zlasti slavnost na Metternichovem vr- Ljubljenka vsega svetš Ali že veste, koliko let ima Shirley Temple? Najbrže boste rekli več, kakor pa jih ima v resnici. Malokdo bo verjel, da je komaj dopolnila osmo leto. Pa je vendar med najbolje plačanimi filmskimi zvezdnicami. — Njena mesečna plača znaša namreč okoli milijon dinarjev Precej, kaj? Na naši sliki jo vidite v začetku njene filmske karijere, ko ji je bilo komaj tri leta, in zdaj, ko ima za seboj že celo vrsto filmov, ki so ji pridobili toliko majhnih in velikih prijateljev po vsem svetu. tu. Vidimo Dunaj ln Pariz v eni najnevarnejših dob po Napoleonovem padcu. Gledamo igro odličnih igralcev, kakor so Lilian Harveyeva, Paul Hoffmann, Willy Birgel, Rolf Moebius, Angelo Ferrari in drugi. Film je režiral novi Ufin režiserski zvezdnik Paul Martin. Smrten skok iz celice smrti Pred časom so v Boiseu v državi Idaho obsodili na vislice nekega Douglasa van Vlacka. ker je umoril svojo ženo in kratko potem še dva policista, ki sta ga hotela aretirati. Zločinec je v celici smrti čakal svojega konca Usmrtitev bi se morala izvršiti te dni pred polnočjo. Ob določeni uri sta stopila v celico dva paznika, da ga odvedeta na morišče. Ko so dospeli na ploščad pred celico smrti, se je van Vlack paznikoma nenadno iztrgal. Stekel je tri nadstropja više in je skočil potem s strehe v notranje dvorišče. Njegov zagovornik mu je skušal preprečiti ta skok. češ da lahko dočaka pomilostitev v zadnjem trenutku Obsojenec ga ni poslušal. Pri padcu na kamenito dvorišče sc je tako poškodoval, da je kratko potem umrl. SAMOMOR Na strašen način je izvršil samomor dijak beograjske tehnične srednje šoie Motela. Nesrečno zaliublien je obupal nad svojim življenjem Vzel je dolg nož in si ga zadri v levo stran prsi. še prej si je pa s kosom papirja zamašil usta. da ne bi mogel kričati m s tem priklicati ljudi na pomoč... K sreči si je obupani fant zadrt nož rd srca vstnm ter ga bodo zdravniki naibrže ohranili pri življenju. (»Slovenski dom«. 14. XII. ) Samo hvala bogu. da se je vsa reč tako dobro iztekla Naiprej je nesrečni fant izvršil srmomor. zdai ga bodo vrli zdravniki najbrže ohranili pri življenju. ZAKAJ SO ZVERI DIVJE? Največje zlo na n-etu je strah Iz strahu se države oborožujejo. >z strahu se bojujejo ena proti drugi . Pri živalih je isto. Strah jih nagania. da grizejo, napadajo. lajaio Lev in t'Se t rjo\>eta in kažeta zobe, neroadrta in kažeta zobe. ko srečata človeka Pa ne zaradi tega. ker jih človek ubija, ampak zaradi tega, ker se boji-ta. da iu ne bi ubili. Povsod v svetu je strah ona sila. ki ima največ uspeha... Klitrb temu. da iih vera in šola uči vse najboljše, se \>endar nt more /o liudie otresti strahu in nizkotnega načina življenja. (»Sloivnski dom«. 17 XII.) PREDAVANJE V ZIMI /937 Predavanje g. dr I. Štempiharja z Jesenic se zaradi tehničnih zaprek žal ni moglo vršiti; predavatelj je sicer prispel v Kranj na kolodvor, toda snežni metež in burja sta ga zametla in mu tako onemogočila pristop v mesto (»Sobota«, 18. XII.) PEKEL V PARADIŽU Vsi prebivalci Haitija so pristaši Voodoo vere. Do danes se še n: posrečilo nobenemu znanstveniku, da bi mogel proučiti obrede te vere .. Značilno ie. da ima njihov bog moč. obujat' mrtve k življenju in da ti obujenci postanejo sužnji brez duše. Kot že prej omenjeno, darujejo bogu zlega krvne žrtve in sicer ne samo živali, ampak tudi mladiče To je vera Voodoo, kateri sledi vsak črnec, kateri na vsak klic, ki se razlega po planjavah, prihiti, da časti svojega boga (»Slovenski dom«, 18. XII.) JUD IZAK Hlapci so takrat že potiskali skozi vrata v dvorano starega luda z dolgimi sivimi lasmi in brado z ostrim obrazom ter z močno zakrivljenim nosom nad pametnimi očmi. (»Slovenec«, 19 XU.) Judovski nos je po svoji zakrivijenosti v resnici znan. Začuda redki pa so vendarle primeri, da bi se takšni nosovi vzpenjali nad oči. OTROCI PIŠEJO SPOMINE NA VOJNO Križarka avstrijske vojne mornarice »Wien« se je nahajala v Miljskem zalnnj pri Trstu, v varnem zavetju . Ponoči pa je neki drzen Italijan, pc imenu Rizzo, predrl z lahkim čolnom v neposredno bližino križarke in jo torpediral. Križarka je v par minutah utonila in z njo skoro vse nedolžno moštvo, ki je brezskrbno spalo in ki se ni zavedalo zahrbtnosti sovražnika... Tudi velika granata je priletela v Trst in udarila tik nad predorom; naredila je seve veliko žrtev. lz Celja smo šli v Maribor. Tam smo bili v pionir šoli 6 mesecev. Ko smo šolo do-gotovili. smo šli z maršbataljonom na vojno... Potem smo šli proti Doberdobu. Tam smo že slišali, kako so topov; pokali. Gremo bliže in slišali smo, kako so puške pokale in letale krogle okoli nas kakor muhe poleti.. Bili smo 6. 7 8. 9, 10 in 11 ofenzive zraven.Pa žali bog me ni zadela nobena krogla m ne gratiata... Iz Zelen ke do Drača smo se vozili z velikim vojaškim parnikom. Od koder smo korakali 60 km do glavnega mesta Skadar Potem smo šli v Elbasan, Kavaja in Valone V teh krajih smo bili leto dni. do času, ko je nastala Jugoslavija. Potem so nas Italijani ujeli. Gpali so nas kakor ovce po pašniku Zbežali stno na vse strani. Prišli smo skupaj v mesto Skadar. Potem smo šli. kar nas je b'to Slovencev, proti glavnemu pristanišču Drač. Tam nas je čakal zopet velik parnik in smo se odpeljali čez Jadransko morje do Reke. Tam smo bili tri dni. kjer so nas Italijani ujeli To je bila velika žalost Peljali so nas v ujetništvo. Prišlo pa je potem povelje, da sc lahko vrnemo na^.aj v domovino. (»Mlado Jutro*, 19. XII.) —■ km — Lep dar: Zgodbe brez groze V nase hls© za naš denar IDEALEN DAR ZA SSE3E53i Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zr.e&ek 17 Din. Pisarniško moč s popolnim tria r, srbo hrvatskega oemJkeja io tal jani-kega j«zika event ■stenografije n knngovod itva ižSe u takojšnji n« rtop veliko podjetje na Su iakn Lastnoročne i-onu.ibe t navedbo nlaMnih poslati na »Kosmaj«. Suša k [>06t predaj 100. 31602 1 INSERIRAJ V „JUTRU"! f Zapustila nas je naša dobra mati, stara mati POLONA PETKOVŠEK v 94. letu starosti po kratki bolezni, previdena s svetotajstvL Stara Vrhnika, dne 19. decembra 1937. JOŽEF, JANEZ in inFesta Nacio-nal de Catalenia«. v sredini ie zinamka po 5 centimov v spomin R de Casanove. spo-dai pa še tekst »11 de septiembre del 1937«. Tudi za Španski Mairokn 1e 'zdala Frankov a vlada na pobudo špekulantov dva bloka na belem guimir-uiem papirju brez vodnega znaka. Znamke so na bloku po štiri in so tiskane tako. da ostane v »redi kvadrat s šesterokrako zvezdo Bloki so zadaj numerirani. Na prveim so temno- zelena znamka po l centimo, sinje rdeča po 2 cen t ima, oranžna po 5 centimov in sinja po 1 pese to. Na drugem so znamke po 15 centimov (vijoličasta), po 5 centimov (oranžna), po 2 cen tirna (sinje rdeča) in po 30 centimov (rjavo rdeča). Oba bloka imata zgoraj tekst »Viva Espana!«, na levi >Zona de Protectorado Espanol en Marniacos«, na desni isti napis z arabskimi črkami. Kolikšna je bila naklada obeh blokov, se še ne ve. Pri nas se oba prodajata za okoli 100 din, samo prav malo interesentov je najbrž za to robo. Obetajo se nam nove frankovne znamke Kakor se sliši, bomo dobili okoli 1. aprila prihodnjega leta novo serijo frankovnih znamk, ki bo nadomestila sedanjo s sliko kralja Petra, čuje se, da bo nominala vse serije dosti večja kakor dosedanja, saj bo znašala okoli 200 dinarjev. To je v zvezi z iz^remenitvijo tarife za spremni ce. Znamke bodo tiskane z novimi stroji (ubogi novi stroji, kolikokrat ste bili že imenovani, pa še n;ste pokazali svojih izdelkov!) v bakrotisku. Ob tej nov ci bi bilo primerno izprogovoriti nekaj besed. Najprej to. da nič nismo slišali, da bd bil objavljen kakšen natečaj za idiejne osnutke ,ki bi se ga lahko udeležili naši umetniki. Zato smo spet radovedni. kakšne umetnine nam bo marka rnica dala. Skoraj s? ne upamo misliti, da bodo boljše od dosedanjih. Po vseh kulturnih drža/v ah izdelujejo osnutke za znamke slikarji - umetn'ki, ali pa se poveri to delo človeku, o katerem ie zanesljivo, da bo izdelal osnutek, ki bo res umetnina. Pri nas tega nismo vajeni. Naše letalske znamke, ki smo jih pred kratk'm dobili, res po svoji izdelavi niso slabe, toda posnete so samo po fotografijah. Radovedni smo. ali naša markarni-ra ni videla na prime- avstritsKih letalskih ma.rnk s s'ikaim! pok-aln. ki so delo silikarja ne pa fotografa S takim' znamkami ne bomo daleč prišli Naj bi se odločujoči činitelji vendarle zavedeli, da obstoji že dolgo let tudi nekakšna kultura lepe znamke, in da je mnogo ljudi, ne samo filatelistov, ki merijo kulturno stopnjo države tudi po znamki, ki je nekakšna njena legitimacija. Zlasti če ima država malo takega, s čimer bi se še lahko izkazala. Nove znamke bodo najbrž spet vse z isto kraljevo sliko. Ali morda ne bi bilo primerno in pametno, da bi imel vsaj del serije slike naš;h najlepših krajev, ki so krvavo potrebni reklame in bi bila zanje najboljša reklama slika na znamki okusna? Kaj, ko bi naša poštna uprava poskusila kaj takšnega, kakor je storila Avstrija v Bosni, kjer je dala sliko vladarja samo na najvišjo vrednoto, na vseh drugih pa so bile sl'ke najlepših in najzaninrveiiših besenskih kra-ev? Ali pa. da bi za 201et-nico zedinjenja, ki jo boimo praznovali prihodnje leto. dobili takšno sponrnsko serijo, ki bo ostala dalje časa v veljavi Seveda bi bilo treba razoisati natečaj za izdelavo osnutkov dovolj zgodaj, da bi lahko naši sVtkarii iz^e'pii kaj dobrega in namena znamk vrednega. Morda bi bilo potrebno, da bi naš Fila-tellstični savez podvzel v te> smeri kakšne korake, ki bi b:ll nedvomno uspešni, če bi Se jim pridružili vsi filatelisti. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakamarja Fran Jeran. — Za inseratni del 1« odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani