Ustavljaj se takoj v začetku!
Hekega   dne   ste  bili  clve hčeri  z  materjo  precl
ognjiščem.  Veronika,  starejša hči, je naložila nekoliko
polen na žrjavico, in je pihala s tako močjo, da je od-
letela velika iskra in padla na njeno obleko.  —-  «Oh,
moje oblačilo! moje oblačilo!«   zavpije prestrašena de-
klica in, kar more, urno z obema rokama otrese iskro,
je lepo obladilo ostalo nepoškodovano. Lizika, mlajša
ra, se vsled tega nenadnega krika  močno prestraši
uevoljno  pokrega Veroniko:   «Kako  moreš  vendar
zarad take malenkosti napravljati  tak hrup,  kakor  da
bi bila že cela hiša v ognju!« Nato poprimejo mati be-
i in pravijo Liziki: »Nespametni otrok! tvoja sestra
/,asluži graje; prav je storila tako in se ni osmešila.
pila je le zato tako hudo, ker je za lepoto obladila
, lako skrbna.  Ko bi ne bila kar takoj odpravila  žareče
'iskre,  njeno oblačilo  bi bilo sedaj oškodovano  in  vse
sprijeno.«
-*-     1
V tej dogodbici, predragi otroci, imate prelep ia prekoristen nauk. Vsaka hudobna misel, posebio vsakj nespodobna misel, ki se vzcligne v vašem srci., je po dobna taki žareči iskrici. Ako se boste vselej takoj \ začetku in brez odlašanja vojskovali zoper vsako zlobnc misel in jo junaško zatrli s studom in nevoljo, ohranil boste svojo dušo vedno čisto in brezmadežno. Kdor ps napačnega poželenja ne zatre urno in brez od^oga, pr njem se iskra razpiha v plamen in razvname v oogubei ogcnj. Takega srce se omaže z grehom in sramoto. ii je v vedno večji nevarnosti časne in večne pogube.