PESMICA O POLŽU
Ob viru pod jelšo zeleno,            Ponosno je nosil rogove,
ko soncu zardelo je lice,            saj iežka je služba vladarja,
polž svojo napreže kočijo           iz čašic nalival je roso,
in zdirja v vesele gorice.            nad njim se je zlivala zarja.
Tam čaka ga družba mogočna,    Vsl pili iz cvelnih so vrčev
iz daljnih pokrajln je zbrana,      in gledali v sinjo vedrino,
in kmalu prične se goslija          a sonce je radosfi polno
v čast modregapolža-župana.    vozilo se v liho planino.
MANKO GOLAR