KRANJ, petek, 2.10.1981
CENA 9 din
OJavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek
Leto XXXIV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
inajst oddelkov praznih
leto srednjega usmerjenega izobraževanja se je začelo s ni oddelki manj kot dopušča gorenjska mreža sol dokaj ugodnemu razmerju med vpisi v proizvodne m rodne usmeritve, h kateremu je največ pripomoglo ■o preusmerjanje  učencev,  so  na  cedilu  ostali spet li programi
_ mreža šol je za prvo »adnjega usmerjenega izobra-nja dovoljevala vpis v 106 od -w Ce računamo, da je v oddel-praviloma trideset učencev, bi •ptembra moralo nadaljevati na  srednji   stopnji 3150 )kev. Dejansko pa jih je iz ■bi prišlo skoraj štiristo i i» približno toliko se jih je tudi r Jo v prvi letnik.
^■M* oddelkov, ki jih niti učen-I drugod niso mogli zapolniti, je ostalo praznih. Gre zlasti za JlSae programe, po starem po-1 We, proizvodnih usmeritev v «i*tvu, kovinarstvu, gumar hvilstvu, gostinski strežbi in iuštvu, ki jih že dolgo prište-►sad deficitarne.
tka, ki je- v največji meri preoptimističnega načrto-ftevila oddelkov, ni moglo -iti niti dokaj uspešno po-
kongresi joslovanskih komunistov
edno smo *aali tjti rešitve
L — Cez deset mesecev se %w M**l 12. kongres Zveze komu-v^tov Jugoslavije, ki bo zanesljivi^1**0 kot vsi kongresi pred lipova stopnica v razvoju ju-PjJ^vanske družbene skupnosti. %?nff*8' na katerega se pripravil?^0' resnično pripravlja življenj* ?*?no, saj je čas, sredi katere-fci^no, tako razgiban, tako za-^2 m ^aJ tu*" dramatičen.
«no se sredi nakopičenih ^Jj^hrskih težav, zaostrili so se wj*.v družbi, bili smo priča O^PJi kontrarevoluciji v pri-1 Kosova, glave so dvigali
l^ro Kosova, glave so dvigali ^"■jhčnejši lokalizmi, liberaliz-|^«fenokratizmi in njim sorodni V*1?' nevarni začrtanemu raz-Jugoslovanske družbe. Zveza ^"""istov, povezana z ljudmi, W* Pj*teklosti še v mnogo težjih VJ^kih znala najti izhode in ^Jjvore, pa jih bo tudi tokrat, bo to prvi kongres brez je vedno znal povedati, V*J* dobro in kaj slabo, kam •4^™tt,° usmeriti napore. Vendar \^ *° ne sme vzeti samozavesti ^L^Panja vase, saj predsednik med nami, saj nam je ,^JU**,1 toliko  velikega  in ko-da nam bo delo Jažje
lkJ**Uo se tisti, ki od kongresa CjJ^jejo razne spektakularne ^»»•tnbe, opustitev v zgodovi »črtane strategije naše parti-Dvanajsti kongres bo dogovor, tO*o odstraniti napate in kako
^*Vna*i  J_ ■_ _______« m t*   u/\/• i -
vt*oh a ji i l i    ijoj-«ai»v — -----
C^*«. da bo samoupravna, soei tf^tična in anmnunravna Jugo
s*
in samoupravna Jugb-na tej poti še trdnejša. V**v tako pa bomo morali na CJV«u priznati, da v preteklih letih po 11. kongresu nismo
vsega tistega, za kar §C?-* dogovorili. Zato delovni 'i£2L^u808laviJe pričakujejo od jCf*88 odkrite besede, tako •^•^potranjega razvoja države rvt delovanja Zveze komunistov. Plati sta neločljivo pove-
tj** 9. kongres se že pripravlja VJjveza komunistov Slovenije. ^*^predsedstvo je odločilo, da %^'ood slovenskih > komunistov Vi£ !6- in 18. aprilom prihodnje na njem pa bo sodelovalo V?0? UOO udeležencev, med \J« 668 delegatov (na 200 čla ^ «J delegat), 140 delegatov ^ZKS in CK ZKJ in 300 go-
klicno usmerjanje učencev. Po prvem krogu vpisov, sklenjenem 10. julija, je namreč za deficitarne usmeritve primanjkovalo okrog osemsto kandidatov, medtem ko jih je bilo v drugih, predvsem družboslovnih, dvesto preveč.
V obdobju preusmerjanja so občinski koordinacijski odbori pa tudi šole same opravile nehvaležno in težko delo. Zelje otrok so morale čim bolj uskladiti s prostimi mesti oziroma potrebami združenega dela. Pokazal se je uspeh, čeprav tudi sedanja sestava še ni povsem zadovoljiva. Razmerje med vpisi v proia-vodne in neproizvodne usmeritve je
blizu zastavljenemu cilju 70 proti 30. Le za dva odstotka odstopa navzdol pri proizvodnih, kar je za osem odstotkov manj kot v celotnem slovenskem prostoru.
Mrežo šol se seveda da prilagajati potrebam. Tega prihodnje leto gorenjski načrtovalci ne bi smeli prezreti. Dokler je dovolj prostora za izobraževanje v privlačnejših usmeritvah, se bodo učenci gotovo odločali zanje, druge, naj bodo še tako deficitarne, pa puščali na pol prazne. Na učence iz drugih republik in pokrajin, kot se je že letos pokazalo, se tudi ne kaže preveč zanašati. Treba bo torej mrežo šolstva oziroma število oddelkov prilagoditi generaciji, ki bo zapustila gorenjske osnovnošolske klopi. Razen tega pa še več pozornosti in truda vložiti v usmerjanje učencev, če bi se nepriljubljenemu preusmerjanju hoteli čimbolj izogniti.
H. Jelovčan
Pionirji so praznovali — V torek, 29. septembra, so imeli svoj dan slovenski pionirji. Na pionirskih konferencah so se pogovorili o svojem delu V minulem šolskem letu, začrtali naloge za naprej ter posebej poudarili, da bodo morali okrepiti samoupravo prek svojih delegatov v pionirskih organizacijah in se samostojneje lotevati akcij. Praznik so pionirji popestrili tudi z različnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. - Foto: M. Ajdovec
Najvišje državno
Priznanje Borutu etriču — Za izredne športne dosežke je junija letos predsedstvo SFRJ podelilo Borutu Petrtfu visoko državno priznanje, medaljo zaslug za narod. Visoko odlikovanje mu je sku paj z iskrenimi čestitkami v imenu občanov Kranja v torek, 29. septembra, izročil Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj. Spre jema se je udeležila družina Petričevih, ki je ob tej priložnosti prejela spominsko darila in čestitke številnih prisotnihkranj-skih pionirjev ter njihovih pedagogov, ki so prisostvovali svečanemu sprejemu. — Foto: D. Zlebir
J. Košnjek
14. sejem stanovanjske opreme
kranj16.-23.10/81
Slovesen dan pionirjev
Kranj — Na dan pionirjev, 29. september, je skupščina občine Kranj pripravila sprejem pionirjev pri predsedniku kranjske občine. Stanetu Božiču. Srečanja so se poleg delegatov pionirskih odredov iz osnovnih šol, njihovih mentorjev in vodstev šol udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij kranjske občine, med niimi tudi predstavniki mladine, ki jih še posebej zadeva delo z najmlajšimi.
V skupnem razgovoru so pionirji predstavili delo pionirskih odredov na osnovnih šolah, svojo vlogo so prikazali mentorji, ki so opozorili tudi na ovire, ki nastajajo v njihovem delu. Hkrati pa so pionirji marsikaj slišali o delu organov občinske skupščine, seznanili pa so se tudi z gospodarskimi in družbenopolitičnimi razmerami ter razvojem občine.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Dohodek banke izvoznikom
Letni programi banke morajo natančneje opredeliti usmeritve iz srednjeročnega plana — Podpirati je potrebno dobre programe — Več stimulacij za izvoznike
Srednjeročni program banke obsega globalne usmeritve razvoja Gorenjske do leta 1985, zato bodo morali biti letni programi banke oziroma porabe razpoložljivega denarja dobro premišljeni in povsem konkretni so poudarili na zadnji seji skupščine gorenjskih občin. Glede na republiške prednostne dejavnosti zavzemajo poseb no mesto na Gorenjskem železarstvo, elektronska industrija, bazno kemična in turizem. V razvoj teh panog naj bi bila tudi namenjena vlaganja. Na razpolago bo malo denarja in zato je še bolj pomemb no, da bodo naložbe usmerjene v takšne programe, ki bodo zagotavljali kvalitetno rast. To pomeni, da bo potrebno podpirati tiste programe, ki zagotavljajo čim hitrejšo spremembo sestave gospodarstva oziroma zagotavljajo modernizacijo proizvodnje in izvozno usmeritev, zlasti na konvertibilno področje. To je temeljna usmeritev, za katero bi bilo potrebno 'angažirati vsa razpoložljiva sredstva.
Banka mora skupaj z združenim delom tudi poskrbeti, da se bo zboljševala učinkovitost gospodarstva, racionalnost proizvodnje in, da bo rasla produktivnost, kar naj bi zmanjšalo potrebe po kreditih za plače in obratna sredstva in bi tako ostalo več denarja za investicije. Gorenjska namreč ne sodi med tiste, ki bi v preteklih letih porabljali preveč narodnega dohodka za nove naložbe, temveč so bila vlaganja v večini občin v primernih okvirih. Ko pa se je začel gospodarski položaj zaostrovati, so investicije celo tako upadle, da je upravičena skrb za nadaljnji uspešen razvoj in nastop tako na tujem kot tudi domačem trgu.
Hkrati naj bi banka spodbujala naložbe v prodajo tudi na domačem trgu. Pri tem ne gre le za gradnjo trgovin, temveč za prometne povezave, in zlasti za razvito servisno službo. S tem bi spodbujali napore za uspešnejše poslovanje.
Posebno pazljivo pa bo treba v letnem programu predvideti ukrepe za povečanje izvoza. Treba je pregledati kakšen je položaj večjih izvoznikov, ker se lahko zgodi, da bodo zaradi nižjih cen na svetovnem trgu prišli v težak položaj in predvideti pomoč. Prav bi bilo, da bi razmislili, da bi dohodek banke razdelili ne med vse članice, temveč pretežnim izvoznikom.
L. Bogataj
Če bo denar, bo rudnik zgrajen do roka
Na seji izvršnega sveta, ki je bila tokrat v rudniku urana Žirovski vrh, so pregledali, kako poteka gradnja izredno pomembnega energetskega objekta
Gorenja vas — Če bodo sredstva pritekala tako, kot je dogovorjeno, bo rudnik začel redno obratovati sredi leta 1983 in zagotavljal gorivo za jedrsko elektrarno v Krškem, so poudarili predstavniki rudnika urana Žirovski vrh, ki so bili v torek gostitelji izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka in predstavnikov krajevne skupnosti Gorenja vas. Po sedanjih cenah bo izgradnja rudnika s predelovalnimi obrati in potrebno spremljajočo infrastrukturo veljala dobre 4 milijarde dinarjev. ISE sicer za letos Še ni zagotovila celotne predvidene letne transe, vendar še ni toliko zamujenega, da tega ne bi mogli nadoknaditi, da rudnik ne bi mogel biti pravočasno odprt oziroma ne bi začel z redno proizvodnjo čez slabi dve leti, če bo denar pritekal naprej v predvidenih rokih.
Težave pri delu povzročajo omejitve pri nakupu opreme. Približno 40 odstotkov potrebne opreme bo uvožene. Uvozne omejitve otežujejo pravočasno nabavo, težave pa imajo tudi domači dobavitelji. Zaradi zapletov pri sprejemanju zazidalnega načrta za center Gorenje vasi kasni gradnja stanovanj za rudniške delavce, saj še ni znano, kdaj se bo zidava začela. Zato ima rudnik precej težav pri zagotavljanju ustreznih kadrov.
RAZSTAVA
Precej težav so imeli tudi zaradi zamud pri zagotavljanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o graditvi elektroenergetskih objektov v sedanjem srednjeročnem obdobju. Sporazum je sicer podpisalo že dobrih 90 odstotkov podpisnikov, vendar še vedno ni uveljavljen, zato lahko rudnik sklepa samo letne pogodbe, kar se močno odraža pri zagotavljanju stalnega dela izvajalcev.
V zaključni fazi so dela pri izgradnji vodovoda od Trebi je do Todraža in prav tako gradnja zdravstvenega doma v Gorenji vasi. Problem ostajajo stanovanja in izgradnja kanalizacije ter pošte. Za izgradnjo kanalizacije se bodo poleg občinske komunalne skupnosti morali posebej zavzeti krajevni skupnosti Poljane in Gorenja vas ter krajani. Da bi dobili več telefonskih priključkov, pa se bo potrebno dogovoriti s ptt o možnosti postavitve kontejnerske telefonske centrale. Stanovanja bodo lahko gradili, takoj ko bo pridobljeno zemljišče. "
L. Bogataj
O LAS 2.STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK. 2.
PO JUGOSLAVIJI
SEJA CK ZKJ
V ureduje bila v Beogradu 21. seja C K ZKJ. V uvodnem govoru je Dobro8lav čulafič dejal, da je med temeljnimi vzroki neuresničevanja stabilizacije to, da vodstva, organizacije in člani  ZK  Se  do  danes niso doumeli, v kako velikih gospodarskih   težavah   je država. Prav zato niso svojega obnašanja, tam kjer žive in delajo, prilagodili realnosti, čulafič je obvestil člane  CK ZKJ.  da je predsedstvo   podprlo predlog predsedstva   SFRJ  o obliko vanju posebne komisije, ki naj bi jo sestavljali najodgovornejši predstavniki   zveznih organov in   družbenopolitičnih organi zacij.  federacije,   republik in pokrajin.  Njena  osnovna naloga bo priprava predloga celovitega programa ekonomske stabilizacije,  ki  se  mu bodo morali prilagoditi tako razvoj na politika kot sistemski ukrepi. Med razpravo, ki je trajala vse do iiečera, je i>ečina govornikov podprla   ugotovitve uvodnega referata. Pri tem se člani C K ZKJ niso izogibali ostrih ocen stanja,   ki   je   privedlo do sedanjih  gospodarskih zagat.
Ivo Peršin je posebej opozoril, da neverjetno je, da se nismo zavedli posledic naložbene politike med leti 1976 in 1980. Spodbujali smo namreč 42-od stotno inflacijo. Takšen način dela je pripeljal do tega, da smo imeli v knjigah en sistem, v praksi pa povsem drugačnega.
Dušan Dragosavac je opozoril na prednostne naloge spreminjanja družbenega plana, na ukrepe socialne politike in na doslednost in odgovornost pri uresničevanju sprejetih sklepov. Kiro Gligorov se je zavzel za pripravo takšnih stabilizacij skih programov, ki bodo vsebovali tudi stališča o socialni politiki. Prav tako meni, da izvozne politike ne moramo trajno izboljšati s stimulacijami in olajšavami in podobnimi in strumenti, temveč z ozdravljenjem gospodarstva.
Veselin Djuranovič je še spregovoril o nekoliko drugačnih ocenah vzrokov sedanjih gospodarskih razmer. Opozoril je tudi na vpliv zunanjih dejavnikov, predvsem na rast cen nafte Po mnenju Djuranoviča m bili ukrepi ZIS posledica neizogibnih kompromisov, saj je moral vsak ukrep ustrezati vsem regijam. Nasprotoval je nekaterim, po njegovih beseda enostranskim ocenam pri razvrednotenju učinka lanske de valvacije dinarja.
CENE ELEKTRIKE NE BODO VIŠJE
Svet republiške skupnosti za cene je odložil razpravo o podražitvi elektrike in zavarovalnine. Vzrok za odložitev cen elektrike je njen vpliv na draženje drugih izdelkov, kar bi izdelovalčeve cene pahnilo čez dogovorjeno raven. Težava pa je v tem, ker elektrogospodarstvo ne bo dobilo posojil za dokončanje nekaterih naprav, ker se pač s ceno ne zbira denarja za razširitev. Pomagati mu bo treba po eni strani s premostitvenimi posojili, po drugi pa tudi s pritiski in to odklapljanjem toka tistim de lovnim organizacijam,' ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o zagotavljanju de narja za razširjeno reproduk cijo.
ZACELI OBIRATI KORUZO
Po najnovejših podatkih so do  sedaj  v   Vojvodini poželi sončnice na 116.000 ha, sojo na 13 000 ha, sladkorno peso so po brali na 17.000 ha in koruzo so do sedaj obrali na 4.650 hektarih.  Povprečen pridelek ko ruze je 5,7 tone na hektar Obiranje koruze se bo nadalje valo še ves mesec.
r
Osnovna šola v Selcih, ki jo gradijo s sredstvi občinskega samoprispevka je zgrajena do strehe. Sola bo štirirazredna, grajena pa je tako. da jo bodo po potrebi lahko dozidali za popolno osnovno šolo V njej bo tudi otroški vrtec. - Fftftr. L. R
Ocena dela mladih
Radovljica - Idejnopolitično izobraževanje mladih, problematika Se vedno neurejenega sistema štipendiranja, ki vpliva na dinamiko zaposlovanja, ter perspektive mladinskega prostovoljnega dela so bile osrednje točke na konferencah osnovnih organizacij v občini, ki so potekale v minulih dneh.
Vodstvo občinske konference ZSMS Radovljica je že junija ugotovilo, da mladinska organizacija zaradi pogostega forumskega dela nima pravega mesta niti vpliva na oblikovanje družbenih usmeritev pri družbenoekonomskem in socialnem položaju mlade generacije. Razprava je razkrila številne vzroke za pasivnost nekaterih osnovnih organizacij.
Mladi iz krajevnih skupnosti so opozorili na potrebo po krepitvi povezave v krajevni skupnosti, kar bi vplivalo tudi na delegatske odnose. Mladi iz združenega dela pa menijo, da so nemočni pri sprejemanju samoupravnih odločitev, pa tudi v pripravah na volitve še niso
premagali deklarativnega dela, se-stankovanja in pomanjkanja odločne akcije. Kritična beseda je bila izrečena tudi o trenutnem stanju štipendiranja, zaposlovanja in odnosu nekaterih vodilnih struktur v združenem delu do mladinskih delovnih akcij. Konferenca mladih se je od vprašanj v zvezi z izobraŽevanjem tokrat posvetila predvsem pripravi osnovnošolcev na prehod v usmerjeno izobraževanje. Zaradi novosti tega sistema so osmošolci še preslabo obveščeni o možnostih pri odločanju za bodoče poklice.
Področne konference so znova potrdile pripravljenost mlade generacije, da organizirana v ZSMS neposredno odloča, saj sedanji položaj ne dopušča več zgolj manifestativ-nih oblik delovanja. Razprava v teh okvirih bo izhodišče za razgovore ob obiskih članov predsedstva občinske konference ZSMS - v osnovnih organizacijah, ko naj bi temeljito razčlenili stanje mladinskega aktivizma v občini.
Brane Grohar
DOGOVORI IN SREČANJA
Seja izvršnega sveta -
Izvršni svet skupščine občine Kranj je v sredo, 30. septembra razpravljal tudi o poteku podpisovanja aneksa k letošnjim samoupravnim sporazumom za republiške samoupravne interesne skupnost i.Ugotovili so, da je v občini lani samoupravne sporazume za SIS v republiki za letos podpisalo 86 odstotkov vseh. Po letošnji predložitvi aneksov pa je podpisanih le 57 odstotkov tistih, ki so na seznamu. Ce so tudi v delovni organizaciji Iskra Kranj, kjer pravijo, da so vsi za predlagane anekse, ni p»se potrdila, vsi podpisali anekse, se odstotek poveča še za 10 in znaša 67 odstotkov.Podatki pa kažejo, da anekse niso sprejele oziroma podpisale le manjše delovne organizacije različnih področij. Zato je izvršni svet sklenil, da bodo vse, ki o aneksih še niso razpravljali, pismeno obvestili in se tudi pogovorih. Sicer pa je izvršni svet sklenil, da je treba vprašanje podpisovanja samoupravnih sporazumov za SIS v republiki razrešiti do konca oktobra letos.
Kurirji v nedeljo na Gabrško goro -
Pododbor partizanskih kurirjev Gorenjske bo v sodelovanju z združenjem ZB NOV in družbenopolitičnimi organizacijami Pufttal, Zminec in Log odkrilo v nedeljo, 4. oktobra 1981 ob 14. uri pri Kumm na Gabrški gori spominsko obeležje relejni kurirski postaji G-13. To bo obenem tudi zadnje obeležje, odkrito relejnim kurirskim postajam na območju občine Skofja Loka. Po kulturnem programu bo tovariško srečanje. Dostop je možen z osebnimi vozili po poti, ki se odcepi v Logu vPoljanski dolini. Pot bo označena. Vabljeni kurirji, borci, aktivisti, mladina m domačini.
Počutili spomin na narodnega heroja Matija Veronika -
V ponedeljek, 28. septembra, je minilo 65 let ko se je na ta dan leta 1916 v delavski družini na Jesenicah rodil narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž. Že v mladih letih se je vključil v revolucionarni delavski boj. Maja 1941 je bil aretiranin zaprt v Begunje, v začetku leta 1942 pa je bil že v partizanih. Izrednega pomena je bil njegov prispevek k osvoboditvi Koroške, za katero je dal tudi življenje. Vsako leto njegov spomin počastijo na pokopališču v Svečah na
Koroškem, kjer je pokopan skupaj z devetimi soborci. Letošnja slovesnost je bila v nedeljo, 27. septembra. Številne navzoče je najprej pozdravil predsednik koroških partizanov Janez Wutte-Luc, herojevo revolucionarno pot pa je opisal njegov soborec Franc Konobelj-Slovenko. Ob tei priložnosti so odkrili tudi novo spominskopioščo in doprsni kip Matije Verdnika-Tomaža. Oboje so izdelali livarji v jeseniški Železarni po zamisli Jake Torkarja in Miloša Magoliča.
Internlranci v Dachauu —
Organizacijski odbor vabi vse interniranem taborišča Dachau z Gorenjske ter občin Kamnik in Domžale, da se udeleže prijateljskega srečanja, ki bo v soboto 10. oktobra 1981 ob 9. uri v kinodvorani v Radovljici in nato ob grobovih talcev v Begunjah. Pel bo bivši slovenski pevski zbor iz taborišča. Iskreno vabljeni tudi brez vabila!
Programska seja — Minuli četrtek je bila v kulturnem domu v Podna rt o skupna seja izvršnega odbora in koordinacijsko-kadrovskega odbora pri krajevni konferenci SZDL Podnart. Na seji so se dogovorili, da bo programska seja v petek, 23. oktobra. Predsedniki bodo poročali o delu v minulem letu in podali smernice dela za prihodnje leto. Na seji so tudi ocenili akcijo NNNP in ugotovili, da je zelo dobro uspela. Novembra bodo praznovali mesec kulture, 25-letnico Svobode in 50-letnico kulture v Podnartu, zato bodo pripravili več kulturnih prireditev ter svečano proslavili krajevni praznik. V prvi polovici novembra bodo izdali tudi letošnjo tretjo številko krajevnega glasila. Dogovorili so se še za
Erireditve do konca leta. 24. oktobra o mladinska organizacija pripravila Igre brez meja, osnovna organizacija ZRVS bo imela svečano v počastitev 22. decembra, prireditev za novoletno jelko pa bo pripravila krajevna konferenca SZDL Podnart Komemoracijo bo pripravila ob dnevumrtvih krajevna organizacija ZZB NOV, osnovna organizacija ZRVS in krajevna konferenca SZDL pa bosta decembra organizirali akcijo Naša obramba v vsako družino.
Ciril Rozman
r
Oi aa Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tr#i* i-j-j a ■*A * podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote KotojekZ Novinari?I^TT" B^.taj, Dnnics Dolenc, Dušan Humer, Selen. Jelovc.n, Le. Mencinger, Stoj.n Saj«. Darink« Se? mL\ T^.T Cveto ŽapJotnik, Andrej 2.1. r in Danica flebir - Fotoreporter Fr.nc Perd.n - nSSffSSStS^l A?i**'k _ Oblikovalci: Lojae Erjavec, To«.« Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj - Ust iihajaod oktobra 1*47 VL od jannarja ItM kot poitednik, od januarja 104» trikrat tedensko, od januarja 1SS4 kot Mtednlk ob .rti «! nJK Uh od julij« tt74 p. ob torkih in petkih. - Stsvek TK Gorenj.ki ti.k Kr.nj, ti«. ZP UudTk. nr-v» . , ^."°ho Naslov uredni»tv. in uprave lista: Kranj. Mota Pij.de 1 _ Teko« račun pri SDK v Kranju «evilkJf MlSni&^Ii -Telefoni: n.c. «3-»41, glavni urednik, odgovorni urednik in uprav« 21-835. redakciji^SS^mrnSiSP^^ ganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341 - Oproščeno prometnega davka po Vrisanem pr°P*"
NAŠ SOGOVORNIK
Andrej KRIŽNAR
Štipendijska pogodba zagotavlja delovno mesto
Kranj — Aktiv štipendistov naj bi povezoval mlade v izobi nju z mladimi v proizvodnji in vzpostavil trdno vez med Stip in štipenditorjem - delovno organizacijo. V Elektromehaniki Kranj je bil aktiv ustanovljen pred dvema letoma. V tem sicer krat obdobju je povsem upravičil svoj obstoj.
»Najbrž je vzrok temu tudi izredno razgibana dejavnost področju izobraževanja in uveljavljanja družbenoekonomskega \ žaja mladih V tem času je zorelo usmerjeno izobraževanje, po izje dolgi javni razpravi se je izkristaliziral tudi nov samoupravni sf o štipendiranju v Sloveniji,« pravi Andrej Križnar, predsednik ga kluba štipendistov.
Koliko članov ima klub?
»Klub deluje pri koordinacijskem svetu ZSMS Iskra Elei hanika Kranj in združuje preko 800 štipendistov: okoli 330 iz p< Sol, 340 iz srednjih in 170 študentov viSjih in visokih Sol. Po lai nih podatkih prevladujejo med Stipendisti dijaki usmeritve bodoči telefonski mehaniki, orodjarji, elektromehaniki ter elektro fakultet.*
Kako sodelujete dijaki in študentje pri oblikovanju in štipendijske politike?
»IskrSki štipendisti smo imeli precej pripomb na predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju v Sloveniji, pred-« točkovno lestvico, ki je na vseh šolah izzvala precej hude žolčnih razprav. Po izračunih naj bi se nekaterim Stipendije c Žale, toda pozneje se je vse uredilo. Dijak ali študent, ki ima že _ no štipendijsko pogodbo, prejema štipendijo po novem ali starem i razumu, toda po tistem, ki mu zagotavlja višjo štipendijo. T" Iskri prejemajo od 1540 do 2780 dinarjev Stipendije, odvisno od če pa gre za prednostni poklic, pa od 2310 do 3550 dinarjev. Pn dentih se gibljejo Štipendije med 2310 in 4160dinarji oziroma mag! in 4940 dinarji. Približno 15 šolarjev letno mora zaradi neopravT obveznosti Stipendijo vračati. Izjemno pomembno v času orne) zaposlovanja je spoštovanje štipendijske pogodbe, ki po kot študiju tudi vsem iskrinim štipendistom zagotavlja delovno Kolikšno pozornost posvečajo v Iskri izobraževanju, pove tudi . nja primerjava: v Elektromehaniki predstavlja 840 Štipendistov stotni delež vseh zaposlenih, medtem ko je v drugih delovnih cijah kranjske občine ta le 4-odstoten.«
Kako sta v Iskri urejena počitniška praksa in pripravništvo?
»Obveznosti so obojestranske. Stipendist mora opraviti triL sko prakso, ki pa se ji nekateri tudi izognejo, ker je v Iskri v počitnic praktikantov več kot dovolj. Dolžnost štipenditorja pa zagotovi dijaku ali študentu strokovni usposobljenosti primerno t no mesto, mu priskrbi mentorja ipd. Tudi preko prakse bi morali toviti, da bi imeli štipendisti stalen stik z delovno organizacijo, imeli vstop v tovarno skozi vse leto in da bi se po potrebi lahko | zevali njihovih instrumentov, aparatov     Nagrajevanje praktik je določeno po pravilniku. Dijaki so letos prejeli za mesec dela od '< do 3760 dinarjev, študentje pa od 3840 do 4410 dinarjev. Podobatj urejeno pripravništvo. Pripravniki s končano srednjo šolo prej letos od 5050 do 5960 dinarjev, tisti z diplomo višje šole od 67801 dinarjev in pripravniki s končano fakulteto od 8170 do 8990 dir.
C Zaplotnik
Nad 20.000 obiskovalcev razstave
Kranj — V sredo opoldne so v prostorih poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem zaprli zvezno razstavo Varnost in samozaščita, ki-jo danes, v petek, odpirajo v Trbovljah; tu razstava tudi končuje sedemletno potovanje po jugoslovanskih mestih. Razstava, ki so jo leta 1974 postavili v Beogradu ob 30-letnici organov za notranje zadeve, je v tem času obšla 105 krajev, ogledalo pa si jo je 2,2 milijona ljudi. Samo v Sloveniji, kjer je bila zaradi 40-letnice VOS razstava še posebej pomembna, si je razstavo ogledalo več kot 200.000 ljudi.
Velik odziv med prebivalci je imela razstava tudi na Gorenjskem. V osmih in pol dnevih si jo je ogledalo 20.788 ljudi, od tega več kot 11.000 učencev in dijakov. Knjiga vtisov je polna pohval občanov in tudi predlogov ter kritičnih pripomb. Med zapisanimi vtisi prevladujejo taki, da je bila razstava Se posebej vzgojna za mladino, iz Centra slepih
v Skofji Loki pa so zapisali veseli napredek tehnike, ki j kazan na razstavi, želijo na, takšno pot šla tudi človek« Gorenjska je obmejno zato je še kako pomembno, varnostna zavest občanov ar ka: to so spoznali vsi, ki so si no ogledali razstavo. Med ' tudi značilen zapis delavca, da mu ni žal, da od svojega odvaja prispevke tudi z« nase varnosti.
Predstavniki zveznega in L kega sekretariata za notranje1 so ob zaključku tudi izredno; lili kranjske oziroma ganizatorje razstave, organov za notranje sade««, sebej pa vodnike po razata« demonstratorje, vseh je balo * njimi tudi precej kranjskih r zijcev, ki so tako kot ostal' stovoljnim delom veliko pri*** uspeli razstavi.
Urednik bralcem
Spet smo dobili pritožbe vojakov, da neredno ali pa sploh a* • bivajo našega časopisa. Kaj da delamo in zakaj smo tako m sprašujejo in se jezijo na nas.
V tej rubriki sem lani zapisal, da se od 20.000 naročnikov največ** pritožujejo mladi, ki služijo vojaški rok, da ne dobivajo vj*duf*# sa. Ponovno zagotavljam našim naročnikom vojakom, da tako •» kot vsem ostalim naročnikom redno in vestno odpremUamo ČW pač na naslov, ki ste nam ga posredovah. Da nam veliko pomemjf dovoljen naročnik, nam lahko verjamete! Toda s tem, nismo odpravili, kajti časopis še vedno ne prihaja k naslovniku. Pa* smo tudi na vojne pošte, pozivamo tudi poštarje, da pn dosiait q pazijo, več pa na žalost ne moremo storiti. Do danes tuai nismo m^T ugotoviti, kje se časopis zatakne; ali na pošti ali na ivjni paša ts r na vojni pošti
Vojaki, ki neredno prejemate Glas, poskusite «!^£^«f. ^ časopis prispel na vojno pošto (torkov Glas mora P^S^^SSf^ sredo, petkov v soboto!) in kakšna so sploh pota pošte, skozi *ofifc gre, da pride končno do vas. , . .... .^g-c--
Morda ima kdo od bralcev, ki ste *<^*J^i%£lZ&\ kaj napraviti, da bi naši fantje redno prejemali to^-J**"0 m\ da so vojaki, ki neredno prejemajo Glas, resnično samo izjeme.
•Trat. 2. OKTOBRA 1981
GOSPODARSTVO
3.STRAN O
Gozdarji in lesarji naj bi več izvažali
Si.—in.......        odboru sindikata delavcev gozdarstva in lesar
JJta Slovenije opozarjajo, da bo treba već izvažati — Neuresni ^ai programi v zasebnem sektorju
Izvrsni odbor republiškega sin dika t a delavcev gozdarstva in le sarstva Slovenije je pozval vse os
S srednjeročnim programom raz do  leta   1985   so slovenski ji in lesarji predvideli dokaj programe dela. Podatki o —vanju nalog za letošnje leto ? kažejo velike razlike med doseže ^•»ni rezultati in načrtovanimi cilji. -J*ri republiškem odboru sindikata Slavcev gozdarstva   in lesarstva ^•»•tnije so že opozorili na izvoz in ureianje dohodkovnih odnosov JI gozda do končne predelave lesa. ^urejeni dohodkovni odnosi med "^■izvajalci in porabniki ter med Rakiji in  združenimi   kmeti so r^Wg nebrzdane rasti cen eden od •^vttfli  vzrokov   za   odmike pri ^^rtanih ciljih.   Zaostajanje pro-^odnje žaganega lesa, ivernih plošč zlasti zaostajanje blagovne pro-2*w',lJe v gozdarstvu terjata dodat ukrepe za spodbudo delavcev, da ^ dosegli boljše rezultate.
novne organizacije zveze sindikatov v lesarstvu in gozdarstvu, da aktivno sodelujejo pri sprejemanju in uvajanju ukrepov za pospeševanje izvoza in večjo proizvodnjo.
Med organizacijami združenega dela gozdarstva, lesarstva in proizvodnje celuloze se morajo uveljaviti skupno planiranje in dolgoročni dohodkovni odnosi, zlasti pa skupno planiranje in dohodkovno sporazumevanje pri proizvodnji in porabi drobnega lesa med proizvajalci in porabniki. Delovni čas v gozdarstvu morajo skladno z 42-urnim delavnikom prilagoditi terminsko in sezonsko, kajti nerazumljivo je. da je delavnik enak pozimi in poleti. Letni planirani obseg proizvodnje v gozdarstvu je treba razdeliti na mesece
**rej tekstilni, Sdaj čevljarski stroji
Ulj — V delovni organizaciji v Kranju so si za letos zadali »J amel program razvoja, vendar ■•selno uresničujejo. (Tako je tudi obisk delovne skupine i sveta kranjske občinske e.) V I kosu je bil dohodek v polletju letos v primerjavi z —i lanskim obdobjem večji za , ***otkov, dohodek na zaposlene «* 67 odstotkov in akumulacija 137 odstotkov. Število zaposlenih J> povečalo  za   1,7 odstotka.
tbisk
>ri Zanussiju
delavci   Iskre Elektromehanike Jij so pred nedavnim vrnili obisk tvcern italijanske firme Zanussi "i fmpianti v Conelianu. Po proizvodnih prostorov so jim 'Iji na skupni konferenci pred-tovarno, ki je ena od petih organizacij firme Zanussi, v je zaposlenih  okoli 35.000 "cev Dvatisoč-članski kolektiv ^ °J* opremo in instalacije za ho restavracije, bolnišnice, pralni-podobne velike kupce kot tudi *a*ebnike. Predstavniki Zanussija ^odgovarjali na vprašanja o na-anju,   reševanju kadrovsko-»ih vprašanj, delovanju sin-1 in političnem delu v firmi, »vci Iskre in Zanussija so pri-i skupno sporočilo, v katerem ojajo na nevarnosti, ki ogro-»vetovni mir in protestirali so i zaostrovanju v svetu. Sporo-izraža bojazen, da se svet spet * pred nevarnostjo svetovne in pozivajo vse napredne sile i« da »i prizadevajo za krepitev im varnosti v svetu.
A. Bor
Spodbuden je tudi podatek, da se je proizvodnja v letošnjih osmih mesecih povečala za 51,3 odstotka in so ob tem uresničili 65,9 odstotka začrtanega letošnjega programa proizvodnje.
Izvoz v tej delovni organizacii se je v primerjavi z lanskim letom v šestih mesecih povečal kar za 66,1 odstotka; s tem, da je bilo glede na plan izvoza doseženih prek 41 odstotkov v države v razvoju, skoraj 33 odstotkov v zahodne države in prek 25 odstotkov v vzhodne države. Pokritje uvoza z izvozom na konvertibilnem področju pa je bilo v osmih mesecih doseženo s 161,5 odstotka.
Posebnost   v   sedanjem   in prihodnjem razvoju Ikosa je vsekakor, da so se od nekdanje proizvodnje tekstilnih strojev preusmerili domala v celoti v proizvodnjo čevljarskih strojev. Danes so edini jugoslovanski proizvajalci tovrstnih strojev in dobro sodelujejo tudi z nekaterimi zahodnimi   firmami.  Trenutno izdelujejo okrog 40 vrst različnih čevljarskih strojev. Glede prodora na zunanji trg pa jim taksna raznovrstnost povzroča tudi težave, ker ne morejo slediti nenehnemu razvoju   tovrstne   tehnologije   v svetu. Vendar v prihodnje izbora izdelave čevljarskih strojev ne nameravajo bistveno   okrniti,   marveč utrditi sodelovanje in odnose s kooperacij-skimi  pogodbami v  tujini. Razen tega pa nameravajo poleg sedanjega proizvodnega   programa   uvesti še dopolnilni program izdelave strojev za   obdelavo   kovin   za domačo uporabo in malo gospodarstvo. S tem v zvezi še pripravljajo dogovore tudi z  nekaterimi tujimi proizvajalci.
A. Z.
in ga mesečno tudi ugotavljati. Pri tem je treba poiskati možnosti za večje izkoriščanje posekanega lesa.
V predvidenem zakonu o gozdovih je treba upoštevati možnost spremembe obdavčitve zasebnega sektorja na podlagi planirane sečnje v blagovni proizvodnji' Zaostajanje dogovorjene sečnje v blagovni proizvodnji naj ne bo podlaga za zmanjšanje davčnih obveznosti. Gozdarstvo bi moralo zagotavljati delavce za posek eteta v zasebnih gozdovih. Za boljše razmere v zasebnem sektorju pa je treba dosledno uveljaviti dohodkovne odnose s kmet i- kooperan t i.
Da bi se izognili črnemu trgu s hlodovino in žaganim lesom mora lesna industrija poleg poostrene kontrole zagotoviti potrebne količine žaganega lesa v maloprodaji. Na ta način bi lažje obvladali cene in izpad prometnega davka. To bi omogočilo bistveno zmanjšanje števila zasebnih žag — v Sloveniji jih je zdaj okoli 5.300.
V naslednjem obdobju bi morali bistveno povečati proizvodnjo celuloznega lesa, ki ga precej uvažamo zaradi neuresničene sečnje ter neurejenih dohodkovnih odnosov. Izvoz žaganega lesa je manjši za 20 odstotkov, prenehati pa bi morali uvažati žagan les s konvertibilnega tržišča. Skrb za večji izvoz končnih , izdelkov bi morale prevzeti trgovske organizacije pri SOZD Slovenijales, SOZD Uniles in SOZD GLG Bled.
Čeprav se je osebni dohodek delavcev v proizvodnem delu v letošnjem letu povečal, ugotavljajo, da ponekod to obliko izkoriščajo in povišujejo osebne dohodke tudi režijskim delavcem. Zato bo republiški odbor sprožil postopek za preverjanje takih odločitev povsod, kjer bo ugotovil nepravilnosti.
D. S.
r
Investicijska politika
Ne samo omejevanje
Kranj — Z organizirano družbeno akcijo nam je uspelo zajeziti investicije, prav tako pa uveljaviti večjo gospodarnost in selektivnost v naložbeni politiki. Tako kažejo statistike in analize. Vendar smo s tem opravili komaj polovico dela pri investicijah, enem od ključnih problemov gospodarske ustalitve. Se vedno nas rado potegne na stara pota k razdrobljenim naložbam, k vlaganju po okusu posameznikov ali ozkih skupin ter interesov, zmanjka pa nam sape in denarja za uresničitev večjih in prodornejših zamisli, skladnih s planom prestruktuiranja gospodarstva. Gospodarna miselnost in ravnanje ter uresničevanje prednostno zapisanih nalog zaradi tega padajo na izpitu. Zmanjkuje nam na primer naložbenih dinarjev za večjo in stalnejšo proizvodnjo hrane, za povečevanje izvoza, ki sedaj ustvarja borih 14 odstotkov družbenega proizvoda, moral pa bi ga vsaj 20, da bi lahko brezskrbneje zadihali in na račun večjega izvoza sprostili tudi uvoz najpotrebnejšega blaga in energije. Razvita Evropa dosega z izvozom od 30 do 40 odstotkov družbenega proizvoda.
Samo z golim omejevanjem ne bomo torej dosegli zaželenih ciljev naložbene politike. Marsikaj drugega bomo morali hkratno še storiti in spremeniti v dejanjih, predvsem pa v mišljenju. Se vedno najraje drug drugega prepričujemo, da prinašajo uspehe samo velikanske vsote, potrebne za velike projekte. Marsikdaj že sprememba poslovne politike prinaša rezultat, ki ga ne more nadomestiti še tako velika naložba. Uspeh je lahko odvisen tudi od boljše razporeditve kadrov in izkoriščenosti naprav. Jugoslavija je zadnje desetletje potrošila za novo opremo 20 milijard ameriških dolarjev, pa je bil večkrat ta denar naložen brez haska S primernejšo poslovno politiko in boljšo izkoriščenostjo tega. kar imamo, lahko prihranimo naložbene dinarje in jih združene usmerimo v projekte, ki bodo prinašali več doma in na tujem.
Gorenjska se bo morala v naložbeni politiki oprijeti tudi takšnih rešitev, če bo želela doseči dogovorjene cilje. Polletni podatek, da je bilo naložb v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nominalno za 15 odstotkov manj (republiško povprečje je doseglo 5 odstotkov) ob že sicer skromnem 23-odstotnem deležu investicij v družbenem proizvodu, nas mora prisiliti k razmišljanju. Investicijska mošnja tudi v prihodnjih letih zanesljivo ne bo bogatejša, prav tako pa ne bi smela biti manjša, saj bi to tudi ob skrajnem izkoriščanju drugih rezerv že pomenilo nazadovanje.
J. Košnjek
Obiski
v delovnih
organizacijah
KRANJ  - Glede uresničevanja planskih nalog na področju izvoza in uvoza, doseganja dohodka, samoupravnih odnosov in integracijskih procesov v kranjski občini že nekaj   časa   člani izvršnega sveta     občinske skupščine obiskujejo delovne organizacije in temeljne organizacije združenega   dela. Ugotovitve s   prvih   obiskov   so dokaj ugodne,   čeprav   se domala povsod srečujejo s težavami, da   bi   z   modernizacijo pri izvozu lahko dosegali še večje rezultate. Izvoz namreč marsikje  postaja  dvorezni meč, ker  brez  potrebnega uvoza opreme  ni moč  doseči več, kot že dosegajo. Ob tem ne gre zanemarjati     tudi domače potrebe oziroma trga. Domala povsod pa si še precej obetajo od rezultatov zadnjega trimesečja  letos,  ko  naj  bi bile sklenjene letošnje predvidene obveze. A. Z.
!A DELOVNEM MESTU
Olga Polka
Prijazna beseda vsakemu obiskovalcu
Ni redko, da slišimo pritožbe ***d neprijaznimi in nezainteresirani prodajalci, ko zaman povprašujemo po določenem izdelku in se osebi ob polici komaj
zljubi reči; nimamo. Vsako posploševanje pa je lahko hudo krivično do vseh tistih, ki svoj poklic opravljajo z veseljem in se trudijo, da bi potrošniku ustregli kolikor je v njihovi moči.
V prodajalni Gorenjskih oblačil ob cesti JLA v Kranju je ta teden popoldne   stregla   Olga Polka, doma  iz Stražišča pri Kranju. Prijazno je slehernega kupca popeljala k razstavljenim modelom, povprašala za kakšno priložnost oblačilo potrebuje in svetovala. »Ta plašč je zelo trpežen, ta bolj eleganten.«   In   ko prodajalka povpraša  za pulover, ki bi ga nosila zraven kostima, ji prijazno svetuje barvo in model in ko ni prave velikosti pove, da čez nekaj dni dobiji nove. Nič ji ni odveč po stopnicah navzgor, v gornji del prodajalne gledat, če je krilo popravljeno,  če  je  izpolnjeno to ali ono naročilo. Sama je v prodajalni in kupcev je kar veliko, vendar postrežba teče gladko in predvsem prijazno.
»Ze dobrih 26 let sem prodajalka,« je povedala »in vsa ta leta sem zaposlena v Gorenjskih oblačilih. Izučila sem se za šiviljo in ker tedaj ni bilo izučenih trgovskih pomočnic oblačilne stroke, so me namestili v trgovino. Vzljubila sem to delo in sedaj najbrž ne bom več menjala. Po toliko letih bi se namreč kje drugje težko privadila.«
»Trgovina je bila včasih v starem delu, sedaj pa je dokaj odmaknjena. Se to pozna pri prometu?
»Preden smo zgradili novo tovarno in prodajalno ob njej, smo imeli prodajalni v starem delu mesta, kjer sta sedaj prodajalni Bala in Klub. Pri prometu pa se je morda poznalo prvo leto, da je bilo malo manj prodaje, potem pa je bilo vsako leto bolje. Sicer je sedaj trgovina bolj prazna, vendar je več resnih kupcev. V mestu je bilo več »gledalcev«, promet pa je približno enak.«
Na kaj pa kupci najbolj pazijo?
»Predvsem je važno, da so oblačila iz kakovostnega blaga in lepo izdelana. Potem je tudi cena lahko nekaj višja. Takšna oblačila se še vedno dobro prodajajo.« • Kaj pri vas prodajate?
»Naša tovarna izdeluje, mi pa prodajamo, le ženska oblačila: obleke, plašne, kostime in bluze, razen tega pa imamo na zalogi tudi nogavice in rute oziroma razne modne dodatke. Po želji kupca modele tudi popravimo: skrajšamo in zožimo.
Konfekcija je postala draga. Se že pozna pri prodaji?
»Naša oblačila se v primerjavi z lanskim letom niso veliko podražila, razen morda izdelkov iz .bukleja'. Ti so najdražji, vendar so tudi kvalitetni. Do sedaj pa smo prodali prav toliko kot prejšnja leta.« L. Bogataj
BRNIK - Na slovesnosti ob desetletnici tovorne letalske linije Ljubljana - Frankfurt so delavci letališča Ljubljana prejeli vrsto priznanj zahodnonemške letalske družbe Lufthansa. Njen predstavnik je ob zahvali za dosedanje uspešno sodelovanje poudaril predvsem moderno tehnično opremljenost letališča in visoko stopnjo strokovnosti in prizadevnosti, kar omogoča točnost in popolnost letaliških uslug.
Prvo tovorno letalo Lufthanse je pristalo na Brniku 7. julija 1971. Od takrat je Lufthansa pripeljalo na Brnik 7.155 ton in odpeljala 5.555 ton tovora. Lufthansa je edina letalska družba, ki z redno tovorno linijo povezuje slovensko gospodarstvo preko Frankfurta, najpomembnejšega tranzitnega tovornega centra, s svetovnim letalskim omrežjem. Tako lahko naši izvozni artikli točno, hitro in zanesljivo pridejo do zahtevnih kupcev po si'etu. Foto: A. M.
Tretja izmena za izvoz
Letošnji izvozni plan bodo v tržiškem Triglavu izpolnili le s povečano proizvodnjo jeklenih sider in montažnih elementov, po katerih na zahodu veliko povprašujejo — Rešitev je tretja izmena
Tržič — V Metalkini temeljni organizaciji Triglav so se odločili za izvoz pred petimi leti, ko so začeli izdelovati sidra in montažne elemente za gradbeništvo, donosnejše od pil in podobnega preprostega orodja, s katerimi so do tedaj zalagali domači trg.
Usmeritev v izvoz ni bila lahka. Najprej je bilo treba zanj navdušiti delavce, hkrati pa iskati prek Me-talkinih zastopstev v tujini in predvsem z lastnimi napori prodajne poti. Lani so v tržiškem Triglavu izvozili že okrog 60 odstotkov vseh sider in montažnih elementov ter v celotnem prihodku dosegli 16-od-stotni delež. Prodajajo izključno na konvertibilni trg, največ v Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in skandinavske dežele.
Njihov  letošnji  plan,  ki  so ga uskladili v republiški skupnosti za ekonomske odnose s tujino, predvideva izvoz v vrednosti 14 milijonov dinarjev. V polletju so ga ustvarili približno polovico, zdaj pa so se znašli v dokaj nezavidljivem položaju. Zaradi dragega domačega materiala so se namreč z zahodnonem-škim kupcem, najpomembnejšim odjemalcem njihovih izdelkov, sporazumeli za tako imenovano dodelavo. Jeklo dobijo iz tujine, ga oblikujejo in vrnejo izdelek. Za tako rešitev so se morali odločiti, sicer na zunanjem trgu ne bi bili konkurenčni oziroma bi prodajali v lastno izgubo. Seveda pa se jim to odraža v izvozni bilanci.
podobno tudi prodaja na Madžarsko, ki se obračunava v dinarjih, čeprav je plačana v ameriških dolarjih.
Letošnji plan izvoza bodo zato v Triglavu težko izpolnili. Rešitev vidijo v dodatnih naročilih, ki pa jih bodo lahko sprejeli, če bodo povečali proizvodnjo. Zato nameravajo v oddelku jeklenih sider in montažnih elementov uvesti še tretjo izmeno.
Dodatnih izvoznih obveznosti pa tržiški kovinarji ne morejo sprejeti. V tem srednjeročnem obdobju sicer predvidevajo trikratno povečanje izvoza, vendar, meni direktor Jože Oblak,  se jugoslovanske zunanjetrgovinske bilance ne bo dalo rešiti na hitro, v nekaj mesecih. Izvoz, ki smo ga trideset let več ali manj puščali   ob  strani,  je dolgoročen proces, ki ga je potrebno spodbuditi s sistemskimi ukrepi. Dogovoriti se bo treba, kdo naj nosi breme izvoza, saj ni pošteno, da delavci v tistih kolektivih, kier ne izvažajo, pogosto dobivajo  debelejše  kuverte. Samo izvozne stimulacije namreč razlik ne odpravljajo,  zlasti  ne, ko  gre za izvoz na konkurenčni zahodni trg, kjer  so  jugoslovanski   izdelki že zaradi   samega   imena   in našega zapletenega poslovanja za približno 20    odstotkov    slabše ocenjeni kot  zahodni.  Stimulacije  naj bi torej  po  mnenju  Jožeta Oblaka pokrivale »jugoslovanski faktor«, ne pa, kot nekateri razumejo, razliko med    nizko    produktivnostjo in zunanjo konkurenco.
H. Jelovčan
GLAS4 STRAN
KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI
PFTtK. 2. OKTl
Hotel Vitranc sodeluje z zasebniki
Pri podkorenškem hotelu Vitranc bi se lahko zgledovali veliko večji in imeni tnejši hoteli — Povezava z vsemi, ki oddajajo turi-stične sobe v vasi
Podkoren - Hotel Vitranc v Podkorenu sodi v hotelsko-turistično podjetje Gorenjka z Jesenic Hotel ima le 30 postelj in je D kategorije. Pred desetimi leti so imeli stalno izgubo, saj je bil hotel star. malo obiskan in slabo vzdrževan. Nerentabilno poslovanje bi se prav gotovo nadaljevalo, ko ne bi pred leti poiskali ustreznejšo pot — in rešili hotel, obenem pa poskrbeli, da se v Podkoren vedno znova vračajo, številni domači in tuji gostje.
V podkorenškem hotelu so se po zaslugi direktorice hotela Marice Davidovič povezali z zasebniki, ki v vasi oddajajo sobe. Pri treh hišah so zasebne sobe oddajali že prej, potem pa so se za ureditev zasebnih sob različnih kategorij odločili še druiri vašcani. Danes je v vasi na razpolago 80 zasebnih postelj, ki jih od-
dajajo neposredno v hotelu Vitranc in pri tem upoštevajo želje gostov.
»Začeli smo pred desetimi leti,« pravi direktorica Marica Davidovič. »Hotel je bil v obupnem stanju. Uredili
» ga tako, kot ssao mogli In ga aa silo vsdrževa-11. Najprej ssao se bali, da nam bo obvoznica mimo Podkorena »odpeljala« vse goste, a smo se bali zaman. Gostje so še vedno radi
{»rikajali, ker so se dobro počuti i. Zadovoljen gost pa je tudi naj-boljša reklama.
V hotelu nismo veliko zaposlovali. Zdaj nas dela osem in popri-meno za vsako delo. Po sistemi-sacTJI bi lahko zaposlili še štiri delavce, a potem bi bili stroški neprimerno večji. Hotel nima izgub, tud zato ne, ker
SUKNO
TOZD Tekstilna tovarna ZAPUŽE
Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje * naslednja prosta dela in naloge
KLJUČAVNIČARJA - VARILCA Pogoji:
— dokončana poklicna kovinarska šola,
— odslužen vojaški rok.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj poidejo svoje vloge v roku 15 dni po objavi na naslov: Sukno Zanose, kadrovski sektor, s pripi-80n? »** razpis«, 64Ž75 Begunje. Informacije na telefon št. 75-550.
O rezultatih objave bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Graščina Grimščice odslej ne bo več samevala ... — Fofo: Verko
Almira je kupila grad Grimščice
Almira iz Radovljice bo skupaj s Suknom iz Zapuž v graščini Grimščice na Rečici pri Bledu uredila središče domaČe umetne obrti
Radovljica - Graščina Grimščice na Rečici pri Bledu je doživljala zadnja leta kaj klavrno usodo, saj so se njeni gospodarji menjali, nihče pa ni bil sposoben ali voljan zanjo kaj prida storiti. Graščina leži na prelepem kraju z razgledom na blejski grad in okolico in kljub temu, da jo je že močno načel zob časa, še vedno ne more skriti svoje imenitnosti ter nedvomno zgodovinsko-kulturnega pomena.
Dosedanji gospodarji, delavci Narodne banke so želeli graščino prodati. Pogovarjali so se, da bi grašči no Grimščice uredili za potrebe bližnjega blejskega gostinstva in turizma, vendar je ostalo le pri željah in pogovorih. Zdaj se je za nakup odločila delovna organizacija Almira iz Radovljice, ki bo skupaj s Suknom Zapuže poskrbela, da bodo postale Grimščice prav svojstvena in edinstvena tekstilna zanimivost.
Delavci Almire in Sukna bodo najprej uredili v spodnjih prostorih razstavo ter tako napravili prvi korak. Z razstavo naj bi prikazali nekatere možnosti za razvoj domače in umetne obrti na področju oblačil in-spominkarstva. Vsi tekstilci, tudi iz razvitejših dežel, iščejo svojo pot v mednarodni delitvi dela. Ta pot naj bi bila za Sukno in Almiro ponudba izdelka, ki bo originalen. Almira in Sukno pa imata materialne in kadrovske možnosti, da kot dopolnilo svoji osnovni dejavnosti spodbujata resnično domačo in umetno obrt tekstilne stroke. Domača in umetna obrt naj bi po eni strani predstavljali dopolnilo kmečkemu turizmu, tam pa kjer ga ni, dopolnilo gospedarske dejavnosti, dodaten zaslužek in izrabo rezerv, ki »o v ustvarjalnosti slovenskega človeka in okolja Dcnača
in
in umetna obrt naj bi bili tudi ena izmed pobud za gojitev ovac. Obe delovni organizaciji sta v svojih razvojnih programih predvideli vse večjo uporabo domače volne, ki ni povsem uporabna za industrijsko predelavo. Kar ni primerno za proizvodnjo, naj bi predelali v kvalitetne izdelke domače in umetne obrti. Leti naj bi postali del slovenske ponudbe spominkov in visokokvalitetnih oblačil, namenjenih izvozu in prodaji v turističnih središčih, ki jih obiskujejo tujci.
Ponudba Narodne banke Slovenije, da pod sprejemljivimi pogoji od-proda Almiri posestvo Grimščice, omogoča, da v opuščenih zgradbah organizirajo slovensko središče za razvoj domaČe in umetne obrti. V teh prostorih bodo razvijali vzorčne oddelke domače in umetne obrti, oblikovali ročno tkane in pletene izdelke, skrbeli za razvoj in izdelavo orodij, za izobraževanje inštruktorjev za izdelovanje posameznih vrst izdelkov tekstilne stroke, za organizacijo proizvodnje in prodajo na veliko in malo. V graščini bo tudi stalna razstava izdelkov Almire in Sukna. Taka usmerjenost bo omogočila razširitev povezanosti s kmetijstvom in živinorejo Slovenije in po-družbljanje skrbi za razvoj domače in umetne obrti ter njeno vrnitev na mesto, ki ji gre.
Almira je z odkupom rešila graščino zanesljivega propada, obenem pa se je skupaj s Suknom Zapuže odloČila za korak, ki je vreden vse pozornosti in pohvale. Razvoj domače in umetne obrti bo doživel v zanesljivih rokah umnih Almirinih gospodarjev tisti razvoj, ki si ga že dolgo
želimo. *. . .
i D.Sedej
Marica Davidovič,
direktorica hotela Vitranc
odločili za kooperantske odnose z zasebniki, ki oddajajo sobe. Povezava z njimi se je izkazala za uspešno, saj hotel um nima niti toliko zmogljivosti, da bi lahko sprejel potnike enega avtobusa.
V Podkoren prihajajo domači in tuji gostje. Poleti letujejo gostje iz Zagreba in Beograda ter drugih krajev. V Podkoren prihajalo že deset, petnajst in več let, ker sta jim všeč mir in čisti gorski zrak. Beležimo iz leta v leto večji promet, obenem pa si nadvse želimo, ko bi nekateri zasebniki, ki bi radi preuredili sobe v višje kategorije, dobili vsaj nekaj posojila.
Res je, da nimamo lepega hotela, vendar pa smo z medsebojnim povezovanjem in poštenim delom vsi skupaj privabili goste, da se radi vračajo.«
Zasebniki v Podkorenu, ki oddajajo sobe prve kategorije, dobijo za prenočitev v dvoposteljni sobi okoli 280 dinarjev, v drugi kategoriji 240 dinarjev, v tretji 200 dinarjev, v četrti 160 dinarjev, hrano zaračunajo v hotelu. Tako ima hotel primeren zaslužek, zaslužijo pa tudi zasebniki, ki jim vse posle urejajo v hotelu in redno izplačujejo denar.
Hotel Vitranc v Podkorenu je tako vsaj na Gorenjskem lahko zgled ustreznega turističnega povezovanja, ki bi ga bilo želeti tudi v drugih, veliko bolj znanih turističnih središčih. Le hotel v Radencih se tako povezuje z zasebniki v Sloveniji in zato je prav, da je hotel Vitranc prejel republiško priznanje Turistične zveze Slovenije za sodelovanje z zasebniki, ki oddajajo turistične sobe D. Sedej
Žgoča tema
Za ogrevanje preveč energije
Podatki za Slovenijo in za Zvezno republiko Nemčijo kažejo, a pri nas porabimo za ogrevanje kar 54 odstotkov vse porabijo* energije, medtem ko v Zvezni republiki Nemčiji samo 30 odstotkov.T* pomeni, da trosimo preko potrebe, da nimamo dovolj racionalno * grajenih stanovanj, da naša stanovanja nimajo vgrajenih potreba* izolacijskih materialov, morda tudi neprimerne, da imamo prevelikaai premalo tesnjena okna, in da vsekakor tudi sicer ne znamo pravna racionalno »kuriti«. Ko so o tem razpravljali na zadnji seji predaedsm skupščine gorenjskih občin, so prišli do zaključka, da je na Gorenjska potrebno v najkrajšem času ustanoviti inšpekcijsko službo za eneip> tiko, ki bi pregledala vse nove projekte izgradnje stanovanj in drsat objektov. Zakon o uporabi izolacijskih materialov pri gradnji stas*-vanj in drugih objektov je bil sprejet že pred nekaj leti, koliko pa p naši projektanti upoštevajo in koliko gradbinci realizirajo, pa naju ugotovila nova inšpekcijska služba.
In še drugo, kar menijo predsedniki občinskih skupščin: oprost' plačevanje prometnega davka za vse izolacijske materiale, ki se vgn-jujejo v objekte, da bi prihranili pri energiji.
Izpolnjevanje zahtev sprejetega zakona in vseh novih uredb a odredb, ki zadevajo varčevanje z energijo, bi prihranilo mnogo ton a* megavatov dragocene energije, prihranilo bi tudi mnogo mihte* deviz. V tem primeru bi bila z energijo zadovoljivo preskrbljena v p* vrsti izvozna industrija, pa tudi ostali potrošniki električne energi** lahko z večjim optimizmom programirali svojo dejavnost. nevšečnostim, ki jih lahko prinese letošnja zima.
Rešitve torej so. Poznamo jih vsi potrošniki, pa tudi de les* v skupščinskih telesih našega delegatskega odločanja
I.S
Tegobe majhne šol
Zaradi prostorske stiske, ki pesti osrednjo osnovno »Davorin Jenko« v Cerkljah, ter zaradi pritiska na J sko izmeno so pred nekaj leti za pouk usposobili šolo v pet kilometrov oddaljenem Zalogu. Pod obiskuje 123 otrok, od katerih jih je le polovica is bližnje okolice, ostali pa se vozijo iz vasi, bližjih cent
Cerklje — Pred leti so opustili pouk v podružnični šoli na Senturški gori, kar je za osrednjo Šolo v Cerkljah pomenilo blizu 50 novih učencev. Zaradi polne dopoldanske izmene, ki jo na željo dopoldne zaposlenih staršev obiskuje večina otrok, zdrfj P« j° napolnjujejo tudi hribovski otroci, vezeni na jutranji avtobusni prevoz, je osrednja šola komaj dovolj prostorna za 674 otrok. Od tega jih je 284 na nižji stopnji in prav slednjo so sklenili s poukom v Zalogu razbremeniti. Sola pred začetkom leta seznanja starše z možnostjo vpisa na dopoldansko izmeno v Zalog, potem pa se le-ti odločijo bodisi za dopoldanski pouk v Zalogu bodisi za popoldansko izmeno.
»Zaloško šolo zdaj obiskuje 123 otrok od prvega do četrtega razreda. Zanje je organiziran vsakodneven prevoz ispred matične šole v Cerkljah, predvsem
Sporna bohinjska čolnarna
Kdo bo dobil dovoljenje za prevoz s čolni po Bohinjskem jezeru
Bohinj-jezero — Bohinjska čolnarna že dolgo buri kri, a ne le tistim, ki v Bohinju vedo za »njen problem«, temveč tudi tistim, ki se kakorkoli že z njo morajo ukvarjati na občinski skupščini v Radovljici.
Osemnajst let bo že, odkar turiste po bohinjskem jezeru prevaža zasebnik iz Stare Fužine in nekako samoumevno je vse do zdaj bilo. da nadaljuje s tradicijo čolnarjenja po jezeru. Pred časom pa je začel graditi priveze in si želel, da bi bila čolnarna primerno urejena. A se ie takoj zapletlo, kajti očitali so mu, da gradi brez ustrezne dokumentacije, da mora imeti za gradnjo pač vse tisto, kar graditelj mora imeti.
Lepo in prav, čeprav si je krajevna skupnost prizadevala, da bi čolnarno na mestu, kjer je vedno bila, lahko zgradil. S tem bi bila okolica jezera bolje urejena, lepša, čolnarna taka, kot mora biti. Ce so na občinski
skupščini že tako dosledni, potem je tudi prav. da so mu gradnjo prepovedali.
A kaj, ko se je na kraju med čolnarno in mostom pojavil kar naenkrat drugi čolnar in privezal svojih pet, šest čolnov. Na tem mestu so nasploh prepovedali vožnjo s čolni in spet je morala nastopiti občinska« inšpekcija. Vožnjo je zasebniku prepovedala, a se za prepoved sploh ne zmeni. »Na j/eli-ko« prevaža po jezeru turiste in zaslužek jasno v Bohinju ni majhen.
Spet so nastali problemi, spet prerekanja, ki so jih posebno v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica siti do grla. Sprašujejo se, čemu služi taksno premlevanje problema čolnarne, ki sploh ne bi smel biti problem in bi se vsa stvar lahko mirno rešila, v korist Bohinja, v korist bo hinjskega turizma9
D. Sedej
Bohinjska čolnarna buri kri... - Foto D. Sedej
za tiste, ki živilo httas šoli. Po peti šolski uri, vadno posvečena d< pouku, podaljša] pa interesnim < avtobus spet odpelje v Prevoz plača šote, tako otroci niti starši zarasli u vadnih rasmer niso ote ni,«  pripoveduje Marjeta vodia podružnične šole v »Sola je sdaj kar v redu liena, če se sposanisao pred leti, ko so bile «d bolj po vzoru Marije T< sredstvi  ad ruše ne aosM__ smo jo dodobra obnovili, p ] nismo povsem zadovoljan, majhna in neoner— na šola, ki jo v načrtovanj« pogosto
Šolsko poslopje je bilo velikim prispevkom kraj* seveda zdaj ne pripada šoli, pač pa je središče kultui_ rekreativnega    življenja km* skupnosti Zalog.  Prostor s sporazumno delijo, vendar 1 pogosto zaradi nespoštovaaj* dogovorov potegnejo kratko. * vadni* a, ki jo ob nedeljah te uporabljajo za razne priredit« ponedeljek pri urah telovadb*' jena  in  za rekreacijo neprimerna.
Čeprav je podružnična šokj zgledno preskrbljena z 1 čeprav vsakdanji pouk teče, pa so druge težave, ki učence  in  njihove pedsgsf* v prejšnjem srednjeročnem a« vanju so pričakovali, da bode' sredstva za ureditev igrišča. 1 potrebujejo   poleg šolarjev malčki iz vrtca. Tudi letos s» didirali, vendar pa si zaradi a* nih gospodarskih pogojev tu* ne obetajo kaj boljšega. Razr* so tudi o ureditvi prostorov te resne dejavnosti, sai le-» potekajo kar v učilnicah, ki st' vedno najprimernejše.
»Pobožne tebe o iole in pridobitvi igrišča »laj te bolj tebe, saj a-maajka sredstev sa iai vsdrževsaje in tako sm ;3£vaE> del. flsanu** skromaib .red*ev kiJft h* voljo šola. Ko bi MM denarja za P^JT'^T bi lahko uresničili tudi funja o celodnevni osno™ i katero sov mloški e^ £i šoli sicer kar ugodni
EK, 2 OKTOBRA 1981
KULTURA
5.STRAN.G LAS
Kulturni koledar
JESENICE Amatersko Skdališče Tone Cufar bo drevi oh 19.30 premierno uprizorilo dve enodejanki. komediji A. P. Cehova Medved in Snu-W* v režiji Mirana Kenda Prva ponovitev predstave bo za *zven na sporedu v nedeljo, "♦oktobra ob 19.30. Abonmajske bredstave pa se bodo zvrstile prihodnji teden od ponedeljka, •^oktobra, do vključno četrtka. * oktobra, vsak dan ob 19.30.
V soboto. 3. decembra ob Ifc uri bodo v dvorani Delavskega doma na Jesenicah odprli ^nzatvo del članov likovnega ■Joba iz Krškega. Na ogled b< 14. oktobra, vsak dan razen Ije od 9. do 12. in od Ifi. do ure
. KRANJ - V soboto. 3. okto ***a ob 19.30 bodo v Prešerno i N«a gledališču za red premierski J*t>rizorili Emigranta S. Mrož-I r«. Abonmajske predstave se *^*Jo vrstile prihodnji teden, od *Swdeljka. 5. oktobra do vključno sobote, 10. oktobra, vselej *b 19.30. V sredo, 7. oktobra in ' četrtek, 8. oktobra pa bodo J**°jdu gledališčniki s Seligo-^ svatbo gostovali v Slovenja« mladinskem gledališču v Subljani.
V Prešernovi hiši razstavlja _S>jt dela slikar Milan Mer-r**, v kletnem razstavišču pa si ^•ko ogledate razstavo foto-Wtj Jaka Jeraše. V galeriji JVttne hiše je na ogled razsta-fiik Franca Vozla, v ste-JNtoi dvorani in v mali galeriji 2?rti»e hiše pa se predstavlja 2**rka   Alenka Kham-Pič J"M. Na Titovem trgu, na pre-IVto v Tavčarjevo ulico, je od-stalna zbirka Kulturno-jdovinski spomeniki Kra-Razstave so tako kot stalne i^bte Gorenjskega muzeja od-utV vsak dan od 10. do 12. in od do 18. ure. ob sobotah in ne-od 10. do 12. ure, ob po-Ijkih so zaprte.
'.s
kUUBLJANA - V galeriji ^ninva slovenskih likovnih jetnikov Komenskega 8 je na ^Jfcd razstava del likovnih Svetnikov  iz   Furlanije  in s
^jroške. Predstavljajo se: Ha-2*d Schreiber, Kari Brandstat-F*. Gtlnter Egger. Giorgio Celi-
ti, Luciano del Zotto, Angelo ^JMnelli, Giordano Merlo, Ful j£*Monai, Paolo Paolini, Fred 8**no.   Bruno    Ponte. Vico in  Arrigo Buttazzoni.
v'ttuv
^mava bo odprta še do 10. ok-V**8' ogledate si jo lahko vsak b^ razen nedelje
>d   10. do
ure
OjttlC - V paviljonu NOB drevi ob 18. uri odprli raz-likovnih del člana skupine jC**aeta Povaleva, ki se bo V^*«vil z deli iz cikla Vizija SJj* Vide.  V glasbenem delu V4,fe» bo nastopila Bogdana ^^■•n, ki bo prepevala slo-jV**f'j^uc'9ke balade. Razstava odpru* do 27. oktobra, vsak 'V* «zen ponedeljka od 16. do - tire.
»Jonov let«
Nova slovenska TV drama razgrinja odnos mlade generacije do ustoličenih meščanskih načel — Konec leta 1980 jo je posnela sorazmerno mlada ekipa - Televizijski gledalci si jo bodo lahko ogledali že v ponedeljek
Jonov let. nova slovenska TV drama, ki jo je po istoimenski noveli Mateja Dolenca režiral in ji napisal scenarij Filip Robar-Dorin, se loteva zapletenih vprašanj sožitja dveh generacij s stališča mladega človeka. Zgodba je izpoved mladega Maksa Gorenca. ki iz praznega meščanskega bivanja zapade v ljubezensko ekstazo, ves njegov način življenja pa ima za posledico tragedijo.
Maks je namreč tipičen predstavnik današnje uporne mlade generacije, ki Se išče samo sebe. Obdan je z vsem mogočim udobjem, a sam v sebi nezadovoljen. Njegovo bolečo notranjost avtor simbolično primerja s tragičnim biblijskim junakom Jonom. Da bi ubežal malomeščanski okorelosti, v kateri žive njegovi starši, ne pozna pa drugačnega načina življenja, Maks išče svojo identiteto v postopanju s svojimi prav tako praznimi in čustveno nepoteše-nimi vrstniki, potrjuje pa se tudi s posebno vrsto ekshibicionizma: vrtoglavo vožnjo z motorjem in jadranjem /. letalom. Ko slednjič najde smisel svoje prihodnosti v zdravem človeškem odnosu z dekletom, se vse izrodi v poslednji akt na-stopaštva, ki izzove tragedijo. Pri zasilnem pristanku z letalom se dekle ponesreči jn ostane pohabljeno, Maksu pa dogodek zapusti neizbrisen pečat. Ko se antijunak vrača iz zapora, bolestno razpreda svojo zgodbo.
Ta zgodba vsebinsko razpade v dva dela. Prvi, stvarnejši, s hoteno banalnostjo mozaično slika prazni vsakdan ljubljanske mladine, ki v pasivnem odporu proti obstoječim družbenim normam išče svoj jaz. Iz
okorelega in poniglavega meščan skega sveta, ki tlači medčloveške odnose v nasilne kalupe, se mladi umikajo v drug način življenja, ki prav tako ni nič drugega kot konform-nost. To nizanje podob iz življenja mladih, ki jim je vse »brez zveze«, in tistih, ki so jim »dali ta svet« in ki nenehno ponavljajo svoje zasluge, gledalca puščajo prizadetega, z grenkim priokusom, ki ga izzoveta nesmiselnost in praznina vsega bivanja. Vse dogajanje prvega dela je živo in plastično izraženo s krepkim jezikom vsakdanjega žargona mladih in zato tembolj prepričljivo.
Drugi del ob tem nekako razvodeni v idiliko mladostne ljubezni, ki bolj kot na resnično živ odnos dveh mladih ljudi spominja na površne ljubezenske zgodbe, čemur se sicer režiser ves čas spretno izogiba. Tu avtor postavlja tudi antipod prej zaostreni podobi ozkega malomeščanskega bivanja — pristne odnose v kmečki okolici, ki mestoma postajajo že idilični.
Zgodba se tekoče odvije do končne tragedije, ki v Maksovem spominu retrospektivno oživlja, ko prihaja iz zapora. Ob koncu, ko se junaka soočita, ostaja drama nedorečena, gledalec pa v dvomih, kako domisliti usodo obeh protagonistov. Na vprašanje duhovnega siromaštva in praznine okolja, iz katerega se rešuje Maks, se avtor ne vrača, tako da zgodba izzveni kot drama posameznika.
V glavnih vlogah sta zaigrala Igor Samobor kot Maks in Maja Blago-vič kot njegovo dekle, oba študenta AGRTF.
D.Zlebir
Mehika v pesmi in plesu
Pisana paša za oči, prijetno za ušesa
Združevanje umetniških medijev
Kranj — V lutkovnem gledališču »Gledališče, lutke, glasba«, ki kani letos postati društvo GLG in s tem urediti predvsem odnose na področju financiranja, z oktobrom začenja prvi -jesenski cikel lutkovnih predstav*. V načrtu je nekaj lanskih ponovitev, pripravlja pa se tudi marsikateta novost.
Jesenska sezona se je odprla z »Zgodbo o vremenu« Saše Kumpa in domačega lutkarja Cveta Severja, do decembra pa se bodo zvrstile še    »Mačja    zgodba« lutkovne skupine Naše dvorišče, iz ljubljanskega lutkovnega gledališča bo gostoval pri kranjskih otrocih Nace Simončič, lutkovna skupina iz Velenja pripravlja uprizoritev »Kosovi rji   n«   leteči   žlici« Svetlane Makarovič, kranjski vrtci pa odigrali »Žogico nogico«. Po dogovoru, ki ga je sklenil  lutkovni odbor gledališkega centra z občinsko zvezo prijateljev mladine, bo »Zgodba o vremenu« obšla tudi vasi, kjer doslej v glavnem ni bilo lutkovnih predstav. Sprva bodo poskusili z osmimi predstavami,   kasneje   pa   se bo verjetno tudi drugje rodilo zanimanje in povpraševanje po lutkovnih gostovanjih.   Lutkar   Cveto Sever meni, da bi taki obliki prireditev veljalo dati večjo težo, saj posebno v naših južnih republikah z lutkami zajamejo precejšen del  te zabave željnih   malčkov,   česar   pri nas manjka. Pred nedavnim je namreč sodeloval na drugem bienalu jugoslovanskega lutkarstva v Bugojnu in je s »Potepuhom« v desetih dneh id igral   28   predstav   po bosanskih krajih.
Lutkovna sola Saše Kumpa se bo nadaljevala tudi to sezono, le da bo s pridobljenimi   lanskimi izkušnjami
teniškem gledališču odpirajo novo sezono - Drevi <>b WJ0 bo
^matenkem gledalištu Tone Cufar prva letošnja premiera. Pred bodo enodejanki A. P. Cehova Medved in Snubač, ki ju je f&&Ql Miran Kenda. nastopili pa  bodo:  Tatjana  Košir. Rado *>&an, Ivan Berlot, Lucija Grošelj in Franci Cerne. Prva ponovitev *Wtave bo na sporedu v nedeljo. 4. oktobra, abonmajske predstave *•bodo zvrstile prihodnji teden. Foto: J. Redi?
zajela širši krog sodelavcev. Vključila bo glasbenika, strokovnjaka za scenski gib in več sodelavcev, ani-matorjev.
Že lani vpeljana razširitev lutkovnega gledališča tudi na druge umetniške medije letos že prerašča začrtane okvire. Poleg koncertov, ki jih bo gledališče pripravljalo v sodelovanju s Klubom ljubiteljev glasbe in likovnih razstav skupaj z likovnim centrom pri Zvezi kulturnih organizacij, nameravajo letos poseči tudi po litararni zakladnici. GLG se pravkar dogovarja z literatom Janezom Poštrakom, ki naj bi imel na skrbi to kulturno zvrst. Od likovnikov se tokrat v prostorih starega gradu Kiesselstein predstavlja Izidor Jalovec. Njegove likovne stvaritve bodo na ogled dva tedna, potem pa bodo mogli razstavljati tudi drugi mladi umetniki.
D. Zlebir
Prikaz dosežkov v folklori
Kranj — V Kranju deluje sedem pionirskih in mladinskih folklornih skupin in šest »odraslih«, tri skupine pa so pri pionirskih kulturnih društvih na osnovnih šolah. Uspešnost in bogato znanje dokazuje vrsta nastopov po Sloveniji in zunaj njenih meja. Pohvalijo se lahko z gostovanji v Novi Gradiški, Bosanskem Samcu, Ohridu, Bitoli, Daro-varju, nastopile so v Avstriji, Franciji in Španiji. Na preddvorski osnovni šoli, kjer korenini folklorna dejavnost, pa vsako leto prirejajo folklorno kolonijo, kamor prihajajo otroške skupine z avstrijske Koroške.
Vse te skupine združuje folklorni center pri zvezi kulturnih organizacij ki oblikuje tudi skupen program. Pred kratkim so se sestali glede letošnje folklorne sezone. Družno so se odločili tudi za bolj usklajeno sodelovanje in skupno dogovarjanje glede gostovanj in nastopov, začrtali pa so tudi prvo jesensko foklorno prireditev.
Prva občinska ravija folklornih skupin bo že 10. oktobra v kulturnem domu naPrimskovem, udeležili se je bodo tudi gostje iz Murske Sobote in pionirska skupina iz Bi-tole. Do konca oktobra pa center pripravlja tudi nastope otroških in mladinskih skupin. Reviji naj ne bi bili tekmovalnega značaja, pač pa bolj prikaz folklornih dosežkov ene ga leta in primerjanje doseženega plesnega znanja. Srečanje plesalcev, ki se ga bodo udeležili tudi gostje iz pobratenih mest in ki je rezultat posvetovanja pobratenih mest glede kulturnega sodelovanja, pa bo spodbudilo tudi nadaljnje poglabljanje stikov preko občinskih in republiških meja. * j
Kranj — Komur so ljubi temperamentni plesi in pesmi Latinske Amerike, v ponedeljek. 28. septembra, prav gotovo ni zamudil fol-, klornega spektakla, s katerim je v Kranju gostoval folklorni ansambel Mexico ballet folklorico iz Mehike. Da je takih v Kranju in okolici veliko, nam je povedala povsem polna dvorana na Planini, v kateri se je zbralo okrog 1.500 gledalcev. Vstopnice so bile razprodane že pred prireditvijo. Doživeli so prijeten večer, v dobrih dveh urah programa je ansambel v bleščeči igri barv več kot dvesto kostimov spletal glasbo, plese in narodne običaje, polne hitrega južnjaškega temperamenta.
Mehiški folklorni baletni ansambel je bil osnovan leta 1975 pod pokroviteljstvom ministrstva za javno izobraževanje in Nacionalnega instituta za lepe umetnosti. Med 38-dnevnim gostovanjem po Jugoslaviji je obiskal tudi nekatere slovenske kraje. V Kranj je 33-član-ski ansambel prišel v organizaciji kranjskega društva Modrina.
Umetniški direktor in koreograf ansambla Roberto Vallejo Munos nam je o programu dejal, da ga sestavljajo plesi, igre in glasba dvanajstih mehiških pokrajin. »Popularna glasba in pesmi Mehike predstavljajo enotnost kulture pred-španskega obdobja in evropskega vpliva, ki je posledica španske kolonizacije Mehike. Posamezne točke programa so s kostimi, gibi in koreografijo zelo blizu izvirnim plesom. Popularni glasbeni ansambel marijači je glasbena skupina, tipična za Mehiko. Tudi kostimi so tipično mehiški.« Roberto Vallejo Munos se že dvajset let ukvarja s folklornim izročilom Mehike, išče izvirne plese in običaje in jih oživlja kot koreograf mladega folklorno oa-letnega ansambla.
Lahko rečemo, -da je prireditev uspela.   Gledalci   so   odhajali za-
dovoljni, gostje pa so nam dejali, da jih je navdušil topel sprejem, ki so ga doživljali tudi v drugih krajih »Lepe vtise o vaši deželi bomo ponesli s seboj. Posebej so nas navdušile naravne lepote Slovenije,« nam je dejal Roberto Vallejo Munos, »Mehika in Jugoslavija sta si zelo podobni, ni velikih meja med deželama «
Gostovanje  mehiškega ansambla je bilo seveda zahtevna organiza cijska naloga, vendar jo je društvo Modrina dobro opravilo. »Ni večjega zadovoljstva   kot   polna dvorana ljudi,  ki  navdušeno spremlja prireditev,«   nam   je   dejal sekretar društva Zvone Štefe. Upajmo torej, da bodo tudi v bodoče s podobnimi prireditvami poživljali utrip kranj skega  mesta, saj je  nedavna pokazala, da zanimanje med ljudmi ne manjka. Prirejanje podobnih spek taklov je namreč v denarnem pogledu zelo tvegano dejanje, saj so stroški vnaprej določeni in dohodek prireditve jih mora pokriti. Prav gostovanje mehiškega ansambla je po kazalo, da ljudi taki nastopi pritegnejo in prihodnjič bo moč prirediti dve predstavi, popoldansko za mla dino in večerno. M.Volčjak
Skorja Loka — Danes ob 18.30 bo v galeriji na loškem gradu občni zbor Muzejskega društva Skofja Loka. Potekal bo po običajnem dnevnem redu. pred pričetkom pa bodo proslavili 80-letnico rojstva ustanovnega in častnega člana društva Franceta Planine, ki bo prejel za svoje neumorno delo prav te dni tudi visoko državno odlikovanje. Po občnem zboru pa bo predaval Milan Železnik o spo-meniškovarstvenih posegih na Homanovi hiši v Skofji Loki
7
Z »Zgodbo o vremenu«, ki jo je režiral in izdelal lutke Saša Kump, odigral pa lutkar Cveto Sever, se je včeraj v lutkovnem gledališču »Gleda lišče, lutke, glasba« začel prvi cikel letošnje lutkovne sezone.
Emigranta —
prva abonmajska predstava
Kranj — Jutri zvečer, v soboto. 3. oktobra ob 19.30 bo Prešernovo gledališče uprizorilo prvo abonmajsko predstavo za odrasle. Publika si bo za red Premiersko ogledala odlično uprizoritev Emigrantov S. Mrož-ka, ki so konec lanske sezone kranjskemu gledališču prinesli vrsto pomembnih nagrad in priznanj.
O avtorju S. Mrožku je vredno napisati vsaj to, da je v kranjskem gledališču redni gost, saj je to že tretja uprizoritev njegovih del na kranjskih odrskih deskah. Njegovi zadnji dve enodejanki, uprizorjeni pred nekaj leti, sta med občinstvom naleteli na izjemen odmev, saj so Mrožkova besedila napolnjena s humorjem, trpko ironijo ter satiro ob spoznanju, da se loteva izjemno sodobnih problemov človeka. Tokrat
nam Mrožek izpostavi položaj dveh junakov zdomcev, ki se v novoletni noči soočita z vso svojo tragiko bivanja.
Predstavo, ki jo bo kranjsko gledališče za vse svoje abonmaje za odrasle ponavljalo še ves prihodnji teden, so pripravili režiser Lojze Domanjko, Nina Carnelutti je likovno opredelila predstavo, za glasbo je poskrbel Vinko Šorli, lektor je bil Ludvik Kaluža.
Začetek sezone kranjskega gledališča je tako izjemno pester, saj je bila preti dvema dnevoma uspešno uprizorjena premiera Shakespearove komedije Sen kresne noči. Po prvih predstavah sodeč se v Kranju obeta bogata gledališka sezona.
ML
O L,AS 6.STRAN
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
• PETEK, 2 OKTOM
Šenturska gora praznuje
Krajani Senturške gore praznujejo svoj tradicionalni krajevni praznik. Vsako leto ob njem obude spomin na tragičen dogodek, ki je bil v noči 3. oktobra 1944. ko so domobranci iz cerkljanske postojanke po zaslugi izdajalca napadli Avžlekar-jevo hišo v Sidražu Dobovškova ali Avžlekarjeva hiša, kot se po domače imenuje, je bila že od prvih dni okupacije naklonjena narodnoosvobodilnemu gibanju in je bila vseskozi skrivališče in shajališče partizanov. Na tem območju oz. v tej hiši je delovala tudi relejna kurirska postaja G-21. Tega večera so se v tej hiši zadrževali kurirji te postaje. Okoli 22. ure zvečer so belogardisti napadli hiAo in najprej na pragu ubili kurirja Goričnikovega Franceta iz Stefanje 8ore in pri vhodnih vratih Se kurirja Trša iz Dražgoš. Domači sin France, ki je
bil tudi partizan in kurir te postaje, pa je bil smrtno zadet pod stopnicami za hišo. Belogardisti so nato v hisi in kar v postelji ustrelili gospodarja Avžlekarjevega očeta, mamo pa v kamri hudo ranili
Krajani praznujejo že ves teden. Zaključna in osrednja proslava pa bo v nedeljo, 4. oktobra, ob K), uri dopoldan, ko bodo na Avžlekarjevi hiši v Sidražu odkrili spominsko ploščo. Poleg odkritja spominske plošče bodo pripravili tudi bogat kulturni program.
Na to slovesnost so povabili tudi vse predstavnike krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij cerkljanskega območja, preživele borce in aktiviste, posebej pa vabijo vse kurirje relejnih postaj.
Obletnica požiga Go
9«rsk» cest« eez vršič
Obisk v KS Podblica
Podblica — Posebna delovna skupina izvršnega sveta kranjske občinske skupščine je v torek. 29. septembra, obiskala krajevno skupnost Podblica in se s predstavniki sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Jamnika in Pod-blice pogovarjala o nekaterih vprašanjih, ki bi jih krajani radi čimprej razrešili, hkrati pa se je seznanila z delom v krajevni skupnosti.
Ugotovili so, da so si krajani že zdaj zelo prizadevali, da bi s prostovoljnim delom in pomočjo širše družbene skupnosti razrešili nekatere .najbolj pereče prpbleme. Tako so že napeljali elektriko in telefon, poskrbeli za javno razsvetljavo, po-
ložili asfalt, zgradili dom družbenih organizacij in bazen.
Glede začrtanih nalog v prihodnje pa so razpravljali o gradnji oziroma ureditvi ceste Zgornja Besnica -Jamnik (prva dva kilometra naj bi obnovili oziroma uredili še letos), ki bi jo asfaltirali spomladi prihodnje leto. Ta cesta, je bilo rečeno, naj bi imela prihodnje leto prednost pri razporejanju denarja. Cesta bo namreč omogočila tudi razvoj turizma v tej krajevni skupnosti. Za to pa bo treba izdelati še poseben program. Vendar se krajani ne zavzemajo za nadaljnjo gradnjo vikendov, marveč za to, da se zagotovijo zazidalne površine za izgradnjo novih hiš; za mlade, ki naj bi v prihodnje ostali na tem območju.
Planinski kažipot - V .središču Kranjske gore. ob hotelu Razor in ob novi kavamiei, je kažipotov in opozoril na kupe. Medtem ko se v drugih turističnih središčih ne znaj demo, saj je le težko izslediti primerne obcestne znake, jih je v Kranjski gori dovoli. Tisti, ki so jim ljube planine in bližnji Vršič, se lahko »orientirajo« tudi po smereh, na katere opozarja velika tabla na avtobusni postaji. — Foto: D. Sedej
Trtic — Sedemintrideset let mineva od 7. oktobra 1944. ko so okupatorji in njihovi pomagači opravili še enega svojih zločinov nad našimi ljudmi: zažgali so domove Gojžanov.   prebivalce   pa odgnali.
V spomin na ta dogodek praznujejo prebivalci krajevnih skupnosti Pristava, Križe. Sebenje in Senično skupen praznik. ljetos bo še zlasti slovesen, saj se staplja s 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter z obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slove nije.
Uvod v praznovanje bodo številna športna srečanja. V soboto, .3. oktobra, bo ob 15. uri balinarski tumir trojic pri Benku, v ponedeljek, 5. oktobra, in v torek ob 16. uri tekmovanje moških oziroma ženskih ekip v kegljanju v Pristavi, v sredo, 7. oktobra, bo v Seničnem ob 15.30 občinsko jesensko prvenstvo v krosu, v četrtek ob 16. uri v Pristavi trimsko kolesarjenje in v Sebenjah teniški turnir dvojic, medtem ko bo v osnovni šoli ob 17. uri šahovska simultanka z mojstrom Ivom Baj-cem. Uro kasneje ob v Križah Še gasilska   vaja,   naslednji   dan ob
16. uri pa rokometni racij. Športna sklenjena v soboto. 10. se bo ob 8. uri v križni občinsko   prvenstvo v tenisu. Isti dan bo tudi očiščevalna akcija v vseh jevnih skupnostih, zvečer pa skupna slavnostna seja. bodo med drugim podelili Osvobodilne  fronte ter diplome najuspešnejšim s tekmovanj.
Se posebej slovesno bo v 11. oktobra, ko se bodo na tradicionalni pohod v se spotoma pomerili v zračno puško, zaključna pa bo v partizanski vasici Slavnostni govornik bo Ja na, predsednik republiške za ekonomske odnose s kulturnem programu bode vali domači mladinci, | društva upokojencev is pihalna godba, ob tej tudi svečan sprejem enote teritorialne obrambe vabijo  v  Gozd posebej borce.
Denar za krajevne naložbe
Praznik na Godešiču
Godesic pri Skorji Loki - Kra
jani Godešiča so ob svojem krajevnem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na 14. oktober 1941, ko je bil na Godešiču osnovan krajevni odbor OF, pripravili niz prireditev. Drevi ob 17. uri bodo odprli razstavo gasilstva in družbene samozaščite v kraju. Odprta bo v soboto in nedeljo od 9. do 18. ure. Gasilci, ki letos praznujejo 70-letnico dela, pa bodo v petek, 9. oktobra ob 17. uri izvedli gasilsko vajo s tremi desetinami.
V petek, 9. oktobra ob 18. uri se bodo srečali borci, ki so izšli iz Godešiča. Krajani pa se bodo zbrali
v nedeljo, 11. oktobra ob 9. uri in v pohodu krenili na Gosteče, kjer bodo ob 10. uri odkrili spominsko obeležje NOB. Popoldne ob 15. uri bodo na Godešiču pripravili srečanje krajanov s kulturnim sporedom. Slavnostna seja bo na sam dan praznika, 14. oktobra.
Zvrstilo se bo tudi več športnih tekmovanj. V soboto, 3. oktobra se ob 8. uri začelo tekmovanje v mnogoboju. 6. in 7. oktobra bo tekmovanje v namiznem tenisu, v torek, 13. oktobra ob 15. uri pa nogometna tekma med ekipama Godešiča in Reteč na nogometnem igrišču na Godešiču.
Tržič — Delegati zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič so se v torek sporazumeli o delitvi denarja za krajevne naložbe, ki ga po posebnem samoupravnem sporazumu združujejo delovne organizacije. Merila so letos zaradi neuspelega referenduma za četrti občinski samoprispevek nekoliko predrugačili in dali prednost naložbam, ki finančno še niso pokrite ter vlaganjem v manj razvitih krajevnih skupnostih, ki bodo lahko sklenjena letos.
Skoraj 1,3 milijona dinarjem, kolikor jih je združeno delo namenilo za naložbe v krajevnih skupnostih, so delegati na predlog izvršnega sveta dodali še slabe tri milijone dinarjev iz ostanka tretjega občinskega samoprispevka.
Denar so razdelili osmim krajevnim skupnostim: Podljubelju in Bistrici za pokritje asfaltiranja ceste oziroma gradnje gasilskega doma, krajevni skupnosti Brezje za uredi-
tev cestnih jaškov, Jelendolu za obnovo ceste Cadovlje —Dolina, za razširitev ceste v Seničnem ter za asfaltiranje ceste Slap—Lom. V Ko-vorju in Tržiču bodo iz tega denarja financirali postavitev javnih telefonskih govorilnic.
Prihodnje^ leto bodo imele prednost tiste naložbe v krajevnih skupnostih, ki so letos zaradi spremenjenih meril morale počakati. To so Lom, Križe in Lese, ki načrtujejo posodobitev cest, medtem ko v Podljubelju nameravajo urediti ogrevanje v domu družbenih organizacij.
H. J.
Gasilci obnavljajo dom - Prostovoljno gasilsko društvo Lz fft
šteje danes okoli 60 članov in tako kot vsa društva po naših k/ skupnostih si tudi v Nomenju prizadevajo, da bi pnsadni gasilski dom in nabavili nujno gasilsko opremo. Septembra _ začeli stavbo gasilskeag doma obnavljati, povečali jo bodo in pridobili prostor za opremo, ki jo potrebujejo, predvsem pa prostrti gasilski avtomobil. - Foto: P. Sedej
M' PA NISMO SE UKLONILI
Mladi naj ljubijo domovino tako, kakršna je'
Albinca Mali -If očeva r, narodna heroinja
Usedli sva se v zeleno reber nad Uno, ki je tekla pod nama tiho, mimo. Široka, mogočna reka. Po dolgih treh dneh marša smo počivali tu ob reki. Ivanjska na Uni. Nekajkrat sem ji že rekla, da bi se rada pogovorila z njo, z blokom in svinčnikom, pa kar nisva mogli priti skupaj. Kadar je ona imela čas, sem jaz marširala, ko sem bila jaz v taboru, je imela pa ona polne roke dela. Zdajle, ko je kosilo mimo in je prav tisti trenutek nihče ni nikamor klical, sem jo potegnila za kotle in kamione, v travo nad reko, da bi naju nihče ne motil.
Ko sem bila še otrok in še nisem znala brati, mi je prišla v roke knjiga o naših borkah. Za 5-Ietnico ustanovitve OF so jo izdali. Na naslovni strani je partizanka Albinca izpod svinčnika Božidarja Jakca, s titovko na 'lavi. Na levem licu pa kot bi imela urezano /.vezdo.  Dolgo časa, vse dokler se nisem
naučila brati, sem bila prepričana, da so ji v obraz to zvezdo urezali...
Danes brazgotina na njenem licu ni več videti kot zvezda. Nekaj plastičnih operacij jo je malce zakrilo. »V revoluciji sem marsikaj
{mdobila,« pripoveduje danes. »Izgubila sem e otroštvo in — obraz.« To pove malce trpko, toda takoj zatem se že spet smeje in šali, da bi, če bi ne bilo te vojne, kaj bilo iz nje: če ne šivilja pa natakarica ali pa .kinderfrajla'. »Grda nisem bila. Vsaj kakšnega železničarja bi dobila. Mlada, zdrava, luštna, jezikava . .. No, potem sem ga pa dobila vsa raztrgana, pa še na berglah ...«
Le nekaj dni jo osebno poznam, pa se mi zdi, kot da jo poznam vse življenje. Ce je človek tako odprtega srca in duše, da ju nosi na dlani kot Albinca, potem je tako. Ko pripoveduje o svojem življenju, o svojih nazorih, otrocih, svojih in posvojenih, mladih, si v mislih lahko le potrdiš, da imaš pred sabo človeka z velikim, največjim srcem na tem svetu.
Štiri svoje otroke je imela, sedem posvojenih. Po enajst jih je z njenega doma hkrati hodilo v šolo. Ce je za katerega zmanjkalo, je za njene. Vse je bolje h kruhu spravila kot pa svoje, pravi. Sama je rasla brez staršev, zato je predobro vedela, kako čutno sirote, ki so v vojni ostale bre*z staršev. V Brežicah je 1954. leta predlagala, da bi bili otroci, ki so po domovih, vsaj čez počitnice pri družinah, da bi, posebno deklice, spoznaji, kakšno je družinsko življenje. »Dolžni smo jim bili dajati ljubezen, sicer bi jih izgubili,« je prepričana še danes.
Njena hiša je vedno odprta tudi prijateljem njenih otrok. Kenijec, ki je študiral z njenim Francijem in ki so mu dali domače ime Štefek, ji pisma, ki jih ji pošilja, začenja z »Moja ljuba bela mami .«
Z Vinice je doma, pri Maletovih. Osem otrok je bilo. Oče čevljar. 1934. jim je umrl in otroci so d mg za drugim morali od doma za kruhom. Albinca je šla služit na Brezovo reber pri Ajdovcu. Dobro se je imela. Redno je hodila v šolo. Kot za svojo so jo imeli. Življenje je bilo seveda hribovsko, s košem in škafom na glavi. Vajena je bila trdega dela. Zato ji tudi kasneje nahrbtnik ni bil težak.
Kot pastiričica se je pogosto srečevala s partizani   Maja 1942 je bila že v zapadno
dolenjskem odredu, v Joštovi četi. Ko je bila roška ofenziva, je bila partizanski vodič, kajti dobro je poznala tiste kraje. Takrat je bilo pomembno le izvleči se, ostati živ in zdrav. Nič kolikokrat so Italijani spali nad cesto, oni pa pod cesto... Najtežje je bilo, ko so vasi gorele, ko so nemočni gledali, kako rdeči jeziki požirajo domove. Koliko ljudi je moralo s teh domov ... Sama je bila in ves čas je mislila le na mamo, brate in sestre. Po ofenzivi je izvedela, da so vsi doma. Potem so drug za drugim
Erihajali v partizane. Mama je bila ena naj-oljših obveščevalk in kurirk za tisti teren. Cela družina je šla po poti, kot jim jo je začrtal oče. Sedem partizanskih oficirjev je dala njihova hiša. Se danes ne ve, ali je bil že pred vojno komunist, toda ve, da je bil naprednjak, socialist, da je imel neko tajno organizacijo. Ko je bila še čisto otrok, je morala nositi zaupne listke ....
Iz Perove čete je bila po ofenzivi premeščena v Tihaboj, kjer je bil tabor odreda, od tu pa v Tomšičevo brigado. Daki se je tedaj obregnil vanjo: »Takih majhnih pa ne jemljemo v brigado.«
Menda je tehtala res vsega 45 kilogramov. Spod čela ga je pogledala pa mu zabrusila, da bo še zrasla. Niso ji vzeli orožja in komisar odreda jo je tolažil, da če ji bo pretežko v brigadi, se lahko še vedno vrne v odred, i Vedno so jo zaradi drobne postave zapostavljali, pomilovati, ji skušali olajšati težave partizanstva. Toda vedno znova jim je dokazovala, da jim je enaka, da zmore vsaj toliko kot vsak borec.
V 3. četi 3. bataljona je bila borec, bolničarka, sekretar SKOJ-a. Najsrečnejši človek je bila, ko je občutila, da je enaka med enakimi. Pohodi, lakota, mraz, uši, že res, toda tu je bilo tovarištvo. Tu ti je tovariš rekel »hvala« za vsak prišit gumb, za obvezano rano. Prej tega ni poznala.
Tovariši še danes povedo, da je bila Albin ca neustrašena. Ko je hitela k ranjencu, je krogle kar preskakovala. Kot da nje krogla ne more zadeti.
Nase ni gledala nikoli. Preden jo je zadelo tako hudo, da je obležala tam na Velikem Osojniku pri Turjaku, je bila že dvakrat ranjena. Prvič v hrbet od lastne bombe, ki jo je po roški ofenzivi vrgla na belogardiste, drugič, februarja 1943 pa v obe nogi na Zago-nci pri Šentvidu na Dolenjskem ko je reŠeva la ranjence za neko kapelico, jo je dosejda mina iz minometalca. Ne toliko, da bi morala s transportom, kar sama se je obvezala pa šepala naprej. '
vetrom
Tretjič je bilo usodno. Z miu tedaj tolkla iz grive proti cerkvi 1» gradu so pomerili in miha je padla in trideset ran je dobila takrat Po" glavi, rokah, prsih, nogah. Iz bolnic« *i so jo selili. V Kočevski R0g Crmošnjice. Potem je spet v slov ški vojni partizanski bolnici DoJt.»7"< Bulici, Malici, Zumberak. Tu je sanitetni tečaj. Z berglami je n toda ni se dala. Takoj ko je le meniti spet pri svojih ranjencih. Bilo je 1944. Prejšnjo noč je dobila spet Dva sta krvavela. Po zdravnika I Vendar si zaradi snega in snežnih noči in mraza nihče ni upal iz ' Bulice. Sama je šla z berglami. Pi do štaba, pa je niso v takem Pobegnila je. Borila se je z snega jo je dobil, vrgel v sneg, nanje) snega. Cela sanitetna četa jo je idr*1 jo moramo, so govorili fantje. Zdrsi obupavali. Ta njihov Binč! Potem s berglo,  pa  drugo, nahrbtnik in Albinco. Na vrvici je imela n*hrbL vrvici so prišli do nje. Se do lani je bik! čana, da je šla takoj na oddelek, a' izvedela, da se tri dni in tri noči ni V Sekuličih je bila bolničarka Še i 1944, potem je bila poslana v Belo Krt* tam v Rodine za kuharico, od tu v Jr' tralnega komiteja na 15-A v Rogu, a\f je bila evakuirana v Italijo v Bari Ni tam. Novembra 1944 je z nekim ti— pobegnila nazaj v Split in postala v VIII. korpusu, bila bolničarka v bazi v Zadru, kjer je doživela tudi
Najbolj nesrečen človek je bila, koj* svoboda. Sele tedaj se je zavedela, da.*] invalid, na palicah. V Zadru je vse T veselilo, pilo in igralo. Albinca pa je, Sele takrat se je zavedela, kaj j»r domovino in da ji vendar ta domen kaj dolguje. Bo streha zanjo? Za ga invalida?
Mladost in trdna volja staji v novega poleta za življenje. Vedno j« z mladimi. Ze devetič je zdaj z H hodniki po poteh AVNOJ. Zeli, dt mladincev prehodilo to pot, kjer resnico naše revolucije, kjer se je I domovina  Nič slabega ne more »ft mladini Ima svoja vrenja, hotenja m* smemo zavreti, pravi, le na pravo f moramo usmeriti.
sto*
PCTEK, 2. OKTOBRA 1981
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
7.SiftAN.OLrAS
Črtomir Zoreč
POGOVORI O TRŽIČU,
NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH
JjMrti«** nad avtobusno postajo? - Prebivalci *«jo*b? Bele, ki se vsak dan vozijo na delo z avtobusne y*MVg na Koroški Beli, se lahko upravičeno pritožujejo, 2*^1** avtobusnem postajališču ni ne voznega reda in ne 2^*** nad glavo. Na Koroški Beli je precej vetrovno in 2° Pozimi zapiha veter s Stola, čakajoči potniki drge-••/p«/ mraza. Prav bi bilo, ko bi krajevna skupnost 2**?. nzmii&ati tudi o tem problemu, ki ga še kako ^•*n/o ose", ki se vsak dan z avtobusom vozijo v službo foto: D. Sedej
Nova trgovina v Nomenju — Kmetijska zadruga v Srednji vasi je investitor nove trgovine, ki so jo dobili prebivalci Nomenja v Bohinju. Predračunska vrednost objekta je bila 3 milijone dinarjev, dodatna sredstva pa je bilo treba zagotoviti še za opremo. Trgovino so zgradili delavci Gradbenega podjetja Bohinj, odprli pa jo bodo predvidoma še te dni. Za prebivalce Nomenja je trgovina, prav gotovo velika pridobitev, saj je bila prejšnja prodajalna v neustreznih prostorih in tudi preskrba je bila slaba. — Foto: D. Sedej
gJ»Wovi fra sef ni bo počitniški dom - Že propa
Zoisovo gradščino v Bohinjski Bistrici je kupila delovnih organizacij, konzorcij, s predstavni-iz Novega mesta, delovna organizacija Novoles. graščino nameravajo preurediti v počitniški *,tako da bodo obnovili vse prostore razen spodnjih, r*o restavracija. — Foto: D. Sedej
Turistični spominki — V turistično znani in priljubljeni Kranjski gori spominkov nikoli na zmanjka. Dovolj jih je v trafikah, dovolj pa jih je tudi v trgovini ob hotelu Razor, kjer so na prodajalno opozorili tudi z narisano reklamo na steni hiše. Risbica vsekakor lepo ponazarja, kakšni so kranjskogorski spominki: oslički, čaplje in v tem stilu naprej. Ob vsem kiču bi zamižali na eno oko. ko bi prodajali vsaj Kekce in Mojce in Bedance ... — Foto: D. Sedej
Glasom na izlet
Is 2t soboto, 17. oktobra priprav izlet za naročnike našega ^■opisjL V prejšnji številki smo že ^•■■n nekaj stavkov o njem, več *>kbomo.
našem starem načelu »Na-$ypki žrebajo naročnike«, bomo ^brili udeležence.
k-Tu so že prva imena naročnikov, 80 pri žrebanju imeli največ sreče. Vs^vfckJa jih je naša zvesta bralka ^» Ebr! iz Ljubna 125 pri Pod-
Krnic ing. Djordje, C. I. Slav-Kranj
2. Stare Ivan, Oprešnikova 4, Kranj
3. Pogačnik Franc, Zg. Besnita 112
4. Cegnar Franc, Breg 69. Mavčiče
5. Ulčar Nada, M. Copa 6 a, Bled
6. Bolka Janez, Grad 14, Cerklje
7. Podgoršek Jože, Cešnjevek 19, Cerklje
8. Jeraj Rudi, Zadraga nh, Duplje
9. Toporiš Janko, Sr. vas 21, Golnik
10. Vidic Janez, Poljšica 41, Zg. Gorje
BVEŠČEVALEČ VUČKO     8      Jelo Peternelj
Francki Dolarjevi v slovo
Neizprosna smrt te je iztrgala tisti nesrečni petek, ko si hitela preko železniških tirov v Žirovnici.
Boli nas vse, ki smo te poznali kot ženo, mamo, sestro in pri jateljico, saj smo vsi vedeli in se zavedali, kako plemenitega srca si. t
Notranja sila te je kot mlado Rešovo dekle iz Mošenj gnala v borbo za svobodo. Nič nisi marala v partizanih za mraz in napore pohodov. Iz Kokrškega odreda si bila poslana na PK SKOJ in PO OF za Gorenjsko.
Bila si tista partizanka Francka, ki je znala s svojim vedrim smehom in ponosno samozavestjo ustvarjati nepozabno tovarištvo. Tvoja vedrina je za trenutek onemela, ko so tvojega očeta pokosili nemški rafali. S svojo silno voljo pa si ponovno šla v nove napore vse dotlej, da si zadihala v osvobojeni domovini. Potem si se razdajala svoji številni družini in ustvarjala srečen dom. Rada si se v spominih vračala v partizanska leta, na srečanjih nas je razveseljevala tvoja prisrčnost.
Zdaj, ko si nas zapustila, si ponesla s sabo delček nas vseh in nam, ki še nekaj časa ostanemo, ostajajo le spomini.
Radoslava
Tekmovanje v mnogoboju
Godeči* — Športno društvo Kondor iz Godešiča organizira v počastitev krajevnega praznika že tradicionalno tekmovanje v mnogoboju za pokal krajevne skupnosti. Prijavljene ekipe se bodo potegovale za naslov najboljšega v streljanju z zračno puško, metu bombe na čili in v krosu. Na dosedanjih tekmovanjih sta slavili ekipi Poleta iz Sv. Duha in LTH iz Škofje Loke. J Starman
(17. zapis)
Današnja pripoved je s poti od kranjsko-1ržiške občinske »meje*, to je od Golnika proti Križam, Prista vi in Tržiču. Pač zato, keT si moram ogledati tudi Novake. Senično. Se-benje in oboje Vetrn. Spodnje in Zgornje.
PRISOJNA IN ZAVETNA LEGA
Hkrati pa tako lepo razgledna, da malo takih. V teh vasicah in zaselkih na južnem pobočju Kriške gore je tudi bolj toplo — kot nalašč za krajinske sladokusce, ki si tod okrog zidajo svoje nove domove. Saj razgled izpred hiš sega po vsej kranjski ravnici in čez ves Udenboršt - na zahodu pa žare triglavski snežnik,
kjer zemlja je naša vzkipela, v višino pognala se kot val — a v naletu pod zvezdami ta valje obstal — tako kipe v nebo planine, okameneli zanos domovine
(po O. Zupančiču) Vasic in zaselkov je v tej prisojni deželici pred Krizami kar več: od majcenih Novakov ^(le 12 prebivalcev) do kar velikih Sebenj (350 prebivalcev). Vmes pa zgodovinsko Senično s staro cerkvijo (gotski prezbiterij in freske istrskih mojstrov iz konca 15. stoletja) ter Zgornje in Spodnje Vetrno, obe vasici obeleženi s partizanskimi pomniki.
SEBENJE - TR2ISKO IN BLEJSKO
Dve gorenjski vasici z enakim krajevnim imenom — le odkod njuno zagonetno ime? Ena od razlag naj bi bila ta-le: Sprva so briksenski škofje, ki jim je cesar Henrik II. leta 1004 podaril obsežno ozemlje med obema Sava-, ma (blejski kot), stolovali v Soebnu (latinsko: Sebiona). Torej naj bi se škofija najpoprej imenovala se-benjska; šele pozneje, s preselitvijo svojega sedeža v Brixen, naj bi se preimenovala v briksenško.
Potemtakem so dobile blejske Se-benje (vasica s staro zanimivo cerkvijo in grobom grofice Marije Len-kovič) pri Zasipu svoje ime po nekdanjih lastnikih, prvotno imenovanih sebenjski škofih. Mar so bile tudi tržiške Sebenje v lasti teh škofov?
Lepo, po slovensko zveneče krajevno ime Sebenje, ima svoj izvor seveda lahko povsem drugje. Sicer pa je še toliko ugibanj in teme tudi okrog drugih gorenjskih krajevnih imen (n.pr. Ho tema že, Tenetiše, Nomenj, Zgoša, Zapuže, Čepulje ipd.).
STARODAVNO SENIČNO
No, s tem lepim krajevnim imenom je gotovo lažje: izvor je najbrž v senu, v sen ožetih — v pticah senicah gotovo ne. Sicer pa spet: kdo ve?
Senično se je z ravnine že pomaknilo v prisojen breg Kriške gore — a je še vedo tikoma ob asfaltni prometnici Golnik — Križe. Prav pripravna lega — a začuda: v zadnjih sto letih se vas ni kaj prida obljudila. Leta 1880 je tu živelo 125 domačinov, sedaj pa je stalnih prebivalcev komaj nekaj čez 165. Nasprotno pa se je Sebenje kar za enkrat povečalo (od 150 na 342 prebivalcev'); Novaki so nazadovali (od 27 v 1. 1880 na 12 v 1. 1980), Spodnje in Zgornje Vetrno sta ostali tudi po sto letih malo obljudeni (41 in 40 prebivalcev).
Podružnična cerkev sv. Jurija sodi v župnijo Križe. (Tjakaj je treba stopiti tudi po ključarja, če si hočeš ogledati znamenite seniške freske — to pa je kaj od rok in nepripravno; menda bi se ta reč le dala urediti s kakim cerkvenim sosedom, če že cerkvenika ni v vasi.) Od stare, bržčas čiste gotske stavbe je ostal v tem starem slogu ohranjen le prezbiterij (svetišče z oltarjem). Naša umetnostna zgodovina pa visoko ceni freske, očitno izpod rok nekdanjih istrskih slikarjev iz konca 15. stoletja 1475. Radoznali »iskalec lepote« bo seniške freske zagledal na stenah in na svodu cerkvenega kora.
Pred cerkvijo sv. Jurija v Seničnem še vedno zeleni in bogato cveti starodavna lipa. prijazen simbol složne vaške soseske. Sestajališče sosedov, vaško srce — ki v marsikateri gorenjski vasici ne utriplje več prav. Saj so ga marsikje raz-platili med gostilno, trgovino in avtobusno postajališče ...
ZGORNJE IN SPODNJE VETRNO
Skoraj povsem podobni vasici, ki sta se vzpeli visoko v strmine nad Seničnim. Vsaka zase ima cestni odcep od velike asfalti
Cerkev sv. Jerneja v Seničnem -pred njo stara lipa.
rane prometnice. Vetrjani pa so oboji — kak hud lokalni patriotizem jih ne ločuje. Sploh je v teh stvareh danes mnogo bolje — včasih so se vasi med seboj pisano gledale, vaški fantje pa so venomer skrbeli, da so našli kak malovažen vzrok za nagajanje in pretepe. Ko je vendar šlo »za čast« neke vasi... Utihnila je tudi fantovska pesem na vasi... Te je pa škoda!
Na eni od zadnjih hiš (št. 7) na Zgornjem Vetrnem je v lepo obnovljeno pročelje vzidana siva marmorna plošča z rdeče obarvanim napisom, ki pove:
V tej hisi je živel in odšel v
Krtima ne M. 7. If41 prvoborac ■par Jernej, rojen 23. 8.lil«, padel na Ojstrem vrhu 21.1.1*42 kot mitraljesec.
Nekoliko niže, ob stranski poti iz vasi proti vzhodu, je nameščen v travnati breg partizanski pomnik (z vzidano črno marmorno ploščo in pozlačenim napisom):
Na tem mestu je padel Usar Viktor, sekretar SKOJ-a Za. Vetrno, borec Gorenjskega odreda, IS. 7.1943.
Krajevno ime Vetrno je dovolj zgovorno, da ni potrebno razlage. Kraj leži pač na vetrovnem svetu.
Tudi Spodnje Vetrno je obeleženo s častno partizansko ploščo, vzidano v prvo hišo ob cesti (štev. 1). Plošča je kar precej velika, sive barve in j ima rdeče obarvan napis: Le nikar ne jočite za nami, lepše aana bo pasti, če s rokami, stisnjenimi v pest, žalujete ss nami. 8. 5.1915-18.1. 1955 - Miran Ci-zelj, partizan. — alpinistični odsek PZS.
Spominska plošča na pročelju hiše št. 1 na Spodnjem Vetrnem nad Seničnim.
Besedilo na plošči je povzeto iz Kajuhove pesmi. Ker pa je bil padli borec Miran Cizelj tudi znan predvojni alpinist-plezalec, mu je spominsko ploščo vzidala Planinska zveza Slovenije (alpinistični odsek).
»Miran Cizelj se je že leta 19*.Ji vključil v OF. Konec leta je prišel v Gorenjski odred in postal operativa oficir 3. Kranjske čete pod Storž -čem. Ko je hudo bolan ležal v hiši v Sp. Vetemem, je izdajalec pripeljal Nemce, ki so hišo obkolili. Miran Cizelj si je v brezupnem položaju s strelom iz pištole vzel življenje. Tako je 18. januarja 1944 prenehalo biti srce pogumnega borca, vrhunskega športnika, plemenitega človeka, nepozabnega tovariša in komunista.« (Po M. Rutarju)
Cizljevi tovariši-gorniki so postavili njegov doprsni bronasti kip tudi v srcu Martuljkovih gozdov pod Špikom. Spominski plošči so pokojnemu vzorniku vzidali na Otoku mariborski plavalci, na Pohorju pa smučarji-5tekmovalci vsakoletnega Cizljevega memoriala. To ploščo pri Ribniški koči, je lani odkril Has. predsedstva CK ZKJ Stane Dolanr. Pesniško besedilo je vklesano " trden granit: Zemljo slovensko si ljubil
z žarom srca, julijske vode, smučin
srebrne V , tihe gozdove in stene previsnih
gora.
Njej si podaril najdražje —
življenje!
RM
O LAS 8.STRAN.
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK, 2 OKT
ANDREJ ŠTREMFELJ
LHOTSE m
IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST
Martin Prešeren
Praznik dela smo proslavili na moč delavno. Pomaknili smo se iz dvojke v trojko. Votline so bile za bivanje precej udobnejše kot Šotori. Kljub temu smo se jih že naveličali. Na trojki je bila votlina nizka, vendar kar velika. Pri vhodu smo kuhali in kopali led za vodo, na drugi strani pa spali. Od stropa je kapljalo na več mestih. Povsod, kjer je bilo izboklina se je napravil majhen leden izrastek, od katerega je kapljalo. Odlika trojke je bila ta, da je bil edini tabor, kjer so bile vedno suhe spalne vreče. Vhod v votlino je bila majhna odprtina. Se iz votline je bilo treba natakniti žimar na vrv, kajti zunaj se je takoj začela stena. Stena je bila prisotna povsod. Le v votlinah je bil raven prostor, kjer smo se lahko gibali nenavezani. ne da bi bili pri tem v nevarnosti. Se počivali smo v stoje, kot fijakerski konji. Hrbet smo med počitkom upognili, tako da je tovor počival ploskoma na njem in so se odpočila tudi ramena.
Gvalzen je dobil hudo drisko. V čutaro je pripravil elektrolit. Tudi jaz sem imel že nekaj časa sumljivo redko blato, zato sem nagnil čutaro. Po dveh požirkih bi kmalu bruhal. Tako ogaben okus si je težko predstavljati. Elektrolit je prašek, ki nam ga je Dok dajal kot zdravilo proti driski. Vsakič je predpisal cel liter gnojnice. Po pravici povedamo sem imel raje drisko, kot da pil elektrolit.
V prečkah nad trojko je že snežilo. Zvečer so preko vhoda v votlino še vedno puhali plazovi. Marjon in Čita sta obupavala v taboru pet. Neprestano jima je zasipalo šotor. Sem in tja jima je zmanjkovalo zraka. Gorilnik ni hotel goreti. Eden je moral ves čas odmetavati sneg izpred vhoda. Ponoči sta klicala bazo. Položaj je bil obupen.
Slabe volje sem poslušal poročila petice. Načrti za vrh so padli v vodo, čeprav se kar nisem mogel sprijazniti s tem, da bo treba še enkrat na hrib. Na misel so mi hodile razne kombinacije. Potem, ko sem čez nekaj dni videl teren nad taborom šest, se mi je vse to zdela traparija. Takrat pa sva z Mkom še kar upala. Marjon mi je zvečer obljubil, da bosta storila vse, da bi zjutraj napela še dve vrvi. Potem pa je prišla vest iz petice, da bosta takoj ko posije sonce sestopila v bazo. Na smrt ju je izmučila noč v šotoru, ki so ga neprestano zasipali plazovi.
Marjona dobro poznam in sem zato vedel, da res ne moreta. Vedar so se mi po glavi še kar podile misli, da bi morda še lahko kaj napravila. V grozne pripovedi o noči na petici kar nisem hotel popolnoma verjeti. Ko smo se srečali, nama je Čita odsvetoval spanje v šotoru tabora pet. Kljub temu sva se odločila za to. Morda nama je bilo tako usojeno, da sva po tisti noči lahko verjela njunim pripovedim.
i Serpami, ki smo jih najeli, je bil tudi sirdarjev mlajši brat. Popolnoma neizkušen je šel ta dan preko Daljnogleda. Gvalzna je skrbelo, kako bo sestopil. Najraje bi jo iz štirice popihal v dolino. Vendar je bil razumen m ko smo ga prosili naj gre z nami, je šel. Vedel je, da lahko veliko pomaga. Nuru je nesel komplet za šestico, on pa jeklenko kisika. Isto je nesel Rok, midva z Mkom pa vrvi in hrano.
Nad Stipetovo stopnjo se je močno udiralo. Mk si je preveč naložil. Zaostal je za mano. Na zgornjem snežišču nikjer ni bilo videti šotora. Sele, ko sem prišel do njega sem opazil v snegu majhno luknjo, na koncu katere je bil vhod v šotor. Šerpe sta že odšla v dolino. Hitro sem izpraznil krošnjo. Vanjo sem naložil en kolut vrvi in pol.
Počasi sem gazil ob fiksni vrvi navzgor. Sto metrov višje je bilo vrvi konec. Polovico, ki sem jo prinesel s seboj sem privezal v klin in jo razvil po strmini. Na drugi strani sem konec privezal na pas. S sto trideset metri vrvi na hrbtu sem zagazil v strmino. Udiralo se mi je do kolen. Na strmih delih sem se pogrezal do pasu. Kar plaval sem. Včasih sem lezel bolj dol kot pa hodil gor. Pogosto sem pod snegom naletel na gladke plošče. Dereze so spodletavale in praskale po črni skali.
Za petdeset metrov sem potreboval celo večnost. Dosegel sem pas skal, kjer sem moral pritrditi vrv. Vse špranje so bile polne ali pa je skala odstopila, takoj ko je klin zlezel v špranjo. Hodil sem gor in dol ob steni, pa nič. Potem, ko sem oluščil vse majave skale, sem le našel primerno špranjo. Vrv sem pritrdil na klin. Med plezanjem je začelo snežiti. Pri iskanju špranje za kline so me plazovi, ki so puhali čez skalno barjero nekajkrat skoraj odnesli. Na snežišču je pogosto po vsej površini potegnil plaz. Vse se je gibalo. Zato sva z Mkom sestopila. Pri šotoru na petici sva srečala Roka. Zaradi bolečin v pljučih je šele sedaj prišel v tabor. Vsebino nahrbtnika je stresel pred šotor in sestopil.
Z Mkom nisva vedela kaj bi. Plazovi so zasuli šotor, da ga ne bi našel, če ne bi bila na vrvi v višini šotora pritrjena vponka. Oblaki so s polno paro stresali svoj beli tovor. Ob misli na Čitino opozorilo nama ni bilo do tega, da bi tudi midva doživela podobno noč. Vzel sem voki-toki in poklical bazo. Aleš je svetoval, da naj se čimprej spraviva v šotor in si kaj skuhava. Mka je vleklo v dolino. Tudi mene je, vendar sem v podzavesti hotel poizkusiti kako izgleda noč v tem šotoru. Na hitro sva se odločila.
Z rokami sva odkopavala šotor. Sneg nama je vedno sproti vse zasul. Potem sva si pomagala z armafleksom. Eden ga je držal tako, da je ščitil prostor nad vhodom, drugi je kopal. Nad armafleksom se je počasi nabral velik stožec snega. Upala sva, da bo stožec delil plazove in da nama zato ne bo zasipalo vhoda. Skala, ki naj bi ščitila šotor pred plazovi, je že zdavnaj izginila pod snegom. Mk je zlezel v šotor. Odstranil sem armafleks, in mu začel podajati stvari, ki sta jih prinesla Šerpe in Rok. Prvi plaz, ki je prišel je porušil stožec. Naslednji so se spravili name in me začeli zasipati. V krajšem odmoru med plazovi sem toliko uspel odkopati vhod, da sem lahko zlezel k Mku v Šotor.
Kakšen nered! 2e ko smo se srečali z Marjonom mi je povedal, da je v šotoru obupno. Vendar si takega kljub temu nisem predstavljal. Še pol metra od vhoda je snega deset centimetrov na debelo. Spalne vreče so tako mokre, da jih odrivava čim dlje od sebe. Majhen »Lhotse« šotor je tako poln, da se komaj premikava. V njem je vsa oprema in hrana za tabor šest. Hrana leži vsepovsod med prevrnjenimi posodami, gorilniki, plinskimi bombicami in jeklenkami kisika. Armafleksi so vsi sneženi. Vse je mokro ali vlažno. Nekaj časa samo sediva in sploh ne veva kje naj začneva. Plazovi drug za drugim drvijo preko šotora. Vhod je že zasut, midva pa, kot bi bila živa zakopana.
Šerpa Dava Tensing v taboru tri
Čez čas se je pred vrati glavne pisarne pojavil njihov debelušasti v spremstvu visokega, uniformiranega gestapovca v črni obleki s kap kateri je bil emblem mrtvaške glave. Njegovo obnašanje je bilo ugla uniforma je bila videti negovana in čista. V hodniku je nastala ~ tišina, le tipkanje po pisalnih strojih se je slišalo izza na pol priprnaT oči »preganjane ev« iz Jugoslavije pa so bile vse uprte v gestapovca, kaj bo povedal.
Gestapovec je vljudno zaprosil vse, ki so prišli iz Jugoslavije, izročijo svoje kartone, ki so jih prejeli v Podrožici. Vsi so jih živčno ~' iskati in jih izročali gestapovcu. Tudi Erika je pohitela. Ko je izročila in Hansov karton, se je med vrati pisarne pojavil Erikin znanec Karel.
»O, Karel.« se je izvilo iz Erikinega grla in že mu je ponujala roko v pozdrav.
»Servus, Erika, ti si tudi tukaj, o. pa Hans!« Rokovali so se in snidenja. Karel jima je kar na hitro povedal, da potuje v Celovec »Gauleitungo« k svojemu šefu in da se mu mudi.
Erika ga je potegnila za rokav in mu rekla, da mora z njim na nekaj opraviti. Karel jo je razumel in oba sta stopila na kraj hodnika.
»Karel, obljuba dela dolg in sedaj ga poravnavam«. Potegnila * torbice spisek komunistov iz svojega kraja in mu ga izročila. Karel * začudeno gledal in spisek potisnil v notranji žep suknjiča, ne pogledal, kaj piše na njem.
»Ni ti treba gledati, kaj je napisanega. Spisek komunistov izročila, toliko, da veš.«
»Erika, hvala ti za to!« se je zahvaljeval Karel, kajti bil je zelo tega spiska.
»Pojdita z menoj,« ju je povabil.
Stopili so v veliko pisarno, kjer so brneli telefoni in drdrali stroji, za katerimi so sedele tipkarice in brez besed z nemško pedan opravljale vsaka svoje delo. Karel ju je vodil v drugo, manjšo p* kateri je stala podolgovata pisalna miza. Za njo so sedeli trije člani v uniformah in ob kraju večje mize so ob manjših sedele un^ii_ članice gestapa. Pred daljšo mizo je bilo več foteljev. Karel je leva . na pol tiho govoril. Šef je prikimaval in po krajšem času se je Karel s Hitler« poslovil od njega, mimo idoč stisnil roko Eriki in Hansu ter o
Šef je Eriko in Hansa povabil, naj sedeta. Smehljaje sta se pi_ mizi ter sedla v fotelje. Poleg šefa sedeči gestapovec z debelo glavo je iz kupa kartonov Erikinega in Hansovega in jih izročil svojemu niku. Šef pisarne je nekaj časa motril kartone, nato pa pričel gladki nemščini.
»Vi ste Erika in vi Hans, preganjanca iz Jugoslavije, ker sta člana
turbunda in volksdeutscherja Velikega nemškega Reicha?« je pogledal.
»Da, midva sva to,« je odgovorila Erika.
»Dobro, gospa Erika, povejte na kratko, zakaj ste se zatekli pod zaščito, pod okrilje Reicha in kaj so vse z vami počenjali tam v Jugoslaviji, konkretno v Oberkreinu.«
Erika je pričela govoriti kot naučena, brez tresočega se glasu in slabe vesti: »Veste, gospod šef, tam pri nas je bilo zelo težko, posebne za nas »volksdeutscherje«. Skoraj dnevno smo imeli v zadnjem domu preiskave od strani orožnikov, ki so iskali predvsem orožje in propagando. Mene in brata so večkrat odpeljali na zasliševanje v nt— orožniško postajo ali pa na glavarstvo. Pri preiskavi so nam orožniki odnesli nekaj zlatnine in denarja, pa še druge vrednosti. Zagrozili so da moramo biti tiho. V nočnih urah so nam razbili okenska stekla s menjem, ki so ga metali neznani in neugotovljeni tolovaji, smatram so bili to komunisti. Po cestah so nas blatili z nesramnimi besedi Hitlerjevi prasci, pruski biki, nemške svinje in še vse mogoče zasliševanju so nas tudi pretepali. Ker z bratom nisva bila več varna « nja, sva morala zapustiti očeta in dom, da si tako rešiva golo življenje«
Erika je to povest govorila tako prepričevalno, da so ji pričele
solze. • i i,
»Dosti, gospa Erika! Z vami, gospod Hans, je bilo prav tako. kot
povedala gospa Erika, vaša sestra?«
Hans je le pokimal in rekel: »Javohl«.
»Dobro, pišite,« je ukazal šef pri mali mizi sedeči tipkarici. stroj je stekel, šef pa je narekoval Erikino izpoved in pri tem po^ Eriko, če je vse v redu s citatom, katerega narekuje. Erika je prikima šef pa je na kraju sam od sebe še dodal, da so jih zmerjali z »nen
banditi in roparji ter ubijalci in nemškimi svinjami«.
»Ali je bilo tako, gospa Erika?« je šef hotel imeti potrdilo. V joku je Erika odgovorila: »Javohl«.
»Gospa Erika, ali imate tu na Koroškem kakšne sorodnike?« M
vprašal šef.
»Nimam,« je odgovorila Erika, vsa objokana in zaripla v obraz. »Dobro, napišite gospe Eriki in bratu Hansu, da jih namestijo v Karnten ob Vrbskem jezeru.«
IVAN JAN-SREČKO
KOKRŠKI ODRED
Del tistih nemških sil, ki so jih 15. avgusta prevrgli na levi breg Save, je tedaj blokiral vse območje med Kokro in Kamniško Bistrico, to je predvsem krvavški masiv. Zato so se razmere tod zdaj zelo poslabšale. Po ostrem spopadu, o katerem partizanska poročila pravijo, da je padlo osem policistov, je bil 2. bataljon Savinjskega odreda s Štabom 2. grupe odredov spet prepolovljen.
Najprej se je z Brusnikov pod zaščito prve skupine prek Kamniške Bistrice prebila druga, potem pa je prva skupina nadaljevala pot po dolini Bele proti Presedljaju in daleč čez Konja. Od tod jo je vodič iz Kokrškega odreda odvedel do, skladišča hrane. Tu se je skupina s komandantom Stanetom in Simonom na čelu po petih dneh prvič do Bitega najedla.
Druga skupina, ki se je prebila prek Kamniške Bistrice in jo je vodil grupni politkomisar Dušan Kveder-Tomaž, je po naporni poti čez Veliko planino prišla v Gozd nad Stranjami. Tu jo je našel vodič Kamniškega  ali   t. bataljona
Kokrškega odreda. Z njegovo pomočjo sta se obe skupini 18. avgusta združili. Naslednje jutro jih je vodič povedel na Kostanjsko planino, kjer je tedaj taboril Kamniški bataljon Kokrškega odreda. Ze naslednji večer je Simonov bataljon začel izvajati vojaške akcije, in sicer v Tuhinjski dolini ter ob cesti proti Gornjemu gradu. Pri tem je sodeloval tudi 1. bataljon Kokrškega odreda-Kamniški, ki mu je poveljeval Matija Blejec-Matevž.
Kamniški bataljon Kokrškega odreda sodeluje s Simonovim bataljonom Savinjskega odreda
Številne akcije patrulj Kamniškega bataljona - Tudi ljudje v ravninskih krajih se zdaj srečujejo s partizani — Partizanske patrulje se gibljejo med okupatorjevimi posadkami in vlivajo strah nem-čurjem — S prihodom Simonovega 2. bataljona Savinjskega odreda h Kamniškemu bataljonu partizanske enote na Kamniškem
Še bolj ožive — Zdaj resnično pada partizanski »udarec za udarcem«
— Matija Blejec-Matevž je vse večji junak in z njim tudi Kamniški bataljon — Močne nemške sile se spet zganejo in začnejo napadati partizane na Kamniškem
— Simonov bataljon 2. grupe odredov odide na Štajersko — Kamniški bataljon nadaljuje z ofenzivnimi dejanji.
Iz poročila poveljstva 1. grupe odredov z dne 26. 8. 1942 glavnemu poveljstvu slovenske partizanske vojske zvemo, da je 1. bataljon Kokrškega odreda na Kamniškem v drugi polovici julija in v začetku avgusta 1942 moral omejiti izvajanje vojaških akcij, ker je pričakoval prehod 2. grupe odredov prek svojega ozemlja. Vendar pa to ne pomeni, da je zares miroval.
Medtem ko so prebivalci odročnih in hribovskih naselij v Tuhinjski dolini, pod Menino planino, pod Krvavcem in ob vznožju drugih hribov že dolgo poznali partizane in z njimi tesno sodelovali, so prebivalci večjih središč v glavnem  le  slišali  o partizanih.
Namesto obsežnih vojaških akcij je bataljonsko poveljstvo med pričakovanjem 2. grupe odredov, in tudi pozneje, pošiljajo na teren močnejše, a zelo gibljive partulje. Hkrati je pripravljalo tudi hrano.
Kamniški ali 1. bataljon Kokrškega odreda, tedaj trdna partizanska enota, je kljub nemški ofenzivi izvršil v svojem okolišu vrsto drobnih, a učinkovitih akcij.
Te je največkrat izvajal prek močnejših patrulj, ki so od srede avgusta 1942 pogosto odhajale na te ren. Odhajale so v glavnem iz dveh razlogov: prvič zato, ker BO Nemci tedaj zasledovali partizane predvsem po hribih in po gorah, drugič pa zato, ker je bilo treba razpoloženje prebivalstva, ki je spričo nemškega nasilja postopno plahnelo, spet dvigniti na višjo stopnjo. Poleg tega je bila dotedanja dejavnost tega bataljona usmerjena predvsem v hribovske in odmaknjene predele, kot so Tuhinjska dolina. Črni graben ali moravsko območje.
Ljudje iz večjih ravninskih krajev z redkimi izjemami partizanov še niso videli, kar je bilo spričo razmer razumljivo. Zato se je poveljstvo bataljona odločilo, da bo poskusilo z nenadnimi pohodi manjših skupin v ravninska naselja. To je bila dosti tvegana zamisel, a poveljstvo je hotelo sovražnika udarjati tam, kjer je partizane najmanj pričakoval. V teh pripravah je s štabom bataljona sodeloval tudi sekretar okrožnega komiteja KP Kamnik Viktor Stra-žišar-Silvester.
Prva taka bojna skupina, sestavljena iz enajstih borcev, vodil jo je Jože Pirš-Luka, je odšla s Svinjskega hriba in se utaborila na Mengeškem hribu. Od tu je 15. avgusta, prav na dan, ko so nemške sile začele s hajko na Krvavcu, krenila v Mengeš. Tam je nameravala justificirati Janeza Oražma, kra-
jevnega vodja »Volksbunda« * roške ljudske zveze). Toda Ora*** niso našli doma in patrulja « * zadovoljila s tem, da mu je zasW la puško s strelivom, nemško j** ko in živila. Zatem so obiski" * Oražmovega somišljenika in Jožefa Matiascha. Tudi njega ** ustrelili, temveč so mu v pobrali nekaj hrane in potrebščin.
Patrulja se je brez ovir bataljonsko taborišče, nasad* večer pa se je odpravila v nv*f ško opekarno. Borci so vdrk njeno strojnico, minirali p»** kotel in razrezali jermene.
Zaradi tega opekarna dolge * mogla obratovati. Bataljonska S? na patrulja pa se je Čez trns* travnike umaknila v bližino Pst gorice, kjer je pri neki aktiv*** dobila precej municije. Od tod * naslednji dan šla v Volčji ps** Tu je postavila zasedo Mateju K* neju, nemškemu občinskemu kr misarju Lukovice, ki bi se bil pa« poti moral odpeljati v Kana* Ker pa Kuneja ni bilo, pač pt* namesto njega po bližnjih ce*** ves dan križarili vojaški avtor* bili, so sklepali, da je bila nas** vana partizanska akcija rak** Zato se ie patrulja prerasta* proti   Duplici   in   še ts 18. avgusta 1942, tam justifki«* dva   ruska  emigranta, sode*** Nemcev. Nato se je prek Ms*j» umaknila na nekajdnevni od** svoje zasilno tabonšče na Sviajjr hrib.
*E7EK, 2 OKTOBRA 1981
STRAN ZA NAJMLAJŠE
_9 .STRAN G L, A
■s
Nove naloge pionirjev
aranj — Le t oh je že takoj septembra hkrati s *nfo ubrala živahne korake tudi pionirska or &anuacija. Sestati so se mentorji pionirskih odredov iz osnovnih šol kranjske občine in razpravljali <> r*bhrnem programu, ki tokrat najbolj poudarja ffizvoj pionirske samouprave, sodelovanje z drugimi T*rgaruzaoijami in društvi ter medsebojno do-Gomrjanje pionirjev, mladincev, delavcev in kraja-
Kranjski svet zveze pionirjev je ha posvetu Mentorjev potrdil v glavnem tiste ustaljene naloge, ki JJi* itako leto predvideva pionirski koledar. Tako *orfo pionirji še naprej vključeni v jugoslovanske š*onirgke igre, ki že od lani tečejo p<xi geslom * Rastema pod Titovo zastavo«. Proslavili bodo teden y°*a.' osrednji dogodek pa bo pionirska kon eertnca, na kateri bodo pionirji lahko samostojno odločali. Ob vseh praznikih bodo tudi najmlajši ^soupravljalci pripravili kulturne programe, vse ^rto/^o He bodit vrstila razna tekmovanja, srečanja in
Razvijanje pionirske samouprave zajema samo-*<9*o delovanje pionirjev v njihovi organizaciji, ki jo **n**ičujejo prek svojih delegatov. Do zdaj je š^umraka samouprava še močno šepala, tudi Nestorji so imeli premočan vpliv na programe in ***fooio delo odredov. Zato bodo skušali letos delo odredov nekoliko preusmeiti; svet zveze pionirjev bo zapravil posebne seminarje za vodstva pionirske ^fuuzaeije v šolah, poskusih pa jih bodo ustanoviti v krajevnih skupnostih. Za nov način dela pa bo **tbu usposobiti tudi mentorje. Ni nujno, da so le-ti f*n*o pedagogi osnovnih šol, lahko so tudi mladinci, krajani, ki žele vključiti najmlajše v od
on, kakršnega so sprejeli na tokratnem
___', bodo pionirji sami še izpopolnili s tistimi
^fbmuni, ki so pomembne za njihovo delovno okolje. *m je sedanji načrt dela v šolskem letu 1981/82 M in pester, pa vendar mu morajo dati svoj tudi pionirji sami. Kajti letošnja dejavnost biti trdna in zadostna predpriprava na ^ikodnje leto. ko zveza pionirjev slavi svojo 40-let
D Z
*et*t
Prva plača
Junija je Bombažna predilnica in tkalnica objavila razpis za počitniško delo. Prijavila sem se za julij. Mislila sem, da ne bom sprejeta, pa sem kmalu dobila
obvestilo, naj se oglasim.
Prven julija smo se zbrali v kadrovskem oddelku.
Najprej so nas poučili o nevarnostih, ki pretijo v tovarni, nato pa so nas razporedili po oddelkih. Dodelili so me v predilnico. Nekaj nas je šlo pomagat delavkam pri strojih. Čistile smo stroje, natikale cevke in valje ter vezale nitke. Delo se mi ni zdelo naporno, ampak vsak začetek je težak. Ker pa so imele delavke z nami potrpljenje, smo se hitro vživele v tovarniško vzdušje.
Delala sem samo tri tedne, ker je bil en teden tivni dopust. V tem času sem spoznala, da mora delavka vsak mesec narediti nešteto vozlov, če "°če doseči svojo normo. Vendar pa je njen zaslužek bolj slab. Premišljala sem, da se je vredno v šoli Potruditi in si izbrati kak boljši poklic. Sicer pa sem bila s prvim zaslužkom kar zadovoljna. Sklenila sem, da se prihodnje leto spet prijavim. Pa še nekaj je. Ponosna sem, da sem zaslužila
svoj prvi dinar. Mojca Krsnik, 8. a r. osn. iole heroja Bračiča Tržič
Kopalke
'•h' «no v šoli v naravi v Fazani. Veliko smo plavali Morali smo skočiti in ko je skočila Nataša, so se ji
°dvezak* kopalke. Vsi smo planili v smeh, ona pa ni "edela, ali bi se smejala ali ostala resna. Plavati je
morala z eno roko, z drugo pa držati kopalke.'da jih
ni izgubila.
Prišli smo iz vode in Nataša si je zavezala kopalke tako trdo. da se ji niso nikoli več odvezale.
Blaža Kepic, 4. b r. osn. šole Cvetko Golar Skoffa Loka
NAGRADNA UGANKA
ki*t^ m Shakespeare je slavni angleški dramatik, ,. ga morali prepoznati v prejšnji nagradni ugan-V^nčnik na vrvici bomo poslali Iztoku Zgagi iz Zgornje Bitnje 221, drugim ugankarjem pa *«imo več sreče prihodnjič.
Na fotografiji je hrvaški skladatelj in dirigent, ki seje 1895. leta rodil v Splitu. Znan je predvsem kot mojster nacionalne * opere po delih Mora na. Ero z onega sveta, Mila Gojsaličeva in Stranac.
Njegov priimek in ime zapišite na dopisnico in jo do 12. oktobra pošljite na naslov: CP Glas Kranj. 64OO0 Kranj. Moša Pijadeja 1 — nagradna uganka
Razstava metuljev v Sorici
Tržič — Prav izviren način so si izmislili bistriški šolarji, da bi počastili svoj praznik, dan pionirjev. Pionirsko konferenco, ki je sicer običajna za ta dan, so pripravili Že v ponedeljek, v torek dopoldne pa so se razlezli po okoliških gozdovih, kjer poganjajo gobe kot za stavo. Popoldne so najlepše primerke razstavili v šoli, pri čemer so jim pomagali strokovnjaki iz kranjske, škofjeloške in tržiške gobarske družine: Franc Vrhovnik, Milan Rus, Franc Dolenc in Jože Zupančič. Ti so prinesli nekaj vrst gob tudi s seboj, vse skupaj opremili z imeni in poučnimi napisi. Blizu dvesto različnih primerkov se je razkazovalo med mahom in listjem na mizah, nanje pa so »pazile« tudi nekatere gozdne živali. Poučna gobarska razstava v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici je bila odprta dva dni in bo morda postala tradicionalna. — H.Jelovčan
Učenci osnovne šole dr. Janez Mencinger v Bohinjski Bistrici, ki nas zanima naravoslovje, smo Ali v petek. 11. septembra, v Sorico ogledat razstavo metuljev.
Najprej smo se srečali z metulji iz Afrike. Bili so različnih barv, velikosti in oblik, vendar posebno lepih primerkov, ki bi odstopali od drugih, ni bilo. Veliko večjo paleto barv so nam nudili metulji iz južnoameriškega pragozda. Videli smo ogromne primerke s 15-centimetrskimi krili in čudovite, prav tako velike metulje iz družine morndov. Zgornjo stran knl so imeli popolnoma prekrito z bleščeče modro barvo ali pa s črno z bleščečimi zelenimi lisami. Tam je bilo tudi veliko drugih manjših metuljev, ki so imeli prav tako krila s svetlečimi lisami ali pa z neštetimi majhnimi pikami.
Opazili smo metulja, ki je imel na vsakem krilu liso v obliki •Številke osem in male črke b. Seveda smo ugotovili, da je 8 h v svetu zelo znan.
Pri severnoameriških metuljih mi je najbolj ugajal metulj z zelenimi krili in snežnobelim kosmatim trupom, pa metulji s skoraj popolnoma golimi prozornimi krili. Razstavljeni so bili še metulji iz Azije, predvsem iz Nepala, ki si jih nisem dobro zapomnila, ker so me bolj prevzeli drugi.
Od domačih metuljev jih je bilo veliko z naših travnikov, modrinov, citrončkov, lastovičarjev, belinov. Med lepimi nočnimi metulji sta bila največja nočni pavlinček in smrtoglavec.
Smrtoglavec je približno pet centimetrov dolg nočni metulj, ki ima na oprsju liso v obliki mrtvaške glave. Zadek ima oranžno črtast, prvi par kril ima bolj temne tone, drugi pa svetle. Nočni pavlinček pa je dolg okoli štiri centimetre in je temnejši od smrt ogla vca
Ob stojalu z našimi metulji smo končali ogled razstave, ki jo je pripravil Peter Tonkli.
Naj povem še to, da je znanih več kot 800.000 vrst žuželk. So najštevilnejša živalska skupina na svetu. Od tega je 100.000 vrst metuljev, ki predstavljajo tretji največji rod žuželk.
Polona Bajt, 8. b r. osa. tole
dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica
Naše mojstrice peresa
Pred Štirinajstimi dnevi je bilo v Žalcu 13. srečanje slovenskih pionirjev dopisnikov, ki so jih izbrali v uredništvih časopisov in revij za osnovnošolce. Tudi Glas je imel v Žalcu svoje zastopnice, pet deklet, ki so se v preteklem šolskem letu najbolj izkazale v rubriki S šolskih klopi. .
O srečanju samem, o številnih prireditvah in zanimivostih Žalca, sem v Glasu že pisala. Menim pa, da je prav, če tokrat nekoliko poni iže predstavim naše moj: strice peresa; njim v priznanje, vsem drugim, ki sodelujete s prispevki v Glasu pa za spodbudo, saj bomo tudi prihodnje leto izbrali za srečanje pet najzvestejših oziroma najuspešnejših dopisnikov.
koliko treme. »Najraje pišem pesmi. Mislim, da mi najbolje uspejo. Pišem o vsem mogočem, kar se dogaja okrog mene.« Nataša je dobra tudi v matematiki. Obiskuje matematični krožek, tekmuje za Vegovo značko in celo na kemijskem tekmovanju v Kranju je že bila. Verjetno se bo po osnovni soli odločila za ekonomsko smer.
Nataša Kern je doma iz
Kovorja in obiskuje osmi razred osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. V novinarskem krožku, ki ga vodi Jožica Koder, sodeluje že četrto let. »Sestajamo se vsako sredo,« je povedala. »Včasih nam temo, katere se potem lotimo, predlaga mentorica, včasih si jo, posebno starejši učenci, izmislimo sami. Prispevke pošiljamo na vse konce Slovenije: v Glas, ljubljanski in tržiški radio, Pionir, Pionirski list 7 dni pa tudi v Čevljar, ki izhaja v tovarni Peko« Nataša se res ne more pritoževati, da piše le zase. Veliko njenih prispevkov lahko preberejo ali slišijo tudi drugi otroci. Na tržiškem radiu jih kdajpa-kdaj celo sama bere. Ne skriva, da ima pri tem ne-
Tea  Jamni k   iz Škofje Loke je bila v Žalcu naša najmlajša    sodelavka, saj hodi  šele  v  četrti razred osnovne šole Peter Kavčič. Tudi   ona   je,   tako kot Nataša, vsa leta odlična. »V novinarski krožek sem zašla lani,« je pripovedovala. »Vodi  nas  Francka Malovrh. Rada pišem, najraje pesmi, spise in tudi z ugankami poskušam.   V   Glasu sem imela objavljenih več prispevkov.  Prav tako v Iskricah, šolskem glasilu. Ne pišem samo v krožku. Tudi doma, kadar nimam kaj početi,     primem svinčnik.« Očitno Tei pisanje ne dela preglavic.    Slovenščina je celo njen najljubši predmet. Na   počitnice,   ki   jih je preživela pri stari mami v Loki, kjer je veliko dvorišče in pisana druščina otrok, je že skoraj pozabila. Učenja je dovolj,   če   pa   že ujame kakšno uro predaha, najraje seže po knjigi.
Stanka Nježič, učenka osmega razreda osnovne šole Stane Žagar v Kranju,
Je članica novinarskega irožka, ki ga vodi Martina Hafner, tretje leto. Sodeluje tudi v uredništvu šolskega
glasila. »Letos bomo izdali tri številke. Prva bo posvečena Franu Levstiku, druga bo bolj pisana, tretjo, ki bo izšla   maja,   pa  bomo ob obletnici   Žagarjeve smrti namendi spominom na narodnoosvobodilno vojno. Pri vsebinskem oblikovanju glasil   sodelujejo   učenci od prvega do osmega razreda. Največ prispevkov izberemo izmed domačih nalog, medtem ko starejši šolarji pišejo tudi svobodno.« Stanka se najraje loteva bolj resnih tem, v katere vpleta svoja čustva. Tudi pesmi piše, le zase, kadar je sama in žalostna. Sicer pa v prostem času najraje bere. Trenutno Sienkievvuza, ki jo je zelo pritegnil.  Odličnjakinja je. Ni se še povsem odločila, kaj bo   študirala.   Rada ima potovanja in biologijo.
primer. Takrat komaj dohitevam misli. Pesmi so hitro napisane, veliko pa se zamudim, ko jih pilim. Kakšnih devet, deset najbolj uspelih sem vložila v album.« Ire-nina druga ljubezen je glasba. Sest let že hodi v glasbeno, šolo in prebira tipke po klavirju. Na šolskih proslavah je že večkrat nastopila. Dolgčas ji torej ni, ko odloži zvezke in knjige. »Verjetno se bom odločila za študij jezikov. To željo imam v sebi že od malega. Nemščina mi gre zelo dobro. Upam, da bom dosegla cilj in postala prevajalka.«
Irena Proaenc iz osmega razreda osnovne šole France Prešeren v Kranju novinarskega krožka ne more obiskovati zaradi izmenskega pouka. Za pisanje išče druge priložnosti. Največ ustvarja doma. Pesmi so njena posebnost. »Najlaže pišem, če sem pretresena, jezna, na
Andreja Ahačič s Trate je lani še gulila klopi v osnovni šoli Cvetko Golar, letos pa se je preselila v loško gimnazijo, v prvi razred družboslovno-jezi-kovne smeri. »Sprememba je precejšnja,« je priznala. »V osnovni šoli te vsi silijo k učenju, tu pa si odvisen le od sebe. Ce nočeš cveka, se
Eač moraš učiti, ne da bi te do priganjal. Tudi sicer je vse drugače, novo. Prostega časa je zelo malo. Ce se le da, sežem po dobri knjigi.« Andreja je zadnji dve leti osnovne šole sodelovala v dopisniškem krožku. Mentorica Cilka Kregarjeva je učence seznanjala z najrazličnejšimi natečaji. Andreja je pobrala nekaj priznanj za svoje spise, med drugim nagrado Ljubljanske banke. Največ je objavljala v Glasu in Pionirskem listu, in to predvsem domišljijske spise, razmišljanja o dogodkih iz narodnoosvobodilne vojne, o vsem, kar jo je predramilo in nagnilo k pisanju.
H. Jelovčan
r
OBISK V SOVODNJAH OB SOČI IN MEDICINI
Stoen je padel za svobodo
Občina Sovodnje ob Soči je pobratena
s Škofjo Loko — Sovodnje, ki so letos
proslavile 30-letnico samostojne občinske
uprave, so povsem slovenske — Veliko
je narejenega za gospodarski in socialni razvoj
krajev
Sovodnje Ob Soči ležijo nekaj kilometrov stran od Gorice v Italiji. Tu živijo Slovenci in že trideset let na volitvah zmaguje Demokratična fronta Slovencev, ki se je v svoji politični opredelitvi neposredno navezala na ideale narodnoosvobodilne borbe in iz njenih vrst so izhajali skoraj vsi njeni kandidati.
Da so ti kraji že od nekdaj slovenski, priča zgodovina. O tem govorijo ledinska imena, zapisana v urbarjih Že okoli leta 1200: Lestine, Učje, Potok, Klanec, Lanišče in so še danes v rabi. Kot zanimivost naj povemo, da je leta 1553 prišel v te kraje Primož Trubar in prav rubijski grad je postal središče, od koder je Trubar Širil Lu-trovo vero po Goriškem.
V času avstro-ogrske monarhije so postale Sovodnje samostojna upravna enota in v Sovodnjah, R ubijah, Gabrjah in na Vrhu so delovale slovenske osnovne šole, ki so vzgajale mladino v slovenskem jeziku in duhu. Tudi posvetno življenje je živahno cvetelo po zaslugi kar štirih prosvetnih društev, ki so prirejala veselice ter pevske in glasbene koncerte. Tudi v gospodarstvu so se Sovodenjci pridno organizirali in ustanovili posojilnico, zavarovalno društvo in konzumno trgovino v pomoč domačinom, kadar je bila slaba letina ali če je prišlo do nesreče v družini.
Tako je teklo življenje vse do konca maja 1915, ko so se Sovodnje čez noč
Spomenik padlim v Sovodnjah
Župan občine Sovodnje ob Soči Vito Primožič
znašle v središču vojne vihre in po vojni so Sovodenjci našli le od granat uničeno zemljo.
S fašizmom so primorski Slovenci in s tem tudi Sovodenjci prejemali udarec za udarcem. Toda čim močnejši je bil pritisk, tem bolj trdoživ je bil odpor in je med drugo svetovno vojno vzplamtel v narodnoosvobodilni boj s tako enodušnostjo in silo, kot so le redki primeri v zgodovini. Kar sto en Sovodenjec je padel v NOV, kar je ob 1800 prebivalcih občine najzgovornejši dokaz d predanosti idealom narodnosti, svobode in enakopravnosti.
Toda osvoboditev za Sovodenjce še ni pomenila konec bojev. Se polni dve leti so se borili za priključitev k matični domovini, vendar se njihova želja ni uresničila. Tudi pod oblastjo italijanske republike v začetku ni bilo lahko. Še vedno je bilo veliko oblastnikov prežetih s fašističnim duhom, njim so se pridružili še napadi italijanskih kominformovcev, ki so skušali zrahljati vrste slovenskih protifaši-stov.
Zato so se goriški Slovenci in tudi Sovodenjci organizirali v Demokratični fronti Slovencev in že na prvih volitvah prevzeli upravo v svoje roke. Začeli so obnavljati kulturno, gospodarsko in športno delovanje in danes lahko s ponosom ugotovijo, da so Slovenci tako gospodarsko kot tudi na drugih področjih zelo uspešni. Prav tako so lahko zadovoljni z razgibanostjo kulturnega življenja.
Župan Medicine Luigi Galvani
Zasluga za to gre predvsem naprednim občinskim politikom, ki so s preudarno urbanistično politiko, z vztrajnim iskanjem stikov in trajno navezavo bratskih odnosov z novogo-riško, škofjeloško in drugimi občinami v matični domovini stremeli za ohranitvijo nacionalnih in socialnih pridobitev NOV.
Tekst in slike: L. Bogataj
kot z le dobi
Pred tednom se Smederevske _ obiskale pobral - Na priredi* praznika je _ folklorna skupini
»Vedno radi Romanio in či_ Medicino, ker si jo pohelsinške Ei na sprejemu, ki bratenih in Loka, Medk.Uu francoskega mesti priredil župan obft Galvani, poudaril loške občinske kelj.
»Prav narod Balkana in Sl<
V Medicini so navdušeno pozdravili nastop Škofjeloške
OB 60-LETNICI GOLNIKA
Bitka s TBC dobljena, vojna pa še
Obletnice so vedno priložnost za pregled doseženega in tudi za pogled v prihodnost: golniški Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo je v tem obdobju opravil veliko družbeno poslanstvo: veliko zaslug ima v boju proti tuberkulozi, ki pa so jo že zamenjale druge bolezni sodobnega človeka
Te dni, ko golniški Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo proslavlja visoko obletnico obstoja, je ustanova dobila tudi nov oddelek za kardiorespiratorno rehabilitacijo. »To je tudi doslej edina novogradnja, ki je v dolgih letih obstoja sploh zrasla,« je v razgovoru navrgel direktor instituta prof. dr Bojan Fortič. To je res, saj so stare stavbe bolnišnice doslej posodabljali le z adaptacijami in notranjim preurejanjem, medtem ko je novi oddelek »zrastel« na nekdanji terasi.
Večji del novega oddelka za rehabilitacijo zavzemajo telovadnica in fizioterapija ter prostor /. inhalacijskimi aparati, sicer pa oddelek nima postelj. Medtem ko je bila doslej fizikalna terapija že dolgo časa vključena v zdravljenje pljučnih bolnikov, se z novim oddelkom širijo možnosti za rehabilitacijo ne le teh bolnikov, pač pa
tudi srčnih, saj se je k temu priključila - tudi sodobna tehnična oprema.
»Medtem ko so doslej bolniki, ki so preboleli srčni infarkt, morali kar precej časa čakati na ustrezno rehabilitacijo v zdravilišču Radenci, se s to novo dejavnostjo na Golniku    odpirajo   možnosti za
^^^^^ .___. , „-.i-v ob M-letnici Golnika odprl.
Ta t*de» bo ^^o^ildlitaci^ bolnikov a pljučnimi hol prostore aa medici™° J™""^',tu J_ FoU>: L. M „imi in bolnikov po srčnem Intarntu.__
ez-
hitrejše vključevanje rekonvalescenta v normalno življenje in delo,« je povedal prof. dr. Marjan Jerše, vodja oddelka za rehabilitacijo. Tako imenovana strnjena rehabilitacija bi močno skrajšala čas, v katerem je bolnik po infarktu spet sposoben za delo. Medtem ko za naše razmere še vedno velja približno pol leta, da je bolnik sposoben spet delati, pa je nekaterim deželam z ustrezno rehabilitacijo uspelo ta čas skrajšati za polovico. Pravzaprav cilj rehabilitacije ni kar najhitrejše vračanje na delo, pač pa usposabljanje bolnika za ustreznejši način življenja, drugačen od načina, ki ga je privedel do bolezni.
Razen  bivanja  v bolnišnici bo odslej na Golniku možna tudi ambulantna   rehabilitacija,   kar pomeni, da bi lahko bolniki iz bližnjih gorenjskih krajev bivali tudi doma Sicer pa bo le del rehabilitacije v sami stavbi, nič manj pomemben del za takega bolnika bo zunaj, na posebej prirejeni trimski stezi za srčne bolnike. Na oddelku so te dni še posebej veseli, saj so pravkar dobili dolgo pričakovane aparate za telemetrijo, s katerimi se daljin sko snema KKG. Majhno napravo namreč bolnik nosi kar s seboj na treningu; delovanje srca pri hoji. teku ali drugih obremenitvah, ki jih   predpiše   zdravnik,   pa stro kovnjak istočasno spremlja v stavbi. Takšno spremljanje bolnika na treningu pomeni seveda veliko varnost, obenem pa takšno testiranje zmožnosti organizma tudi omogoča   natančnejše   »doziranje« nadaljnjih obremenitev s treningom Nova aparatura Omogoča hkratno spremljanje  osmih   bolnikov Za **iaj še ni mogoče reči. koliko bolnikov po prebolelem infarktu bo lahko nadaljevalo z rehabilitacij, v novem golniškem oddelku; le doslej pa se je na Golniku zaradi in farkta zdravilo letno okoli 80 bolnikov,  medtem  ko  je sicer obolevnost v gorenjski regiji od 200 do 2.30 bolnik ov.
()ddelek medicinske rehabilitacije, nov h pridobitev instituta, je le
Prof. dr. Bojan Fortič: »Tuberkuloza je še vedno nevarna bolezen, čeprav smo jo potisnili s prvega mesta med boleznimi pljuč.«
zadnja v vrsti novosti in tudi širjenja dejavnosti, ki se jim je morala v vseh dolgih letih ustanova prilagajati vzporedno s spreminjanjem nacionalne patologije Ves dosedanji razvoj instituta z začetki v zdravilišču za tuberkulozno bolne v nekdanjem starodavnem golniškem gradu ne pomeni le zgodovine razvoja medicinske znanosti na slovenskih tleh; v šestih desetletjih je namreč ta zdravstvena ustanova opravila veliko poslanstvo v boju proti eni najtežjih bolezni človeštva — tuber kulozi
»Vendar pa si \ boju proti tej bolezni niti danes ne moremo privoščiti oddiha« meni prof dr Fortič »Ri-s ni ve«" takšne obolevnosti za tuberkulozo, kot je bila pred desetletji, le š»- izjemno kdo tudi umre za to boleznijo Toda vedno vsako leto v Sloveniji odkrijemo več kot 800 novih obolenj na pljučih in blizu sto tuberkuloznih
obolenj  na drugih obolelimi je malo ljudi sploh,  pač j berkuloza bolezen pogosto izčrpanih holizma, zdravstven? zanemarjenih. B< umika z našega toda to umikanje * celo trdovratno poči rekli.«
Slika tuberkulozi!* torej spremenila, ljenjskega standardi velike zasluge prav »* ganizirana in sprejet* trina tako preventiv* ljenja te bolezni V« bolniki še vedno večino bolniških p niku. Tuberkulozo druga pljučna obok**] nega bronhitisa kronične obetruktrvi* lezni. do pljučne sat nega raka in drugo.
V   Sloveniji o£f-okoli  700 bolnikov pljučih; kot pri vsrfi rakom je tudi pri t zgodnje odkrivanje, vami ne sme odlašat. Res je tudi rak na p\ Ijiv z operacijo, ves* velja za bronhialne^ medicina brez moči
Danes je Golnik posteljami, v kateri!)4 vi okoli 6400 bolnik o* da se ležalna doba. bivanju bolnikav šuje. pa število t ine med njimi ima nja. iz leta v leto nt pred desetimi leti sprejel za 1500 boki*^ danja moderna bola^ nunskimi laboratorij nejšimi diagnostična* ,e  obenem vrhunak* ustanova v republik medicinske fakulte« pa še vedno ostaja rti bili pravzaprav 'ioW zdravljenje pljučn* «0. leti in so še dane*
atelji
Loke, j ob Soči pri Bologni skega loška
nikdar naklonjena in zato se po-cenimo sodelovanje med narodi ^ prizadevamo za sodelovanje med r*™ na vseh ravneh. Narodi naj si bi nikdar več stali nasproti kot so-r««i, namesto svinca naj si izme-Predloge o sodelovanju in kre-pnjateljstva« •v dosti bolj skromno, kot smo pri nas, so nas v Medicini li tako prisrčno  in  s toliko pati, kot jo zmorejo le dobri Iji. Na vsakem koraku je bilo • gostoljubnost   in prijaznost, navijali  so  nas  stari antifaši-" nekdanji partizani, člani demo-—A strank. Na glavnem trgu, *> se več dni vrstile priredi-d> prazniku občine in prijatelj-.** poleg italijanske viseli tudi ■ francoska zastava in tudi last -nfovin so s krasen jem izložb da *wjk poudarek prijateljstvu in poju med občinami. Posebej velja da gostov niso nastanili v go-lokal ali hotel, temveč so nas sami, kot bi dragega gosta vsvojo hišo.
Medicina   ima približno prebivalcev in večina se jih A 8 kmetijstvom. Sadje in vino
evna pridelka. Industrije ni velita je v občini največja prido-^ prizidek k nižji srednji šoli v i. To je šola, ki ustreza viš-razredom naše osnovne šole. S .-»eni so povedali, da je pouk or-*.*iran sodobno, v kabinetih, in v bolonjski pokrajini le devet šol. Imajo tudi 7 poskusnih ov s celodnevnim poukom, "astitev praznika so se zvrstile j-««= prireditve*. V stari cerkvi, ki brez velikih stroškov, preuredili Ttno dvorano, so bili koncerti glasbe, na trgu pa so na ansambli lahke in zabavne Med drugimi je požela navdu-aplavz   škofjeloška folklorna ■a. ki se je predstavila z našimi nuni plesi.
L. Bogataj
Za glasbo
nisi nikdar prestar
Zaljubljen je v glasbo, v inštrumente. Kako čudovito glasba izpopolnjuje življenje. Kdo ga je navdušil, da se je je tako trdno oprijel, da je ne more spustiti iz rok Se pri sedemdesetih? Je bil morda tisti kapelnik v Gornji Radgoni, Ceh, ki je vodil radgonsko godbo na pihala? Poslušat jih je hodil, ko so imeli vaje, nastope. Ko mu je bilo šestnajst let, je pristopil tudi sam. S flavto je začel. Ker v Gornji Radgoni ni bilo glasbene šole, je hodil čez mejo v avstrijsko Radgono. Leto dni. Potem še dve leti v Su-detih, na Češkem. Ali pa so bili morda cigani, ki jih je bilo polno tam okrog Radgone in jih je bila ena sama muzika. Violino je igral potem, ko je opustil flavto. Ta, ki visi danes na steni, je ročno delo, izdelek ruskega glasbenika iz Cerkelj, ki je pred leti tam učil glasbo.
Mlademu so Štefanu umrli starši in že pred vojno ga je zaneslo v Kranj. V mestu je imel sprva lokal, tam, kjer je stala stara sodnija. In igral je.
Muzika je njegovo življenje, pravi. Joj, koliko se je igralo po vojni! Na štirih krajih bi morali biti hkrati. Gorenjci imajo radi
poskočne, narodne viže in njegov klarinet pokaže vso svojo živahnost. Pa kitara! Pri nastopih se zdaj le bolj klarineta drži. Vrsto let že igra tudi pri iskrški folklori. Ze je hotel spreči, pa ga imajo mladi radi in ga ne spuste. Sicer pa pravijo, da ni važno, koliko si star, da le znaš igrati. Štefan to zna. »Oni fajn zaplešejo, mi pa fajn zaigramo, pa je veselo,« se smeje.
Avseniki so tudi zanj najboljši v narodno zabavni glasbi. Slaki imajo pa pevce najboljše. Oni, »Osojnikovi« so pa pred leti odkrili Sonjo Gabrščikovo. Vsako soboto je z njimi pela na Jezerskem. Takrat ji je bilo sedemnajst let. To so bili večeri!
Lepa je narodno zabavna glasba. Sicer so pa njegova ljubezen operete. Menda ni bilo nobene takrat na Češkem, da bi je ne videl. Kadar je sam, si najraje igra kaj mehkega, nežnega, počasnega. Kakšen lep tango. Kot je tisti »Tri palme na otoku sreče« pa tisti, »Nikdar te ne bom pozabil«, ki ga je skom-poniral sam. Takrat včasih sname s stene tudi violino. Morda bo čez kakšno leto zapustil frizerstvo. Toda glasbe in inštrumentov, tega nikoli. D D 1
Skoraj sem hotela zapisati, da njegov majhen lokal sredi Šenčurja ni nič posebnega. Majhen je res in v teh štiridesetih letih se je postaral kot njegov lastnik. Skromen vaški frizerski lokalček. Nima bleščečih se luči, ne diši po tisoč pomadah, ni vrtečih se oblazinjenih stolov, ki se ponižajo na gumb. Morda bi bili izjema dve ogromni ogledali, če bi ne bili že napikani od starosti.
Prav zato je posebnost. Se vidite morda v kakšni frizeriji star, visok cinast umivalnik za pranje glave? Težko ga najdete. Pa stoli, ročno delo, z napetim pravim usnjem na naslonjalih in vrsta »prestav« v naslonjalu, da glava čim udobneje leže počiva. Sedež je že moral nekoč zamenjati. Vrsta škarjic in britev visi tam ob ogledalih, kot se spodobi. Ni več debelih črnih jermenov, ob katere so včasih brivci ostrili britev. V britev danes porinejo polovičko rezilne britvice pa jih samo menjajo. Kar malce te razočara takale praktična posodobitev, ki je zamenjala nekdanji mik starih brivnic.
Pa ima Osojnikov Štefan, edini dolgoletni šenčurski frizer in brivec, tu še neko posebnost. Glasbene inštrumente. Na steni vise. Kitara, violina, klarineti. Le flavte, s katero je začel svoje glasbeno življenje, ni več tu. Davno jo je že opustil. Preveč sape je hotela. Klarinet je pri tem bolj skromen, pravi. Šenčurjani ga po tej posebnosti poznajo že vsa leta. Kadar ni strank, si Štefan igra. In morda je marsikateri šenčurski mulec dobil željo po igranju prav pred mojstrovimi vrati, kjer so navadno kar v gručah poslušali. Tudi vse vaje so imeli v njegovem lokalu zvečer, ko je zaprl. Ko je imel »Kvintet Osojnik« pa zdaj »Šenčurski kvartet«. Tudi vse vaje za trio iskrške folklore imajo pri njem.
Molinetov ata
Tržič - Delavnica v nizki, skromni hišici na Virju je prav taka kot pred dobrimi petinu leti, koje Janez Slapar, Molinetov ata, še sedal na čevljarski stolček, templjal strgane podplate, obrabljene pete in šival razpočeno usnje.
Kopita, šila, dreta, razstavljena naokrog, še spominjajo nanj, na njegove marljive roke. Lc divan v kotu hiše je zdaj prazen.
Odšel je, najstarejši tržiški Šuštar, v 93. letu. Ni bil sam. Veliko ljudi ga je pospremilo. Nekdanji vajenci, pomočniki, prijatelji, sosedje, Tržičani. Bil je priljubljen, delaven in šegav kot je vedno bil, dober človek.
Koliko čevljev, ličnih in trpežnih, je v dolgih desetletjih prišlo iz njegove delavnice! Koliko mladih fantov se je pri njem izučilo obrti! Kdo bi vedet? Kdo bi se spomnil vseh njegovih trpljenj ali hudomušnih anekdot, v katere je vpleten. Nekatere bodo ostale. Starejši jih bodo pripovedovali svojim hčeram in sinovom v dolgih zimskih večerih. Smejali se jim bodo in kimali; da, takšen je bil Molinetov ata.
H. Jelovčan
AVNOJ 81« — SLOVENSKI MLADINCI PEŠ 230 KILOMETROV PO POTEH DELEGATOV AVNOJ
SS*
5 Danica Dolenc
* nekaj lepega se je zgodilo ta večer. Ko
* vračali od spomenika, je četa vojakov, izstrelila častne salve, udarila strumni
Koran m tisti plavolasec je tako zapel,
> samo strmeli. Os trme I pa je tudi . Poročnik Miki. Ni dal povelja. Sami
^jjogovorili.
•Drugovi vojnici, vrlo dobro! Vrlo dobro!« na ves glas pozdravil tam na koncu
> ko so spet upočasnili korak. Sploh so v*orni ti fantje, vsem pohod nikom za
Vedno so gledali, kako bi nam lahko ru- Sicer pa, kot sem že rekla, so bili l najboljši in poslani na AVNOJ kot na dopust. Tokrat jih je njihov po-astil s pivom ... Sploh mi je ta fant lj všeč. Ze v Mrkonjič gradu me je l, ko je vojaku Zlatku, ki je doma iz « Luke, tako nepričakovano dal prost d* je lahko obiskal domače. Odlično je Utiral in na koncu je pohodnikom Pravo novo himno, ki so jo posneli v 'ni za radio in televizijo. Boris pa jo je ^Jiflaibil.
1 ^kfj0"** nas je z vojaki zbližal tudi tisti V v^S^1*^**    8mo ?a no8^i- Sprva h bilo € ^Sf°°> da ga nosijo vojaki sami. Toda NS*180 tu za našo varnost in vsi smo dolžni ■ JX^»Ltu<n zaboj, smo sklenili. Tako se je selil v četo. Vsaka ga je nosila po dve uri. m ^'duL80 k*** dostikrat izvzeta, smo pa tudi "J k vT^^ J* bilo treba. KO^/^^btek, 16. julija, nas čaka dolga pot. I wWt^ ^oroetrov je od Boviča do Pisaro-% Večina je po golem, po cesti, po
I Ofcuttii ^°k*r ae le da, naše izvidnice in ■tVV-'r* Andrej iščejo senčnih poti. Pa M       *uf^ 8mo^°- l8or 'z 1- čete si je poškodo-*^ri^ na n0fi* Tokrat Je DUO treba UP°" ^j1*? nosila. Fantje so jih naredili iz močnih FtkJj. P*aov in najmočnejši so ga potem I^JJJ1 do ceste. V Karlovcu je bil tedaj naš k\2?» svojo radijsko centralo, ker je Draga, JC1*. 12 3. čete peljal v bolnico. Tu je Vale jjt^j1«1"*!, da naj hitro pride po poškodo->V? Sploh se nam je te dni nabralo 0V  Sončarica, je spravila v posteljo C*»vo m ^ementino> Igor. si je poškodovat ^k^» zvečer nam je pa zbolel še radioamater
Zadnji pohodni počitek na železniški posrtaji v Zdenčini pri Piaarovini smo izkoristili za zadnje četne sestanke; mladinci so kritično ocenili, kaj je bilo na pohodu dobro in kje bi bili lahko še bolj aktivni. Takle pohod je brez dvoma tudi dobra kadrovska šola
Nekako ob tretji uri popoldne smo prestopili Kolpo. Pa se je Še vleklo do Pisarovine. Zraven še taka vročina in žeja. Da je bilo Še huje, so ves čas mimo nas vozili kamioni s steklenicami, potnimi »Jamniške kiselice« .. .
Sredi popoldneva smo se le pretolkli do Pisarovine. Zvečer smo pri spomeniku padlih položili venec. Zanimiva je vloga Pisarovine v
Na Zajčji dobravi v LkaWjW «no še ^jičnapolnili naše nahrbtnike
času NOB. Od kapitulacije Italije, to je od 8. septembra 1943, je bila nevtralno ozemlje. Po dogovoru med glavnim štabom vojnih sil Hrvatske in nemškim glavnim štabom za Balkan so bili ti trije kvadratni kilometri ozemlja namenjeni izmenjavi ujetnikov. Edinstven primer v okupirani Evropi. Če sta se tu srečali oborožena partizanska in nemška kolona, nihče ni smel streljati. Ustaši so nekajkrat hoteli prekršiti ta dogovor, pa so Nemci sami posredovali in jim preprečili takšno namero.
Zanimivo je tudi to, da so se prav skozi Pisarovino vračali tudi naši delegati na poti iz Jajca. Utrujeni od poti in lačni so stopili v vaško gostilno, da bi se odžejali in najedli. Zapletlo se je, ko so hoteli plačati z italijanskimi lirami, ki so bile v Sloveniji še vedno veljavno plačilno sredstvo, na Hrvatskem pa le kune, in gostilničar ni hotel postreči slovenskih gostov. Sredi prerekanja je v gostilno stopilo nekaj nemških vojakov. Naši avnojci, očitno ne vedoč, da je to nevtralno ozemlje, so hitro segli po orožju. Domačina so v zadnjem trenutku posegli vmes in preprečili streljanje ...
Danes je Pisarovina še vedno pretežno kmetijska vas, napredek pa je videti povsod: veliko se gradi, kmetije so opremljene z modernimi stroji, polja bogato rode.
V petek, 17. julija je naš zadnji dan pohoda. Kakih 16 kilometrov bomo morali prepešačiti od Pisarovine do železniške postaje v Zdenčini. Vleče se, o železnici pa ne duha ne sluha. In ko se mimo nas pripelje na mopedu možakar v železničarski uniformi, smo zatulili. ..
Ze smo na vlaku za Zagreb, potem presedemo za Ljubljano. Poseben vagon so nam priklopili. Pa niti nisem tako srečna, kot sem mislila, da bom. Tako hitro so ušli ti zadnji dnevi in zdaj bomo kar prehitro doma.
Malo pred Ljubljano, v Polju, izstopimo in prepešačimo še tisti kilometer do Zajčje Dobrave, kjer postavimo svoj zadnji tabor. Še zadnjič nam Janez iz Kranja zmeče iz kamiona vreče s šotori, blazinami in spalnimi vrečami — ta se je najbolj namučil na našem pohodu — Vene s svojimi vojaki poskrbi za dobro zadnjo večerjo in že smo postrojeni za
zbor, da se tam pri gostilni, na prireditvenem prostoru, predstavimo nekdanjim avnojcem: Marijanu Breclju, Mari Rupeni, Tonetu Faj-farju, Francu Lubeju, Jožetu Penci in Ivanu Mačku. Tudi Stane Škrabar je tu, ki posname za radio novo avnojsko himno. Načelnica brigade, Silvana, se je ta večer prikupila vsem: poskrbela je, da so fantje dobili piva za vse dni nazaj ...
Zjutraj me je popadlo, da bi šla kar s Tončko v Kranj. Naenkrat mi je bilo zadosti vsega. Čim prej domov! Pa komandant Andrej noče nič slišati. Ne preostane mi drugega, kot da si še poslednjič oprtam nahrbtnik in stopam v četi proti Ljubljani. Sedem kilometrov je do doma JLA pri železniški postaji. Menda me vso pot niso tako bolele noge kot prvih nekaj kilometrov. Janko me skoraj vleče, ko zaostajam, in Helenca, komisarka naše čete, ves čas budno pazi, da ni »lukenj« in da je lepa vrsta.
Zaradi teh njenih stalnih opozarjanj — ne more drugače, je pač učiteljica — jo fantje včasih pozdravijo s pesmico: »Gremo v vrsto, gremo v vrsto...« Pa je Helenca čisto fejst punca. S tistim klobučkom in puško, ki jo vsake toliko vzame vojaku, da ta lažje nosi, ali zaboj s strelivom ali komu nahrbtnik, je kot mala Vietkongovka. Vsaj četrtina fantov je zaljubljenih vanjo, pa se jim le smeji. Menda je njena prava ljubezen doma v Hrastniku ...
Končno smo v domu JLA. Še zadnje skupno kosilo in slovo.
Nisem verjela, da bo tako težko, a tudi lepo. Vseh teh 16 dni nas je družilo toliko skupnega. Marikaj je bilo treba potrpeti, da smo družno prehodili teh 230 kilometrov od Gornje Sanice pa skoraj do Zagreba. Bilo pa je tudi veliko lepega. Predvsem se je prav tu rojevalo tovarištvo in spoznala sem, da imamo dobro mladino, ki bo, ko bo treba, znala in zmogla prevzeti nase najtežja bremena.
Pa še nekaj sem spoznala: da bi med našimi otroki ne smelo biti ne pionirja, ne mladinca, ki ne bi vsaj enkrat v življenju doživel pohodne aH delovne brigade. Vedite, da bo brez nje osiromašen za veliko veliko lepega in dobrega.
KONEC
G L* A S12. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 2
Naši športniki
Obetaven rod na Jesenicah
Polic« - Tomaž Grašič s Police pri Kranju je eden izmed obetavnih metalcev atletskega klub« Triglav, eden izmed varovancev trenerja Lojzeta KogovSka, ki so z načrtnim in strokovnim delom že opozorili nase. 17-letni dijak kranjske gimnazije po svojem telesnem videzu ne spominja na metalca, na težkoatleta. toda v tem navidez krhkem fantu se skriva moč, ki ni od včeraj, temveč rezultat napornih treningov, dvigovanja uteži, tekov, skokov . . .
Tomaž ae je zapisal kraljici Športov te v osnovni soli Sprva mu je bila ljubša disciplina skok v daljavo, toda ko je videl, da ne gre dlje, se je odločil za disk in kladivo. Sredi poletja pred dvema letoma je pričel trenirati met kladiva, jeseni je na republiškem prvenstvu mlajših mladincev (čeprav je bil po starosti Se pionir) osvojil tretje mesto. Dan po tekmovanju je doživel n<; srečo, ki mu je tudi preprečila pot na slovensko pionirsko prvenstvo. Leto zatem je postal najboljši med mlajšimi mladinci v Sloveniji v metu kladiva, medtem ko je v disku dosegel drugo največjo daljavo. Isto sezono je na državnem prvenstvu v Celju popravil tudi več kot 15 let star slovenski rekord v metanju 6-kilo-gramskega kladiva. Rekordno znamko je pomaknil na 47,94 metrov, pa ni dolgo zdržala. Letos spomladi je bil Tomaž v izvrstni formi i rekordne daljave so se vrstile druga za drugo. Aprila so mu sodniki na mitingu v Kranju namerili daljavo 51,46 metra, čez teden dni v Celju že 53,86 metra, na državnem prvenstvu za mlajše mladince pa je rekord pomaknil na sedaajih 54,28 metra, kar je le za dva maira in pol slabše od najdaljšega jugoslovanskega meta.
Tomaž Grašič:
atletika
za prosti čas
»Ne. ne peham se za rekordi, atletika mi je le veselje, s katerim izpolnim prosti čas,« pravi Tomaž in dodaja, da ga tudi doma ne obremenjujejo z nobenimi rekordnimi ambicijami. »Brez lastnega zadovoljstva ob metih v atletiki, četudi ima prednostno mesto med športi, ne bi dolgo zdržal. Pogoji za trening tehničnih disciplin v Kranju niso najboljši. Na najslabšem so »kopjaSi«, bolje je poskrbljeno za metalce krogle, medtem, ko »prostor« za metanje kladiva že kliče po obnovi. Betonski krog je preveč hrapav, pa tudi zaščitna mreža ne ustreza več predpisom. Ogrožena je varnost morebitnih obiskovalcev in rekreativcev. ki jih je na stadionu vedno dovolj. Včasih celo preveč, tako da zaidejo preblizu metalcev kladiva in tih je treba odganjati.«
Metanje kladiva ie za mlade nezanimiva in neatraktivna disciplina, zato tudi ni množičnosti Za Kakovostnim vrhom zeva praznina. Letos sta bila v Jugoslaviji ' ie dva tekmovalca (eden od teh je Tomaž), ki sta kladivo vrgla preko 50 metrov Drugo leto odhaja TomaŽ na služenje vojaškega roka, istočano pa bo v Mariboru tudi evropsko atletsko prvenstvo za mladince.
»Rad bi bil med udeleženci tega tekmovanja, toda pod pogojem, da bom pripravljen in da bom lahko tudi v čaau opravljanja domovinske dolžnosti treniral. Dolžine metov za prihodnje leto ni mogoče napovedati Vse preveč »zunanjih dejavnikov« vpliva na to. Sem sodijo tudi poškodbe, ki so pri metalcih pogoste,« pravi Tomaž Grašič, fant, ki šoort tako kot šolo jemlje resno, Brez olepšavanja, brez nesmiselnih »n napihnjenih napovedi
C. Zaplotnik
Rokomet
Derbi Alples : Trogir
Kranj — Jutri in v nedeljo bodo gorenjska moštva v zveznih in republiških rokometnih ligah, razen Jelovice, igrala doma. V prvi B zvezni rokometni ligi za ženske so rokometašice Alplesa v drugem kolu v slovenskem derbiju proti Olimpu; nastopile oslabljene, brez poškodovane J. Luiina. Kar Šestkrat so uspele povesti in kar osemkrat so izenačile rezultat, na koncu pa so izgubile z rezultatom 24:19. Izredno zanimivo in pomembno pa bo srečanje jutri ob 16.45 v Športni dvorani Poden v Sk. Loki, ko se bodo rokometašice Alplesa pomerile a četrtouvrSče-no ekipo Trogirja.
V drugi zvezni rokometni ligi — sever so v tretjem kolu osvojili točko le Ločani, vse ostale slovenske ekipe pa so srečanja izgubile. V četrtem kolu rokometaši Jelovice gostujejo v Ribnici. Med ženskimi ekipami so rokometašice Preddvora tudi tretje srečanje izgubile. V Rakhi so bile skoraj vso tekmo boljši nasprotnik, na koncu pa so morale priznati premoč domače ekipe. Jutri ob 19. uri bo izredno zanimivo prvenstveno srečanje četrtega kola Preddvor : Koka.
V četrtem kolu republiške rokometne lige sta sodnika v 60. minuti morala Dreki-
niti srečanje na Igu med Mokercom in Aero Celjem pri rezultatu 23:25, ker so gledalci vdrli na igrišče. Po tekmi pa so hoteli obračunati s sodnikoma. Njihovo početje zasluži naiostrejšo kritiko. Prav v petem kolu pa jih čaka v Križah ekipa Mokerca. Tekma Peko : Mokerc bo jutri ob 19. uri. Rokometašice Dupelj pa so gostovale v Andražu in dobile derbi novink, v petem kolu pa jih čaka izredno neugoden nasprotnik ekipa Srna rt na. Tekma Duplje : Šmartno do jutri ob 19. uri v Dupljah,. V drugi moSki republiški rokometni ligi — zahod se bodo rokometaši Preddvora v petem kolu pomerili v nedeljo ob 9.45 z ekipo Zagorja, Žabničani pa bodo gostovali pri ekipi Krke. V ženski ligi pa bosta zanimivi srečanji jutri ob 17.30 v Krizah Peko : Metlika in v nedeljo ob 10. uri Alples : Radeče.
V mladinski republiški rokometni ligi — center v petem kolu rokometaši Peka igrajo v Krizah z ekipo Kolinske Slovana, rokometaSi Jelovice pa z ekipo Kamnika v Sk. Loki. Mladinke Alplesa se bodo jutri ob 15. uri pomerile z Ohmpijo, Kamničan-ke pa bodo v nedeljo gostile ekipo Polja.
J. Kuhar
Nogomet
Retečani odvzeli točki Bohinju
Kranj — Minulo soboto so člani, mladinci in pionirji odigrali tretje in četrto kolo gorenjskega prvenstva. Presenetili so nogometaši iz Reteč, ki so na gostovanju v Bohinju odvzeli obe točki istoimenskemu moštvu. Bled je doma premagal LTH, Lesce so odpravile Polet. Jeseničani so v Godešiču odločno prema-
Žali   nogometaše   domačega Kondorja, rorenja vas pa je doma gladko odpravila Tržič.
Rezultati - A skupina: Polet - Alples 2 4, LTH - Lesce 3:1, Reteče - Bled 1.2. Bohini - Reteče 2:5, Bled - LTH 2:1. Lesce - Polet 2:1. vodijo nogometaSi iz Lesc pred Bledom in LTH; B skupina Kondor - Jesenice 16, Gorenja vas -Tržič 3:0, Jesenice - Gorenja vas 7:3; vodijo Jesenice pred ekipo Gorenje vasi in Jelovico; mladinci: Reteče - Bohinj 0:2. Polet - Kondor 3 4, Bohinj - Polet 0:0:
Jutri na kros v Hrastje
H rastje - Vse je nared za letoflnji občinski jesenski kros, ki bo jutri, 3. oktobra, v gozdičku ob Savi v Hrastjah, zatrjujejo organizatorji, člani športnega društva Jakob Stucin Hrastie-Prebačevo. Pravico nastopa imajo vsi delovni ljudje in občani iz kranjske občine, tako rekre ativci kot kategorizirani tekmovalci Ude ležena krosa bodo razdeljeni v 18 starostnih razredov, tekli pa bodo naprogi, dote od enega do pet kilometrov^ Prvi start bo °9 eQn ,£j Ce bo jutri slabo vreme, bo nasilno soboto. Najboljši z SSmskeaa krosa bodo nastopih na 1 o. r°e^bl!sk8er„ krosu za pokale uredništva Dela v Ptuju.
vodijo nogometaši Kondorja pred Bohinjem in Poletom; pionirji — A skupina: Kondor - Alpina 8:0, Polet - Reteče 1:0. LTH - Gorenja vas 9:1; vodi LTH
Jred Kondorjem in Poletom; B skupina-esenice - Tržič 3:0, Bled - Bohinj" 2:3, Lesce — Jesenice 5:2; vodijo igralci Bohinja pred ekipo Lesc in Tržiča.
Med tednom so nogometaši odigrali tudi drugo kolo v tekmovanju za jugoslovanski pokal. Kranjska Sava ie s 6:3 odpravila Tržičane, nogometaSi Šenčurja s 4:1 Naklo in LTH visoko s 5:1 Reteče Povratna   srečanja   med enajstericami
bodo 18. oktobra.
P Novak
Vodi Sava
Kranj — V obeh občinskih nogometnih rekreacijskih ligah je odigrana več kot polovica tekem jesenskega dela prvenstva. V članski A ligi sta edini neporaženi moštvi kranjska Sava, lanskoletni prvak, in ekipa iz Podbrezij, ki predstavlja naj prijetnejše presenečenje v dosedanjem poteku tekmovanja. Po nepopolnem petem kolu je na čelu razpredelnice ekipa Save z desetimi točkami pred Podbrezja-mi s šestimi. Korotanom s petimi, Šenčurjem Štirimi itd. Na zadnjem mestu so nogometaSi Kokrice, ki so v petih kolih zbrali le točko.
V B ligi vodijo nogometaši Pnmskove-ga ki resno računajo na povratek med osem najboljših rekreacijskih ekip v občini. Poleg nogometašev s Primskovega sodijo v zgornji kakovostni razred še moštva Britofa, Preddvora in Filmarji, ki so v štirih oz. petih kolih zbrali po Sest točk. Na dnu razpredelnice so nogometaSi Grintavca iz OlSevka s tremi točkami, medtem ko so igralci Hrastja in Visokega zbrali Je po eno S. Ver bič- -
Jesenice — Enajst smučarjev skakalcev z Jesenic se je ob koncu avgusta ude ležilo pod vodstvom trenerja Iva Zupana šesttedenskih priprav v Banski Bistrici na Češkoslovaškem. Na dveh skakalnicah, pokritih s plastiko, so opravili od 80 do 91) skokov. Trening so zaključili z nastopom na mednarodni skakalni prireditvi, kjer so
Eoleg domačinov sodelovali Se skakalci ranjskega Triglava in Madžari. V mednarodni konkurenci so z odličnimi skoki presenetili predvsem jeseniški pionirji, ki so v obeh kategorijah zasedli prvo mesto Knafelj je zmagal med mlajšimi pionirji
Ered šestimi češkoslovaškimi skakalci, v on k uren. vi starejših pionirjev pa so Jeseničani dosegli dvojno zmago: Smid je premočno zmagal pred Baiohom. Tudi ostali člani ekipe so dosegli solidna »mesta. Mladinci in člani so se merili na večji skakalnici. Ob odsotnosti Peljhana in Dolarja, ki sta z državno reprezentanco na pripravah v Avstriji, je tretji jeseniški mladinec Grvaia pristal na Šestem mestu, pri članih pa je bil Baloh tretji in Justin deseti.
Streljanje Troboj
ob krajevnem prazniku
Predosije — V počastitev krajevnega praznika Kokrice je strelska družina Franc Mrak Predosije pripravila troboj v streljanju z zračno puško med ekipami osnovnih organizacij ZZB NOV Kokrica. Predosije in Britof. Izven konkurence so nastopiti tudi člani domače strelske družine. Prehodni pokal je osvojila ekipa osnovne organizacije iz Predoselj, med posamezniki (strelci in člani Zveze borcev) pa je največ krogov pristreljala Mija Strniša.
Rezultati — posamično: 1. Mija Stmi-Sa 138, 2. Lovro Kmičar 133, 3. Janez Strniša 118; ekipno 1 Predosije 445, 2. Kokrica 400, 3. Britof 253.
J. Sitar
MNOŽIČNO TEKMOVANJE
Kranj - Občinska strelska zveza Kranj je tudi letos pripravila tradicionalno množično tekmovanje v streljanju i vojaško puško na strelišču v Struževem. Udeležilo se ga je 58 občanov in 34 članov strelskih družin, kar je precej več kot prejšnja leta.
Rezultati - člani strelskih družin. 1 Jure Frelih (Iskra) 90 krogov. 2. Pavel Za gar (Stane Kovačič - Primskovo) 85. 3. Tone Mar kič (Franc Mrak - Predosije) 85, 4 Alfonz Kem (Tabor - Cerklje) 84, 5. Jože Sitar (Franc Mrak - Predosije) 83; občani: I. Jože Hribar 83, 2. Zoran Stular 70, 3. Janez Retelj 69, 4 Anica Fre lih 69. 5. Miroslav UrSič 69
J. Sitar
Tržisko prvenstvo v krosu
Trti* - V sredo, 7. oktobra, bo v Seničnem občinsko jesensko prvenstvo v krosu Organizacijo so prevzeli v Šolskem športnem društvu KokrSki odred, v TVI) Partizan Križe, osnovni organizaciji ZSMS Senično ter v komisiji za rekreaci jo pri občinski telesnokultumi skupnosti.
Na prvenstvu bodo v dvajsetih tekmovalnih skupinah lahko sodelovali vsi Tržičani in Tržičanke, ne glede na starost. Kros ima tudi ekipni del tekmovanja moštev šolskih športnih društev in krajevnih skupnosti. Najboljša ekipa se bo 18. oktobra potegovala za republiški kros Dela v Ptuju. -mv
Na teku se dobimo
Kranj — Zbor učiteljev smučanja in odbor za rekreacijo pri ZTKO Kranj tudi letos nadaljuje z množično akcijo »Na teku se dobimo«. Vadbena mesta so v krajih, kjer se ie že dosedaj zbiralo veliko število ljubiteljev rekreacije, hoje, hitre hoje in lahkotnega teka: na jasi za vrtnarijo v Hrastjah je zbor vsak ponedeljek ob 16. uri, pred osnovno šolo na Orehku in na Kokrici vsak torek ob 16. uri, na trim stezi Britof—Predosije v četrtek ob 16. uri in na stadionu Stanka Mlakarja vsako sredo od 18. do 20. ure (Steza je osvetljena.). Na zbirnem mestu se boste lahko posvetovali z vaditeljem o vključitvi v eno izmed skupin. Vsem, ki so se odločili za redno vadbo po daljšem premoru, organizatorja priporočata zdravniški pregled j Dolenec
Uspešno delo v pripravljalnem obdobju se je pokazalo tudi na najpomembnejši tekmi poletne sezone Jofko Smid je na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje na plastični skakalnici v Predmeji na Primorskem zanesljivo in s precejšnjo prednostjo pred tekmeci osvojil republiški naslov Knafelj je bil Sesti in GaSperin dvanajsti Oba sta nastopila v pionirski konkurenci kot cicibana. Odlično priprav Ijenost sta oba mlada jeseniška skakalca
K)trdi!a tudi v svoji starostni kategoriji a tekmi v Braslovčah je Knafelj 12. septembra s prednostjo 18 točk opravil z vsemi tekmeci, njegov klubski tovariš GaSperin pa je bil Sesti
Ze rezultati poletne sezone jasno kaže jo, da na Jesenicah raste obetaven rod mladih skakalcev. Mladinca Peljhan in Dolar sta že v izboru za državno reprezentanco, cicibani in pionirji posegajo po republiških naslovih. Ob vsem tem pa imajo na Jesenicah dokaj slabe pogoje za delo. Poklicnega trenerja nimajo, zato vse sloni na peščici zanesenjakov. Za obetavnimi naraSčajniki pa že nastaja praznina, ker se mladi v jeseniški in radovljiški občini bolj usmerjajo k alpskemu smučanju. TVD Partizan Žirovnica, ki usmerja skakalce — začetnike, zato vabi v svoje vrste cicibane in pionirje, stare od sedmih do dvanajstih let. Treningi so vsako sredo in petek pod skakalnico na Glenci na Breznici  Vodi jih nekdanji skakalec- iz
Hokej
V soboto Jesenice: Ol
Jesenice - V soboto, A _ ho pričelo letošnje državno v hokeju na ledu. 1 ansfcu ne prvake, hokejiste Jc prvem kolu čaka težko , starim tekmecem ljubljanska i jo. Hokejisti obeh moštev ai srečali med seboj le dvnkmt vi vanju za karavanski pokal I zmag je ena proti ena. Davki« - Olimpija se bo pričel sk dvorani   pod   Mežakljo I Kranjske gore, ki so letos člani prve zvezne lige. kolu gostovali pri veščaku.
lese Vinko Bogata i
MG
Smučarski skoki
Triprva mesta za Triglav
Kranj - Več kot 50 najmlajših skakalcev je nastopilo v soboto na 15-m skakalnici v Stražišcu. V vseh treh kategorijah so zmagali kranjski skakalci. Boštjan Zupan, ki je pred desetimi dnevi osvojil naslov slovenskega prvaka med mlajšimi cicibani, je bil tudi tokrat najboljši Med starejšimi cicibani je bil najboljši Marjan Jagodic, pn mlajSih pionirjih pa Boštjan Bukovnik.
Rezultati: mlajši cicibani: 1. Zupan (Triglav) 155,9 (11,5, 10,5), 2. Ažman (Braslovče), 3. Cerne (Ilirija), 4. K. Bukovnik (Triglav) ... 6. Košelnik (Jesenice). 8. Spenko (Triglav), 10. Urh (Jesenice), starejSi cicibani: 1. Jagodic (Tn-glav) 178,8 (11.5, 12), 2. Batistič (Triglav), $ Mogel (Braslovče), 4. Kopač (Ziri) .7. Ambrožič (Bled), 8. Zumer (Triglav). 9. Zupančič (Žiri), mlajši pionirji: 1. B Bukovnik 160,2 (11. 11,5), 2. Senk, 3. Ran-čigaj, 4. Koka!i 5. Krasnič. 6. Komovec (vsi Triglav)
J. Javornik
Na jubilejni konferenci skoke SJK Triglav so sebna priznanja za na,„ skakalce,   najbolj prizor, nerje,  sodnike   in ostaie delavce. Podelili so štiri lajne, osem srebrnih in nastih. Najvišja priznan, Jože Javornik, Marjan Ar dan Norčič in Dejan Sink K doseženim uspehom i Triglava sta na jubilejni -čestitala Edgar Vonctna." nik skupščine TKS Kranj Gorjmnc,   predstavni* Sk zveze   Jugoslavije. (Fo4o: Pogačnik)
UPRAVA INSPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO, KRANJ
razpisuje
naslednja dela in naloge:
v Upravi inšpekcijskih služb gorenjskih občin
1 CE8TNO-PROMETNEGA INŠPEKTORJA
Pogoji: - višja strokovna izobrazba prometne smeri.
- tri leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo
2 VODNOGOSPODARSKEGA INŠPEKTORJA
Pogoji: - visoka strokovna izobrazba biotehniške, k« ali gradbene smeri,
- pet let delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo
3. TRŽNEGA INŠPEKTORJA
Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske ali pn-
smeri,
- tri leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo
Za vsa razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmer*, nedoločen čas s polnim delovnim časom. Od kandidatov pričal« moralno-polifično neoporečnost in pravilen odnos do samoupra^
Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim «v«U in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina -splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 16 d*»l
objavi razpisa.
BKRANJ - PRIMSKOVO Obvestilo
našim cenjenim potrošnikom:
— do 15. 10. 81 sprejemamo naročila za modularni opečn zidak 6/1
- ponovno vam lahko ponudimo klasični hrastov parket in ladijski pod
NAGRADNA KRIŽANKA
2. OKTOBRA 1981
RADIO, KRIŽANKA
RADIJSKI SPORED
fA.J.okt.
Mm
Dobro jutro!   - 8.00 Prometne razmere >Z radiom na poti - 10.05 ■tenki zbori - 10.30 lahke glasbe
»T^PAT P***m 11.2» *. ■vpmttah m pokrajinah L_MOZapojte z nami - 12.10 v ritmu   12.30 K me ■»veti ■ 12.40 Veseli nanevi ■ 13.00 Danes 3 • U naših krajev - Iz »poredov ■ 13.20 Ob > ■»bavna glasba -Pn|M utajo vam... Glasbena panorama -Zabaru glasba - 15.50 radio jutri! -• 17.00 Studio Zunanjepolitični 1800 Škatlica z 18.30 Zborovska pe-- 19.25 Obvestila - 19.35 moetovi • 20.00 So-' ivni večer - 21.00 razvedrilo - 21.30 naše izseljence -ritu utrinki - 23.10 do polnoči - 00.05 glasba
Vrtiljak
na valu 202 -r dan na drugem 13.05 Radi ste jih - 13.36 Glasba iz Amerike - 14.00 republik in pokra -
0 Hitri prsti • 15.45 za Mom Kovačič •
1 podlistek - Klaus Med tlačani • 16.15
aokdije - 16.40 Glas-17.40 Lahka jugoslovanskih avtor MflOPol ure za chanson
Sfi      m MudJe "
ukubena   med igra -Stereorama   - 21.15 t nočna glasba - 21.45 s V soboto obujamo spo-- 22.45 Zrcalo dneva -Glasba za konec pro-
IA,4.okt.
odru - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih posuj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo • 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 • 18.00 Na   ljudsko  temo  - 18.25 Zvočni signali -   19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.36 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute s Kamniškim kvintetom • 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov • 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25  Iz  naiih  sporedov -22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu -  13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri  -   13.35  Znano in priljubljeno  -   14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas -  15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke -16.40 Od ena do pet   17.40 Iz partitur baročnega orkestra »Jacquilat«  -   17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu -Chuck Mangione - Mauricio Einhom ■ 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
.fcobro jutro! - 9.05 Se tovarili!   - 10.05 matineja - 11.00 s poslušalci - 11.10 poslušalci čestitajo in djajo -  13.10 Obve <» zabavna glasba 1* kmetijske proizva-13.50 Pihalne godbe JI urno reska tega tedna S popevkami po Ju-l - 15.10 Pri nas doma 0 Nedeljska reportaža -Lati iz notesa - 16.20 v kino - 17.06 Priljub-operne melodije - 17.50 J« radijska igra - 18.27 »ji polici - 19.30 Ob-in zabavna glasba -Lahko noč, otroci! -Glasbene razglednice -LV nedeljo zvečer - 22.20 tribuna  mladih -Laični utrinki - 23.10 melodij in plesnih 00.05 Nočni program
'program
Nedelja na valu 202 -V nedeljo se dobimo, duba in še kaj - 19.30 20.30 Glasba iz gramofona - 21.30 Iz diskoteke - 21.45 student  na našem 22.45 Zrcalo dneva -Glasba za konec pro-
l, 5. okt. program
Dobro jutro! - 8.08 Z v dober dan - 8.25 »J* - 8.40 Pesmica za "••rje in pozdravi -radiom na poti - 10.05 za... - 11.35 ■n priljubljeno • 12.10 1 revijski orkestri - 12.30 nasveti - 12.40 Pi-f°dbe na koncertnem
TOREK, 6. okt. Prvi program
4.30 Dobro jutro!     8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.05 Z radiom na poti • 10.06 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -  13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri!  - 16.00 Vrtiljak -  17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena med-igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in   godala   -   23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202-13.00 Dober dan na drugem programu  -   13.05  Iz obdobja swinga   -   Orkester Glenn Miller - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom »Sal-soul« - 16.00 Pet minut humorja -  16.05 Popevke ^talijanskih avtorjev Spekter -  17.40 Iz Burta Bacharacha Ljudje med seboj Danes  vam izbira Koncert   v ritmu Razgledi po kulturi Stereorama - 20.00 glasbeni magazin Misel in pesem
16.40 partitur
- 17.50
- 18.00
- 18.40
- 18.55 - 19.25 Torkov
- 21.00 21.45 Zvočni
portreti - Don Cherrv - gost ljubljanskega radia t. del -22.15 Rezervirano za disco -
»5DI0 TRIGLAV JESENICE
'Nila
jek:
f^omafe aktualnosti -16.30 Ponedeljkov >    Pregled - Morda vas ^nimalo - 17.20 Nafti od-!  'Vstitke ali Izbor do-' flasbe
' Domare aktualnosti -,ia    16.30 Oddaja za ' _Morda vas bo zani-''•20 Delegati sprašu-'*toaja o NNNP - Ce-
Domafe aktualnosti -
16 30 St°P ze,ena \jtke08 vas bo zanimalo
lomače aktualnosti -** - 16.30 Naše zrcalo
- Morda 17.20 Po čestitke
vas bo zanimalo domače  za vas
Petek:
16.00 Domače aktualnosti obvestila       16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Nafti odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16 30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nasi odmevi -Čestitke
Nedelja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi
- Morda vas bo zanimalo
22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 7. okt.
Prvi program
4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in
Kriljubljeno - 12.10 Veliki za avni orkestri - 12.30 K me tijski   nasveti   -   12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kul ture • 13.00 Danes od 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Raz mišljamo, ugotavljamo... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes,  radio jutri!  - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasah v prostoru in času; Andrej Koszewski v izvedbi APZ »Tone Tomšič« in KZ RTV Ljubljana; dirigent Jo že Furst - 18.15 Naš gost 18.30  Radijsko tekmovanje mladih  pianistov  II. kategorija - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Ludvika Lesjaka 20.00   Finska zborovska glasba        Umarij Krohn, Toivo Kuula, Jean Sibelius -20.25 Violinist Tomaž Lorenz z novim posnetkom Sonata za violono in klavir Charlesa Ivesa - 21.05 Giusepe Verdi: Odlomki iz opere »Othello* -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz  naših  sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki  -  23.10 Jazz pred polnočjo - George Adams -Mingus   Dynasty 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
8.00 Sreda pa valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem, programu  -   13.05  Z velikima zabavnimi  orkestri  - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - majhni ansambli -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkoue zabavne glasbe -17.40  Iz  partitur orkestra južnonemSkega in švicarskega radia - 17.55 Vprašanja telesne  kulture  -   18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva 22.55  Glasba   za konec programa
ČETRTEK, 8. okt.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05. Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam        14.05 Enajsta šola - 14.20 Koncert za mlade    poslušalce Ravel: Španska   rapsodija  - 14.40 Jezikovni   pogovori  - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes,  radio jutri! 16.00 Vrtiljak      17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. Radovan Gobec:  »Pesem o svobodi« -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Violončelist Ciril Skerjanec predstavlja   nove posnetke
Rrivlačnih znanih skladate-ev - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Zni-daršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-
B>vov - 21.05 Literarni večer, umor z«, vsega sveta - V.: Romunija - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba
Radia Berlin -  17.55 Mi in narava   -   18.00 Popularna countri glasba - 18.40 Kon cen v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 V živo.      21.00 Zavrtite, uganite . .   - 22.00 S festivalov jazza - Medna rod ni festival jazza »Ljubljana 81«   I.  del:   Andrej Arnol kvartet - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za kone programa
pro-
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Vedri zvoki
- 13.35 Znano in priljubljeno
- 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub -Gost kluba: Mladen Kenda -17.40  Iz  partitur orkestra
PETEK, 9. okt.
Prvi program
4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.40 Naši umetnuti mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti        10.05 Rezervirano za ...        11.35   Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek  in  zdravje -14.05 Odmevi z Jadrana -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri!  - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 • 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Uganite, pa vam   zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki • 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni gram - glasba
pro-
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu Eddie Thompson - Monty Alexan-der - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče - hladno -17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.40 Odmevi z gora -17.55 Iz musicalov in glasbenih revij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Top pops 20-21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva -22.65 Glasba za konec programa
Rešitev nagradne križanke z dne 25. septembra: stroka, propan. letina, anatol. veronik. dl. ns. zebre. jt. atlas. ate. tage. rac. oregon. ar. kra. oto. danakil. is. nora. lent. otirn. ar. seme. nada. alarm, otok. ranar. sora.
Prejeli smo 1M reftitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (iMdin) prejme ^^fmSSSSi Duplje. 2 nagrado (120 din) prejme Grosar Franc. Kidnčevajl. Kranj. 3. nagrado (1«) din) prejm Pavla Mertelj. Gozd Martuljek 57. Nagrade bomo poslali po poŠti
Rešitve pošljite do srede, 7.oktobraL do 10. ure, m naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
Nič več
prenašanja z računa na račun
Upravičeno  smo  se jezili. Tako honorarci kot obrtniki, ki imamo svoje žiro račune v banki. Niso in niso nam hoteli priznati, da je denar, ki prihaja na naše račune v banki, tudi vloga. Prav tako kot denar na hranilni knjižici. Obrtnikom so potem le priznali 4-odstotne obresti, ker so navadno imeli večje vsote na žiro računih, nam   honorarcem   pa prav nobenega    odstotka. Potem smo pa letali na banko, ko smo slutili, da bo prišel denar in ga hiteli  prelagati   na hranilne knjižice  ali  zdaj  na J^ekoče račune, da smo ujeli kakšen dinar obresti. Pa je takle način tudi bančnim delavcem nalagal več dela, ne samo nam pota in sitnosti.
No, od letošnjega 1. julija so v bankah obrestovani tudi žiro računi po isti obrestni meri, 7,5 odstotka, kot so vloge na hranilnih   knjižicah   ali na tekočih računih. Morda marsikdo še ne ve za to novost, pa še vedno hiti prelagat denar z računa na knjižico ali tekoči račun. Ne, res ni več treba. Kjerkoli ga že imate, vaš denar, bo obrestovan enako: na hranilni knjižici, na žiro računu, obrtnikovem ali navadnega honorarca, pa na tekočem
Z novim obresto-vanjem denarja  na žiro računih v banki  so zdaj zadovoljni tudi obrtniki
računu. Konec koncev je to edino prav. Prav toliko je vreden ta naš denar za banko, kot bi bil na hranilni knjižici.
No, pa še eno novost imajo zdaj v banki. Za obrtnike še posebej pride v poštev: limitiran ček. Limitiran ček vam izda banka, če zaprosite zanj in z njim lahko prav tako kot s tekočim računom, plačujete s čekom iz žiro računa. Le da gre tu lahko za večje vsote, za katere garantira banka. Pametno  je,   da   ga vzamete, kadar greste na pot, pa lahko opravite dober nakup, če mor-< da naletite na material, ki ga iščete, stroj in podobno. Ali pa,
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, Kranj
če greste čez mejo in rabite dinarska sredstva za plačilo carine potem. Sicer se bomo pa o limitiranem čeku bolj razpisali v GLASU prihodnji petek. Je pa to zares pametna reč, saj človek ne more nositi toliko denarja s seboj, če bi pa hotel plačevati s čeki, bi jih pa za veliko vsoto mimogrede zmanjkalo. No, pa o tem drugič.
Danes pa le še to, da nam je zadnjič na temle mestu, ko smo pisali o čekih s tekočega računa, pošteno ponagajal tiskarski škrat. Namesto 4000 dinarjev (štiri tisoč dinarjev), kolikor lahko po novem največ dvigamo oziroma plačujemo s posameznim čekdm tekočega računa, se je zapisalo 6000. In kako hitro ste, dragi bralci, zagrabili ža teh 6000 din! Še enkrat, lepo prosimo, 4000 dinarjev se lahko dviga največ. Pa oprostite za to pomoto. Res ni bilo nalašč.
G L*AS 14.STRAN
TELEVIZIJA, KINO
PETEK. 2.
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, S. 10.
8.00 Poročila   8.06 V gosteh
Kzboru Suncokhii - 8.35 li delfin, francoska risana serija - 8.50 Divja leta, mla dinaka    nadaljevanka TV Beograd - 9.15 Ko utihne sol ski zvonec, otroška oddaja TV Zagreb - 9.45 Čas, ki živi Prva je gorela Rasica -10.1 Čustvene motnje in njihove posledice - 10.40 Po sledeh napredka   -   11.10 J. Dieti Bolnišnica na koncu mesta češka  nadaljevanka  - 12.00 Poročila (do  12.05) ■ 14.55 Nogomet jugoslovansko
frvenstvo, prenos • v odmoru ropagandna oddaja - 17.45 Poročila 17.50 Potovanje C Karle sa Darwina. l.del angleške serije - 18.50 Na« kraj • 19.06 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.20 TV in radio nocoj • 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Trojni križ, angleški film - 22.15 Modni utrinki - 22.20 Prva sobota, zabavno glasbena oddaja 23.06 TV kažipot 23.25 Poročila
Charles Danvin je oče evolucijske teorije. Do osnov za svoja znanstvena raziskovanja je prišel na potovanju z ladjo Beagle, kamor se je vkrcal kot mlad biolog. Potovanje Charieea Derwina je privlačna, biografsko zastavljena, nadaljevanka v sedmih delih.
Trojni kritje vohunski film, posnel po knjigi o resničnih
dogodivščinah Eddyja Chapmana. Zgodba se odvija v drugi svetovni vojni. Občasni slepar, zaprt na otokih Jerseya, se Nemcem ponudi za vohuna, v resnici pa dela za Angleže. Igrajo: Christopher Piummer. Yul Bnmner. Trevor Howard, Romy Schneider.
Oddajniki II. TV mreie:
17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album - 18.00 Resnaglasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Poročila - 20.55 Vidiki, dokumentarna serija -21.25 Športna sobota - 21.45 Koncert na Zadarskih glasbenih večerih - 22.30 Kronika bitef (do 23.15)
TV Zagreb - I. program:
9.30 TV v soli - 11.20 TV v »oh: TV koledar, Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 12.40 Al-
koholizem (do 13.10) - 14.55 Nogomet jugoslovansko prvenstvo, prenos - 17.30 Po ročila    17.35 TV koledar 17.45   »Harlekin«. posnetek predstave na Festivalu otroka v Šibeniku - 18.46 Poezija 19.30 TV dnevnik 20.00 Geronimo,  ameriški film 21.35  TV dnevnik  -  21..50 Nočni žep
TV
NKDKLJA, 4. 10.
9.30 Poročila - 9.35 Ziv žav, otroška   matineja 10.30 D. Savkovič: Ljubezen kmečko, nadaljevanka Beograd - 11.10 TV kažipot 11.30 Po domače: Ansambel Dobri znanci - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.06) - 15.55 Poročila - 16.00 Vasi brez vaičanov, dokumentarna oddaja TV Tito-
Kd - 16.25 Sprehod po nt nem krogu, zabavno glasbena oddaja TV Skopje -17.20 Športna poročila - 17.30 Frederickova ulica 10, ameriški film - 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20 00 Veselinov-Žarko in V. Ra-dovanovič-A. Diklič: Baza na Donavi, nadaljevanka TV Novi Sad - 21.06 Zanima me -21.35 V znamenju - 21.50 Športni pregled
Philip Dunne, režiser in scenarist filma Frederickova ulica 10,
se je odločil za prenos literarnega dela priljubljenega Johna 0'Hare. Gre za družinsko dramo, prikazano v flash back tehniki, tako da na začetku filma prisostvujemo pogrebu družinskega poglavarja, enega najbolj uglednih meščanov. Hči Ann, ki s svojo afero povzroči družinski škandal, se spominja zadnjih let očetovega življenja in išče vzroke za njegov propad, medtem ko je sin prepričan, da je očetove smrti kriva mati, ambiciozna žena, ki moža zasovraži, ko ne uspe v svoji politični karieri. Igrajo: Gary Cooper, Geraldine Fitzgerald, Diane Varsi in drugi.
Priprave na jesensko setev že dolgo niso bile tako zavzete in temeljite kot to jesen. Kako je trenutno v naši
največji žitnici Pomurju, bomo zvedeli v oddaji Ljudje In armija
Spregovorila bo še o trsničarstvu, ki se ponovno utrjuje v Ormožu in Ptuju, o novem selekcijskem centru za rejo svetloUsastega goveda v Murski Soboto, o zboru kmetov obmejnega območja v Pesnici, o letošnji trgatvi in spravilu sladkorne pese, v rubriki Predstavljamo vam kmeta pa bodo tokrat gostje Lašičevi iz Miklavža.
Oddajniki II.TV mreie:
8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 11.00) - 14.45 Test 15.00 Pulj: Balkansko prven stvo v boksu, prenos - 18.45 Pripovedi iz muzeja revolucije -  19.30 TV dnevnik 20.00 Tekmovanje glasbene mladine - 21.00 Včeraj, da nes, jutri - 21.25 Hej, naj, kaj nam mar!, ponovitev zabavno glasbene oddaje
TV Zagreb — I. program:
9.15 Poročila - 9.25 Glasbeni tobogan - 10.55 Odkritje spomenika žrtvam faSizma. prenos iz Jajincev - 12.15 Kmetijska oddaja - 13.15 Jugoslavija, dober dan - 13.55 Gledalci in TV - 14.25 Bratje Mane v cirkusu, ameriški film - 15.50 Nedeljsko popoldne - 17.10 Zgodnja pomlad, kitajski film - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Baza na Donavi - 21.00 S kamero po svetu - 21.30 TV dnevnik - 21.50 Športni pregled
PONEDELJEK, 6.10.
8.45 TV v soli: TV koledar, Mesto se širi, Vladimir Vi-drič, Secesija na Hrvaškem -10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Risanka, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) -16.15 Kmetijska oddaja T V Zagreb - 17.15 Poročila -17.20 Ciciban, dober dan: Trgatev - 17.35 Nobelovci: Trgovec smrti, l.del angleške dok. serije - 18.00 Jedrska revolucija: Atom, ta neznanka - 18.35 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 M. Dolenc in E. Robar-Dorin: Jonov let, drama - 21.25 V zna-
menju - 21.40 .'15 mm. oddaja o filmu
Oddajniki II. TV mrese
16.15 Test - 16.30 TV dnevnik - 16.55 Radost Evrope, pre nos - 18.15 Domača beležni-ca, izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.50 Zagrebška panorama - 21.20 Skag. serij ski film (do 22.20)
TV Zagreb - !. program:
15.30 TV v Soli: Poštni nabi ralnik, Mesto se širi, Rojstvo. O zraku (do 16.30) - 16.50 Poročila        16.55 Radost Evrope - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Vara* din - 18.45 Zdravo, mladi 19.30 TV dnevnik  - 20.00 M.Krleža:   MaSkerada. TV priredba - 21.25 Glasbeni trenutek - 21.30 Kultura in raz voj - 22.15 TV dnevnik 22.30 Šahovski komentar
TOREK, 0.10.
9.06 TV v soli: TV koledar. Poštni nabiralnik. Dober tek. Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka,   Književnost   in jezik. Mali    program, Glasbeni pouk. Zadnje minute • 15.45 Šolska  TV:   Tito  na čelu partije, Kaj je ekologija -17.15 Poročila - 17.20 Beli delfin, francoska risana serija - 17.35 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Sedem madžarskih balad - 18.00 Pisani svet:  Poljane - Bela krajina  -  18.30 Obzornik -18.40 Obramba in samozaščita • 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Odgovornost   za neodgovornost, aktualna   oddaja 20.55 C. Brule: Voltaire - Ta vražji človek, francoska nadaljevanka - 21.55 V znamenju -22.10 Za lahko noč z Mar tialom Sola lom. 1. del
Oddajniki II. TV mrese:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Književni klub -18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20100 Zabavno glasbena oddaja - 20.55 Dokumentarna oddaja - 21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Duh Gane, ganski dokumentarni film
TV Zagreb — I. program:
15.30 TV v soli: Učenci v samoupravni družbi; 60 let Vukovarja, Reka Krka - 17.40 Poročila - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Obramba in zaščita, oddaja TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop, notranjepolitična oddaja - 21.00 Daljava žaluje za pomladjo,
japonski film 22 40 TV dnevnik
SREDA, 7. 10.
9.00 TV v Soli: TV koledar. Učenci v samoupravni družbi, 60 let Vukovarja. Reka Krka - 10 00 TV v Soli: Biologija, Risanka, Kocka, kockici: Mali program, Risanka. Telesna vzgoja, Zadnje minute    17.30 Poročila - 17.35 Cirkus  -   18.00 Romantika proti   klasicizmu, angleška dokumentarna serija - 18.25 Obzornik -  18.40 Balet za vsakogar: Kaj je balet. 1 del angleške serije - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zma   19 30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Film tedna: Pločevinasti boben,  zahodnonemSki film 22.25 V znamenju Leta 1927 rojeni nemški pisatelj Gunter Grass je pred časom napisal roman Pločevinasti boben, toda šele po izjemni filmski ekranizaciji Volkerja Schlbndorffa je delo prodrlo v svet in doživelo Številna priznanja. Gre za nekakšno kroniko prve polovice našega stoletja, za družbene spremembe, vzpon nacizma,grozote druge svetovne vojne, kot jih je doživljal pritlikavec Oskar.
Oddajniki II. TV mreie:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik - 17.45 Neven, otroška oddaja - 18.15 Gradbinci, reportaža - 18.45 Na obisku... - 19.30 TV dnevnik -20.00 Bemus 81, prenos otvoritve - 21.35 Zagrebška panorama - 21.55 Ljubezen po kmečko,  ponovitev humori-
22.35 Gibljive
stične senje slike
TV Zagreb - I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Neven, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Na obisku ... - 19.30 TV dnevnik -20.00 Aktualna sreda - 21.15 Orel in korenine, dokumentarna oddaja TV Ljubljana -22.00 TV dnevnik
ČETRTEK, 8.10.
8.55 TV v Soli: TV koledar. Matematika, Proizvodnja in površinska zaščita. Zemljepis 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Združeni narodi. Risanka, Pravljica, Zadnje minute - 15.55 Šolska TV: Tito na čelu partije, Kai je ekologija - 17.25 Poročila -17.30 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd -18.00 Nova' obzorja, doku-
mentarna serija TV Novi Sad - 18.30 Obzornik - 18 40 Mladi za mlade: Kinetikont in Forma viva - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj-19.26 Zmo do zma - 19.30 TV dnevnik 19.56 Vreme 20.00 Studio 2 21.30 625 - 22.10 V znamenju
Oddajniki II-TV amreae:
16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.46 Babičin vnuk. otroška serija - 18.15 Znanost
- 18.45 TV kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik: Uroš Peruško - Po izbiri 23.00 Poročila (do 23.06)
TV Zagreb - I. program:
15.30 TV v šoli: Proizvodnja in površinska zaščita. Zemljepis - 17.40 Poročila - 17.45 Babičin vnuk - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 TV kabaret -19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 20.50 Hobi v sobi. kviz
- 21.46 TV dnevnik Šahovski komentar
22.00
PETEK, 0.10.
8.55 TV v šoli: TV koledar. Pariz. Slovenščina - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute -15.30 TV v šoli: Pariz, Slovenščina - 17.10 Poročila - 17.15 Cebelko Maček, japonska risana serija - ! 17.40 Jazz na ekranu: Pori in Etta Cameron - 18.10 Obzornik - 18.20 Jezik v javni rabi: Uporaba lastnih imen v pisnem jeziku - 18.30 Sodobna medicina: O invalidsko-pokojninskem zavarovanju -18.56 Ne prezrite - 19.10 Ri-l sanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - J9.55 Vreme - 20.00 C. Richter: Prebujajoča se dežela, zadnji del nadaljevanke - 22.15 V znamenju - 22.30 Nočni kino: Zahodni Indijci (delovni nasi.), mavretanski film Francosko-ma vre tanski film Zahodni Indijanci je nastal po literani
TRŽNI PREGLED
predlogi
Boukmana. To je i, o antilskent otočni njegovi 400~krtm zgodovini, o zasužnjevanju m tst o suženjstvu mode* dobe. Režiser Men Hondo je v neJsem intervjuju o svojem filmu dejal: +Cepm* po svoji volji, je. / postala donuMMaa različnih (judsiet Vendar se
karakteristika črsrn prebivalcev s tem m spremenila. Afriks* dandanes predmet zasužnjenoma, _ zaradi notranje razdelitve, pa tm&i kerpravv času tu še vedmo, dragoceno pristnega človeks. naj povem, da m-podobnosti mned ameriško TV nadaljevanko Ko in mojim filmom. Ms film govori o usoc celega ljudstva«
Oddajniki n.TVi
16.55 Test - 17.1CT1N v madžarščini  • I"*] dnevnik -  17 45 18.15 Koraki,' daja - 18.45 Godba C od ona,   l.del -dnevnik - 20.00 kumen tarna
leni kabaret, - 21.40 V peteklk7 turni mozaik (do 23.40
TV Zagreb — I. < 17.40 Poročila svet - 18.15 TV 18.25 Kronik« 18.45 Mladkaoka"
SoT¥rva19^
esbena oddaj« )vih se 21.45 TV bavno glasbenaT
JESENICE      Solata 35 din, špinaca 40d*v tača 50 din, korenček 25 < 70,70 din, čebula 12,50 din,
dinarjev, kumare 35 din, *■_
25 din, paprika 27 din, štive jabolka od 14,80 do 18 din. hn dinarjev, grozdje od 30 do 35 mone 58 din, koruzna moka narjev, surovo maslo 185,7 smetana 82,30 din, skuta 66 kislo zelje 20 din, jajčka od 6,90 din, krompir 8 din.
NOVO V KINU
Inšpektorica Levasseur ni čisto običajna uslužbenka — je seveda ženska. Ne zadovolji se z navideznimi dokazi, z na hitro opravljenimi raziskavami in včasih posumi tudi v svoje kolege. Takšni kolegi pa znajo postati prav nevarni. V francoskem filmu Policajka igra priljubljena Miou-Miou.
Amerški film Zmagovalec vzame vse pripoveduje o veteranu iz prve svetovne vojne, ki sanja o velikem podvigu. Udeleži se trans-kontinentalne motoristične dirke, na kateri doživlja tudi romantično ljubezen. Filrn razen izredne igre glavnega junaka (David Caradin) ponuja vrsto prizorov, ki jih bodo veseli predvsem ljubitelji moto-rellvjev.
LAF U SRCU!
Student Vlada, ki fe prišel » podeieUa "Beograd, bi «. rad (im Ktretft&il v ^^S^Z^otSS^^%
najstirni let, odKn m\\inm Rickert, ki je hkrati tudi scenarist,
filma Močni in «wnut u . y zgodbo, potem pa vodi glavnega gledalce prvih deset ^ čeprav so njegovi hki izmišljeni, nas
junaka v »'^^'^^rSsednika Kennedvja. Elektror, "
gieumcc ~—    ipmlieiodih Čeprav so njeg"*«      ihbb^h, i
junaka v situacije ki lJI"1g(aBdnik<| £ennedyja. Elektronska glasba
fflm ^mmJa.nfl "Saz polenih spletk in zlomov. izvrstno vklapha vpr^l -----
se
J
KINO
CENTER KRANJ
2. oktobra amer. ban: vojni film NARED SIK STEINER ob 16. tn 18. un. ital. ban. erot. krim. film TEROR FJCPRESS ob 20. uri
3. oktobra amer. han: i'ojnt film NARED NIK STEINER ob 16, 1H. in 20. un. premic ra amer. ban: polit, filma MOČNI IN ZLO ČINCIob22.uri ■
4. oktobra slov. ban: mlad. film SREČA NA VRVICI ob 10. uri, amer. ban: vojni film NAREDNIK STEINER ob 15., 17 m 19. un,
premiera amer. ban: pust. filma ZMAGO VALEČ VZAME VSE ob 21. un
5. in 6. oktobra franc. ban: knm. film PO LICAJKA ob 16.. 18. in 20. uri
7. in 8. oktobra amer. ban politični film MOČNI IN ZLOČINCI ob 16.. IS ,n 20. un
STOR2IC KRANJ
2. oktobra premiera franc. ban: filma FANTOM SVOBODE ob 16, 18. in 20. un
3. oktobra amer. ban: LASJE (HAIR) ob 16. uri. nem. ban: erot fihn SLVIA V CAR STVU STRASTI ob 18. in 20. un
4. oktobra amer. ban: srhljivka ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 14. uri, nem. ban. erot komed. SILVIA V CARSTVU STRASTI ob 16. m 18 uri, premiera domačega ban: filma LEV V SRCU ob 20. uri
5. in 6. oktobra domači ban: komedijo LEV V SRCU ob 16.. IS. in 20. un
7. oktobra amer. ban. akcij, film DRIVER ob 16., 18. in 20. un
8. oktobra amer. ban: srhljivka ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 16.. I H. in 20. un
TRŽIČ
3. oktobra jop ban nsani film JUNAKI NJI V STEPI ob 16. uri, amer ban krim film PO ZAKONU IN PENDREKU ob 18. in 20. un. premiera amer. ban: punt filma ZMAGOVALEC VZAME VSE ob 22 un
4. oktobra ital. amer. ban: umt film IMF NyjE%S?NOBODY ob 15 un.JmTrban akcij film IZZIV ob 17. in 19 un, franc ban knm. film POLICAJKA ob 21 uri
ir'l%?£n amer ban SUi»b. film J A BOL KA 00 IS. m 20. uri
_ £• 7. oktobra amer. ban: vojni film NA REDNIK STEINER ob 18. in 20 uri
V .fv- momer. ban: polit, thriller MCtC NI IN ZLOČINCI ob 16.. 18 in 2Turi
DOM KAMNIK
NA V^RVICI n*"/«*an mUtd: SREČA VKOUrBir^Jr^ amer krim. film
SEDMERICA SEJE SMRT ob 18. m 20 u„
4. oktobra amer ban: akcij, film DRIVER ob 15. uri, amer. ban: knm. film SEDMERI CA SEJE SMRT ob 17 in 19. uri, amer. ban: polit, thriller MOČNI IN ZLOČINCI ob
21. uri
5. in 6. oktobra nem. ban: erot film SILVIA V CARSTVU STRASTI »b 18. in 20. uri
7. oktobra amer. ban. pust. film IZZIV ob 18. in 20. uri
8. oktobra domači han ni film LEV V SRCU ob 18. in 20. un
DUPLICA
.?. oktobra domači han: film LEV V SRCU
ob 20. uri. tt< ki avi
4. oktobrajap. han: nnant film JUNAKI NJI V STEPI ob 15 uri, amer han politični film MOČNI IN ZLOČINCI ob 17. m 19 un
7. oktobra nem. ban: emt. film SILVIA V CARSTM' STRASTI ob 20 un
8. oktobra amer. ban: vojni film NARED NIK STEINER ob 20. uri
ĆEftNJICA
2 oktobra amer han knm film PO ZAKONU IN PENDREK! oh 20. un
KOMENDA
2. oktobra amer ban. krim film ZAKLAD MORSKEGA PSA ob 20. un
.1. oktobra amer ban: akcij, film IZZIV oh 20. un
RADOVLJICA
2.oktobm amer. han film RRUBAKER ob 20. uri
:t. oktobra amer han tvest film DIVJA TOLPA ob 18. un. an#l han film PREGON ZA RAZPARAČEM ob 20. uri
4. oktobra angl ban film PREGON ZA RAZPARAČEM ob 18. uri. amer han fant film METEOR ob 20 un
5. oktobra amer han tirat, film DIVJA TOLPA ob 20. un
6.oktobni »mer ban film BRUBAKER ob 20. uri
7. oktobra amer. han fant. film METEOR ob 20 uri
8. oktobra ital. ban urst film PRELUKNJANI DOLAR ob 20 un
BLED
1 oktobra amer ban film LETALIŠČE ( ONCORDE 80 ob 20 un
I oktobra amer  ban   film lJU BEŽEN IN SMRT oh 18. un. amer han film LETA LISCE CONCORDE 80 ob 20 un
4 oktobra amer ban film LETALIŠČE CONCORDE 80 ob 18. un. franc barv film POLICAJ ALI BA NDIT ob 20. un
5. oktobra angl. ban film PREGON ZA RAZPARAČEM ob 20 un
rojai
6. oktobra amer. ban: fihn DTVJA '
ob 20. uri
7. oktobra amer. ban: filma ob 20. uri
8. oktobra amer. ban: film M
20. uri
BOHINJ BOHINJSKA
2. oktobra jugo&l. barv K L ENSKI OTOK ob 20 uri
3. oktobra franc. ban: film BANDIT ob 20. uri
4. oktobra amer. ban: film IN SMRT ob 18. in 20. uri
sora Skofja loka
2. oktobra franc ban: kotnetk/m i BEŽIMO ob 18. in 20. uri
3. in 4. oktobra angl. ban: komem*! KI ROP ZLATEGA VLAKA o»J«»J
OBZORJE ŽELEZNIKI
2. oktobra angl. ban: hmm ROP ZLATEGA VLAKA obSOmn
.1. oktobra amer.  ban: kemtm* H ATT AN ob 20. uri
4. oktobra franc. komedija HRAJ0 ŽIMO ob 18. in 20. uri
JESENICE RADIO
2. oktobra amer. punt. film JAGC* in 19. uri
,?. in 4. oktobra nem. ban: TEL DRAKULA ob 17. in /SL itn
5. m 6. oktobra ital. ban: /Um CONCORDE 79 ob 17. m /ft un
7. oktobra ital. erot film ŽE.\A oh 17. in 19. uri
JESENICE PLAVŽ
2». oktobra amer. akcij.
fibm
..  amer. _ ŽIVCI ob 18. in 20. uri
3. in 4. oktobru ital akcy. fim CONCORDE 79 oh 18. in 20. un
5 in 6. oktobra nem. grarfmaa DRAKULA ob 18. in 20, uri
8. oktobra ital. erot. film ŽENA ob 18. in20.un
KRANJSKA GORA
.? oktobra amer. urtt. fihn LBG&*\ KASTRU ob 20. uri
7. oktobra ital. fibm AFERA O 79 ob 20. uri
DOVJE MOJSTRANA
.?. oktobra amer. film PRIHAJA
,>b 19.30 § 1
4 oktobra amer. han film U KASTRU ob 19^0
2 OKTOBRA 1981
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
15.STRAN GLAS
OB JUBILEJU KOMPASA
r
Delovna organizacija »KOMPAS JUGOSLAVIJA« zavzema ie 30 let pomembno mesto v slovenskem in jugoslovanskem turističnem gospodarstvu. Rezultati, ki jih pri tem dosega, so plod zavzetega, odgovornega in strokovnega dela njenih delavcev.
Kompasovi hoteli, poslovalnice, avtobusi in sorazmerno velik potencial osebnih vozil za izposojanje so se v rokah njegovih delavcev prebili v vrh jugoslovanske turistične ponudbe.
Predstavljamo vam le del Kompasove ponudbe izletov, potovanj, oddiha in počitnic ob morju in na snegu.
Ohrid — oddih in izleti, 4/10, 11/10, 18/10
Istra — Brioni, 1 dan, 4/10, 10/10, 11/10 Novi Sad — londonski kraljevi balet, 21/10, 2 dni
Sveti Štefan —oddih in izleti, 4/10, 11/10, 18/10
Budva, 2 dni, 10/10, 17/10, 24/10 Kompasovo srečanje  v  hrvatskem Zagorju — G. Stubica — Kumrovec — 2 dni, 17/10
Novi Vinodolski, 5 dni, Kompasova srečanja, 27/11 Ohrid, 5 dni, 27/11
Sveti Štefan — H. Maestral, 27/11, 5 dni
IIIMPASOV $W CENTER
»Tudi letos je v Kompa-poslovalnici na Tito-
12 v Ljubljani odprt SKI 5NTER.
V Centru so na voljo -TV informacije o Ko m pa-h zimskih aranžmajih. ^-wJujejo še Alpina, Elan ^ Rašica.
Na voljo vam je ZIM-k£i PROGRAM 81/82, v g* dobite brezplačno v Kompasovih poslo-^trjicah.
hoditi
k. Pravzaprav ne gre za ^Ss^no obliko krediti ra-^l, »j po zakonu za aranž-^je v inozemstvu niti ni izvoljeno. Temu bi lahko j^kliSAMOKREDITIRA-k^jE- To pa pomeni, da ob vjjjavi vplačate akontacijo k^OOdin na osebo, nato pa
^daljujete s plačili obro-v poljubni višini vse ^ 3dni pred odhodom, ko >ra biti aranžma v celoti an.
%rusTi
w Vsem tistim, ki se boste \Jlj3vili do SREDINE NO-kJEMBRA, bo Kompas gl^al POSEBEN 5-OD-rrOTNI POPUST. Za-^Jju&ne skupine nad 25 ^ei> pa bodo imele POBUNE POPUSTE.
POGOJI
Standardni pogoji so enaki kot za vse Kompasove programe. Navedli bomo le nekaj posebnosti:
— Če še ne obvladate smučarskih veščin, se boste lahko prijavili v smučarske tečaje.
— Vse cene so oblikovane na dan 1. 9. 1981. Če bi prišlo do občutnih sprememb v tečajih tujih valut, si Kompas pridržuje pravico zvišati ali znižati ceno aranžmaja.
— če se boste odločili za lasten prevoz, boste morali priti v kraj bivanja na določen dan.
— Vsem, ki se boste odločili za smučanje v tujini, priporočamo, naj si uredijo zdravstveno zavarovanje za tujino pri pristojni krajevni skupnosti zdravstvenega varstva. Ne bo pa odveč, če boste tisti, ki boste smučali doma, imeli potrjene zdravstvene izkaznice.
— Gostje, ki bodo smučali v Avstriji, Italiji ali Franciji, naj vzamejo s seboj po 1 sliko za smučarsko izkaznico.
DOBRO VELJA RAZMISLI-        ■ fl n	
TI, KJE BOSTE PREŽIVELI |PC|	
SVOJE NAJLEPŠE	JESEN- J^^W^
SKE, ZIMSKE IN SPOMLA-	
DANSKE DNI.	
KOMPASOVPROGRAM»JE-	
SEN-ZIMA-POMLAD 81/82«	
VAM TO OMOGOČA, SAJ	
SMO ZA VAS V TA NAMEN	
PRIPRAVILI ZANIMIVE TE-	
DENSKE ARANŽMAJE, IN	
SICER:	
KRAJ	OBJEKT
PORTOROŽ	hotel BERNARDIN
	hotel LUCIJA
POREČ	hotel PALAČE
	hotel PARENTIUM
	hotel PICAL
	hotel DELFIN
VRSAR	hotel PINETA
ROVINJ	hotel EDEN
MEDULIN	hotel BELVEDERE
OPATIJA	hotel ADRIATIC
RABAC	hotel MIMOSA
CRIKVENICA	hotel THERAPIA
SELCE •	hotel VARAŽDIN
MALI LOŠINJ	hotel AURORA
RAB	hotel INTERNATIONAL
PRIMOŠTEN	hotel ZORA, SLAVA
VELIKA LUKA,	hotel POSEJDON
Korčula	
BLED	zasebni apartmaji
LETALSKI PAKETI:
BAŠKA VODA
MAKARSKA
PODGORA
DUBROVNIK
hotel HORIZONT zasebni apartmaji hotel BIOKOVO hotel MINERVA hotel KOMPAS hotel PLAKIR, Babin Kuk
POSEBEN POPUST ZA UPOKOJENCE:
Rabac — Mimoza Poreč — Parentium
OMENJENI ARANŽMAJI VKLJUČUJEJO: letalske in avtobusne prevoze, transferje, rekreacijo pod zdravniškim nadzorstvom, možnost dietne prehrane, enkrat tedensko savno, masažo ali kegljanje, namizni tenis in mini-golf, trim kabinete, uporabo bazenov, posebne klubske prostore, izlete in prisotnost našega vodiča, polne penzione ali najem apartmajev.
ZAHTEVAJTE PROGRAM V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH IN PRI POOBLAŠČENIH AGENCIJAH. PRIČAKUJEMO VAS!
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
30 let vaš turistični kompas
2. OKTOBER — KOMPASOV DAN
KJE BOMO SMUČALI?
V Kranjski gori, Bohinju, na Ljubelju, na Pohorju (Kope), Kaninu, Ulovki nad Vrhniko, Mednem pri Medvodah.
Poseben   aranžma za SMUČARJE-TEKAČE pa je pripravil Kompas v   Porentovcm   domu v Kranjski gori.
Kompas je pripravil za vas aranžmaje na številnih znanih smučiščih v Avstriji, Italiji in Franciji,,
Ugodne aranžmaje pa nudi Kompas tudi v ČSSR.
POLEG HOTELOV TUDI APARTMAJI
V vseh smučarskih središčih, kjer boste lahko bivali v hotelih, bodo na voljo tudi apartmaji, kjer si boste lahko sami kuhali in si uredili prijetno bivanje -po svoje. Kje bodo apartmaji in koliko bo potrebno odšteti za vse udobnosti, pa boste izvedeli v eni izmed prihodnjih številk našega časnika.
Turistična potovanja:
Graz, 1 dan, 3/10
Budimpešta, 3 dni, 9/10
Praga, avtobus-letalo, 3 dni, 6/11 in 8/11
Dunaj—Praga—Kbnopište, 4 dni, 26/11
Amsterdam, 1 dan — posebno letalo, 15/10
Kitajska, 1., 8., 15., 22 in 29/11
Ostali programi turističnih potovanj so na voljo
v vseh naših poslovalnicah
Strokovna potovanja:
Bologna — Saie, mednarodna gradbena razstava, 3 dni, 16/10 St. Gallen — švicarski kmetijski in mlekarski sejem, 2 dni, posebno letalo, 8/10
Amsterdam — Eurofinish/vom, med. sejem za obdelavo kovin, 1 dan, posebno letalo, 15/10
Frankfurt — sejem knjige, 4 dni, 13/10, 16/10 Pariz — Pret-a porter (vstopnice zagotovljene), 4 dni, 16/10 Acapulco — Apimundia, svetovni kongres čebelarstva, 15 dni, 18/10 Pariz — Interclima-Batimat — razstava gradbenih strojev, elementov in konstrukcij, razstava klimatskih ogrevalnih in hladilnih naprav
ZA VESEL SKOK V SMUČARSKO SEZONO PRVI KOMPASOV SMUČARSKI BAL. V HOTELU LEV, petek, 9. oktobra
Silvestrovanje na snegu:
Visoke Tatre, 8 dni, 28/12 Nizke Tatre, 8dni, 28/12
Na voljo je bogat program smučanja v šolskih počitnicah od 8. 1. do 7. 2. 1982 in spomladanske smuke.
Poslovalnice Kompasa — vaš popolni turistični servis:
BLED, Hotel Krim,
Ljubljanska 7
CELJE,
Tomšičev trg 1
JESENICE,
Ul. Maršala Tita 18
KOPER,
Pristaniški trg 8
KRANJSKA GORA
KOZINA,
Krvavi potok 30
LJUBLJANA,
Miklošičeva 11
LJUBLJANA,
Titova 12
(064) 77-235, 77-245
(063) 27-413, 22-350
(064) 81-768
MARIBOR, (062) 26-751 Trg svobode 1
MURSKA SOBOTA, (069) 21-312 Titova 26
(066)
(064) (066)
(061)
(061)
22-555, 22-556 88-437 81-117, 81-292
326- 453,
327- 761 20-032, 24-611
NOVO MESTO, Novi trg 8 PORTOROŽ, Portorož 144 POSTOJNA, Titov trg 1 RIBNICA, Šeškova 42 ROGAŠKA SLATINA SEŽANA, Partizanska 37 SLOVENJ GRADEC, (062) 841-152 Glavni trg 38
(068) 21-333
(066) 73-167
(067) 21-220 (061) «61-798
(063) 811-805 (067) 73-226
333606
0MX 
G L, A S16. STRAN
PETEK. 2
ELf\N
tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem
f)bjavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1  Cisterna za gorivo 50 kub. m
2. Tovorni avto TAM 5500 - brez nakladalne naprave, leto izdelave 1972
5 kom raznih ventilatorjev in ostanki stroja za sitotisk
Licitacija bo v prostorih tovarne 9 oktobra 1981 ob ]'2. uri Ogled opreme in informacije '2. oktobra 1981 od 11. do 12. ure
GOZDNO GOSPODARSTO TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o 64164 Bohinjska Bistrica Grajska 10
Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge
ČI8TILKE V DELAVSKEM DOMU
Za navedena dela se delovno razmerje sklene za določen čas - H mesecev.
Samsko stanovanje v Bohinjski Bistrici je zagotovljeno Prednost pri izbiri imajo kandidati iz področja Bohinja.
?f?i<Kr^naika,Mlidati Pojejo v roku 15 dni po objavi na naslov: ruZD Gozdarstvo Bohinj, 64264 Bohinjska Bistrica, Grajska 10.
A
CESTNO PODJETJE KRANJ
oglata na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge:
2 SNaStLKEEVAL€EV OD8EKOV CEST
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1.
- interno kvalificiran cestar, starejši od 18 let.
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
pod pod 2.
- polkvalificiran delavec
Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo. ki bo trajalo tri mesece.
Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja.
K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu.
Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri.
(nj) metalka
Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja TOZD Triglav Tržič
objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODENJE PROIZVODNJE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- višja izobrazba tehniške smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj v proizvodnji ali
- srednja izobrazba tehniške smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj v proizvodnji,
tečaj iz varstva pri delu,
— organizacijska sposobnost,
— sposobnost sodelovanja,
_ družbeno-politične in moralne vrline,
_ mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev »kratkim žiX«JeP*«°» »»J kandidati pošljejo na naslov: Metalka TOZD Triglav tržič, Bistrica 132, s pripisom »»Razpisna komisija«, v 15 dneh po objavi, v zaprti ovojnici.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestil, v 15 dneh po izb.n.
Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
RAČUNOVODJE SOLE
Pogoji:
— višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta" delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog ali
— srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj,
— 3 mesečno poskusno delo,
— delo se združuje za nedoločen čas
UČITELJA GLASBENE VZGOJE \
Pogoji:
— pogoji so zakonsko določeni,
— delo se združuje za nedoločen čas
Prijave z dokazili sprejema tajništvo šole 15 dni po objavi.
GORENJSKA PREDILNICA Skofja Loka
Kidričeva 75, n. sol. o.
vabi k sodelovanju
PRIPRAVNIKA
za delo v TOZD Predilnica
Pogoj;
- končana Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, oddelek  za  tekstilno tehnologijo
Pismene prijave sprejema kadrovska služba Gorenjske predilnice Skofja Loka, Kidričeva 75.
Samostojna osnovna šola PADLIH PRVOBORCEV ZIRI
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA
za razredni pouk v 4. razredu (popoldanska izmena) za nedoločen čas
Na   voljo  bo  samska garsonjera. Prometne zveze ugodne. Pogoji:
— učitelj z učiteljiščem ali PA
— prednost imajo kandidati, ki so " oprvili strokovni izpit
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Razpisna komisija pri osnovni šoli Žiri.
Nastop delovnega mesta je možen takoj.
Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske — Kranj
DEŽURNI VETERINARJI
od 2.10. do 9.10.81
za občini Kranj in Tržič
BEDINA Anton. dipl. vet.. Kranj, Betonova 58, telefon 23-518
GAŠPERLIN Boštjan, dipl. vet., Kranj, Sorlijeva 39, telefon 26-836
za občino Skofja Loka PIPP   Andrej,   dipl. vet., Skofja   Loka, Partizanska 37, tel. 60-380
za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC Franci, dipl. vet., Zasip, Stegne 24, tel. 77-639
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
LOKA SKOFJA LOKA
proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje
TOZD JELEN, gostinstvo Kranj
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge:
I KUHARICE V RESTAVRACIJI FRANKOVO NA81 V SKOFJI LOKI
Pogoj:
K V kuharica
1. KUHARICE V RESTAVRACIJI PODLUBNIK
V SKOFJI LOKI
Pogoj: — K V kuharica
1 VEC TOCAJK V OBRATIH TOZD V KRANJU IN
V SKOFJI LOKI Pogoj: — K V natakarica ali PKV natakarica
1 POSLOVODJE ZA GOSTINSKI OBRAT STARI MA1
V KRANJU
Pogoj: — VKV gostinski poslovodja in 3 leta prakse ali gostinski delavec in 5 let prakse na podobnih
ali enakih delih
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in praksi posHite v 15 dni po objavi oglasa na naslov: ABC Pomurka, LOKA, f Loka, D888, Kidričeva 53, Poskusno delo pod točkami 1.. traja 45 koledarskih dni, pod točko 4 pa 60 koledarskih dni.
Delovna skupnost CENTRA SLUŽB SIS OBČINE SKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti podlagi svojega sklepa objavlja naslednja prosta dela
■ naloge
ORGANIZACIJA, USKLAJEVANJE IN VODENJE PLANIRANJA IN IZVAJANJA SVOBODNE MENJAVE DELA V OBČINSKI SAMOUPRAVNI KOMUNALNI INTERESNI 8KUPNOSTI IN SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTITERIZVAJANJE DRUGIH OPRAVIL ZA TI DVE SKUPNOSTI
Pogoji: — visoka oziroma višja izobrazba ekonomske, gradben*
organizacijske smeri, - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim Poskusno delo je t ri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in krst. opisom o dosedanjih delovnih izkušnjah sprejema delci skupnost Centra SIS Občine Skofja Loka 15 dni po objavi.
sava commero
trgovina z gumenimi in kemičnimi izdeik>
P o.
Kranj
Kadrovski  sektor delovne organizacije objavlja delovno nalogo
KONTROLA FINANČNO MATERIALNEGA POSLOVANJA NA TERENU
Vsebina delovne naloge:
Kontrola finančno materialnega poslovanja prodajaln DO na
-Jugoslavije
Pogoji:
- ekonomist s tremi leti delovnih izkušenj na enaki ali podobni
rti nalogi,
- nekaznovanost in moralno etična neoporečnost.
- odslužen vojaški rok
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delovno razmerje skleneš*
nedoločen čas.
Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili spi*.***j
Kadrovski sektor. Oddelek za kadrovanje,.Kranj, Škofjeloška -
po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 60 dne*
končani izbiri.
ELFkN
TOZD SMUČI
Tovarna športnega orodja
Begunje na Gorenjskem
Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih Smuči,  6.  člena  Pravilnika  o  začasnem razporejal delavcev v tujini ter 59. člena Statuta TOZD Smači *| sklepa razpisne komisije razpisujemo dela in naloge
člana upravnega odbora v firmi ELAN SKANDINAVIEN AB NA ŠVEDSKEM
Pogoj i i
- diplomirani ekonomist;
- zunanjetrgovinska registracija / aktivnim znanjem angleškejs*
zika,
- moralno politična neoporečnost,
- drugi pogoji po Pravilniku o začasnem razporejanju delavci ■
delo v t ujini
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas - 4 leta. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema 15 dni pi razpisa komisija TOZD Smuči, Klan tovarna športnega
Begunje na Gorenjskem.
2 OKTOBRA 1981
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
17. STRAN O L A
»KLUB SENIOR« V DUBROVNIKU
tetoe       v okviru svojega     KLUB SENIOR, ki jim bo nudil
Ljubitelji Kriške gofre!
Planinsko društvo Križe obvešča da je koca na Kriški gori odprta ob sobotah, nedeljah in praZ. nikih. 4 r
programa    »jesen-zima-pornfad« Kompas nudi oddih v svojem Vrtela v Dubrovniku. Hotel se **ahaja na odličnem mestu na polotoku Lapad, tik ob morju, ▼"»f aobe imajo tuš, WC, telefon ^ to centralno ogrevane, v hote-'vi pa je tudi zaprt zimski bazen, ^auns, trim kabinet, v bližini pa *o teniška igrišča. Teden bivanja *tane od 4.860 din naprej, vrači? **bdo pa je: 7 polnih penzionov, **t*kki prevoz in transferji, turi-^liAui   taksa   in zavarovanje. Otroci do 7. leta imajo 20 odstotkov popusta, vsi ostali pa 10 od Hotkov popusta na tretje ležišče v dvoposteljni sobi. Tudi letos bo Kom pa so ve   goste   delov« I
vključeno v ceno aranžmaja: aperitiv ob prihodu, stacionira nega vodiča, ki bo v hotelu skrbel za dobro počutje gostov, bogat program aktivnosti v času bivanja, poseben klubski prostor za dnev ni oddih, v katerem bodo na voljo knjižnica, TV sprejemnik in družabne igre, hranili se bodo lahko po lastnem izboru (naročilo za naslednji dan), imeli bodo možnost dietne prehrane, enkrat tedensko bo šef kuhinje demonstriral pripravo dietne hrane, vsak dan do v hotelu organizirano plavanje, rekreacija in masaža, v času ko v prostorih ne bo drugih gostov, gostom bo omogočena nabava    zdravilnih    zelišč, proti
1f# I globtour
turistična agencija
Z GLOBTOURJEM NA SMUČANJE VČSSR
doplačilu pa se bodo lahko udeleževali izletov v okolico, ki jih bo pripravil vodič. Odhod prve skupine je 11. oktobra.
BEOGRAD RAB
TRGATEV VBRDIH
Turistična agencija
ALPETOUR
programi potovanj za zaključene skupine (letalo, vlak. avtobus)
sedemdnevni paketi, 17. in 24.10., cena samo 3370 din, možnost »aktivnega« dopusta
program eno- ali dvodnevnega izleta za zaključene skupine
VESELO
MARTINOV AN JE avtobus, 7. - a 11. RIM
1 dan z letalom, 22. 10., cena 3500 din
prodaja domaČih in mednarodnih letalskih vozovnic
Prijave in informacije v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
Globtour vam nudi smučarske počitnice na Slovaškem v Visokih in Nizkih Tatrah. Na voljo vam je pet smučarskih centrov. Na meji med Visokimi in Nizkimi Tatrami leži Donovalov, kjer so vam na Wjo hišice (do 7 postelj). Tedenski najem stane 6.860 din. Opremljene so tudi s kuhinjo. V Liptovskv Janu v Nizkih Tatrah vam je na voljo hotel z zimskim bazenom. Sedem polnih
Kzionov velja 4.120 din. V Jasni, enem najbolj poznanih smučarskih centrov vam je tudi na voljo d, kjer stane 7 polpenzionov 4.400 din. V Štrbskem Plesu, najboljšem smučarskem centru vam je nj voljo 7 polpenzionov v hotelu FIS za 5.500 din. Pod visokim Lomniskim Štitom z vrsto žičnic in Norimi smučarskimi tereni vam Globtour nudi počitnice v hotelu Slovan (5.950 din za 7 polpenzionov) in domu Sasanka (3.550 din za 7 polnih penzionov) v Tatranski Lomnici. V najbližji bodovalnici zahtevajte Globtourjev zimski program, v katerem vam je poleg podrobnejših infor-i o omenjenih aranžmajih predstavljena celotna smučarska ponudba Globtourja.
r
IZ KOMPASOVEGA  TRADICIONALNEGA PROGRAMA
m|j       *esen 2lma P°m'ad 81 /82
, i
CRIKVENICA
J*
leto-delu
je eno najstarejših višč  na severnem Jadrana. V tem  prijetnem mestu z ugodnim podnebjem je Kompas rezerviral za vas hotel THERAPIA. v katerem varneje na voljo poleg udobnih sob s TWC tudi restavracija, kavarna, aperitiv bar, pokriti BAZEN z ogrevano MORSKO vodo in igrišča za tenis v bližini hotela.
CENA TEDENSKEGA BIVANJA: 3.150 din — 7 polnih penzionov, turistična taksa, kopanje v bazenu
INFORMACIJE IN PRIJAVE: poslovalnice Kompasa in pooblaščene turistične agencije cije
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
J
Kmetijsko živilski kombinat
TOZD Komercialni servis
IKranj HM z n. sol. o. Skladišče
RADITEjLJI! ™*&a
t*-B-r* X A • Hrasrje,tel. 26-371
Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material:
— cement
— Schiedel — YU — dimnik
— parket
— nidrirano apno
— strešnik »Novoteks«
— betonske mešalce 100 litrov
— teraco plošče — salonit plošče
v.
Izkoristite ugoden nakup!
^IŠČITE TINO — OBIŠČITE TINO — OBIŠČITE
LEPO IN TOPLO SE BOSTE OBLEKLI V BLAGOVNICI TINA, KJER VAM V I NADSTROPJU NUDIMO BOGATO IZBIRO:
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Koroška 53 c
objavlja potrebo po
delavcu za nedoločen čas za opravljanje nalog
— POSREDOVANJE \e-LEFONSKIH POGOVOROV
— ČUVANJE OBRATA IN
— ADMINISTRATIVNA DELA
Pogoji:
— poklicna šola administrativne oziroma sorodne smeri,
— tečaj za telefoniste,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— odslužen vojaški rok,
— poskusno delo 2 meseca
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju obveznosti v 15 dneh po objavi v tajništvo Elektrotehniškega podjetja Kranj, Koroška cesta 53 c.
ENTRAL
KRANJ
i. KUHINJA DELIKATESA NUDI TUDI V POPOLDANSKEM ČASU KVALITETNE IN RAZNOVRSTNE TOPLE IN HLADNE OBROKE ZA MALICE. NA TO UGODNOST OPOZARJAMO ŠE POSEBEJ DELOVNE ORGANIZACIJE Z NEUREJENO MALICO V POPOLDANSKEM ČASU.
2 SrOSSP NAJŠIH POSLOVALNICAH PRI-POROČAMO UGODEN NAKUP OZIMNI-
L-rij.
k.
KRANJ
modnih prešitih plaščev in bund smučarskih bund in kompletov po ugodni ceni
moških, ženskih in otroških hlač ostalih oblačil številnih -proizvajalcev
BLAGO LAHKO KUPITE NA POTROŠNIŠKO POSOJILO
IŠČITE TINO — OBIŠČITE TINO — OBIŠČITE
KMETIJSKA ZADRUGA Skofja Loka
objavlja prosta naloge
dela
ŠOFERJA KAMIONA
~ VOZNIKA
Kandidati za opravljanje tega dela morajo imeti dokončano Šolo za voznike motornih vozil C kategorije ter vsaj- eno leto delovnih izkušenj na vožnji kamiona.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat KZ Skorja Loka 15 dni po objavi.
-N
KOM PAS
i JUGOSLAVIJA
TEDEN DNI
SV. ŠTEFAN-HOTEL MAESTRAL
5.300 din (letalo, avtobus)
ODHODI: ob nedeljah zvečer, POVRATKI: ob sobotah dopoldne OKTOBER: 11., 18. in 25.
IZLETI: Ogled Sv. Štefana, Budve, Cetinja, Lovčena in Skadarskega jezera
DOPLAČILO ZA IZLET V ULCINJ: 450 din s kosilom MOŽNOST KREDITA! INFORMACIJE IN PRIJAVE:
POSLOVALNICE KOMPASA v NOVEM MESTU, RIBNICI, LJUBLJANI in v ostalih poslovalnicah ter pooblaščenih agencijah.
GLAS18.STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta
VINKA UŠENICNIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki so nam izrazili sožalje, podarili vence, cvetje in denarno pomagali ter ga pospremili na zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred.
VSI NJEGOVI!
Kranj, 28. septembra 1981
MALI	telefon 23-341
OGLASI	
PRODAM
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi nase drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE LOVRINEC
roj. Kotnik
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša zahvala dobrim sosedom, posebno Jeftetovim, Ramsakovim in Dežmanovim. Zahvalo smo dolžni dr. Grmovi za zdravljenje, dr. Rupnikovi in osebju jeseniške bolnišnice. Hvala č. g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se praporščaku SZDL kakor tudi govorniku ob odprtem grobu.
VSI NJEGOVI!
Otoče, 28. septembra 1981
V SPOMIN
Ah, kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni, smo najdražje na svetu izgubili tebe sinko ljubljeni.
5. oktobra bo minilo 10 let, odkar si nas zapustil kot sin, brat in prijatelj
JOŽE BENEDIČIČ
iz Blatne 7 pri Begunjah
1°Te^' da t« ni več med nami, le tvoj grob priča, da si se za vedno poslovil. Tvoj dom je prazen. Velika praznina in ostra bolečina je za vedno ostala za teboj. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Vsi tvoji: mama Jožica, oče Tone in brat Tone
Nov trofazni CIRKULAR z motorjem. 3 kW za laganje debelih drv. ugodno prodam. Stnarca 56, Kamnik 9355
DIRKALNO KOLO rog, 10 prestav in EMO 5 PEČ na olje, ugodno prodam Vujanovič, Kranj, Gregorčičeva 12 9360
Ugodno prodam rabljeno ZIDNO OBLOGO 225 x 225 x 136 < lambanjo macesen). KOTNO KLOP 155X135, oboje obrtniško delo ter plinski ŠTEDILNIK (3+1) s prostorom za jeklenko. Informacije po tel. 064-62-491
9361
Zaradi selitve poceni prodam termo-akumulacijsko PEČ AEG 5 kW Faletič, Moša Pijade 9 9362
Prodam MOTORNO ŽAGO husovar-na. Velesovo 43, Cerklje na Gorenjskem
9363
Prodam suhe hrastove PLOHE. Huje 23, Kranj 9364 Prodam mlado KRAVO, brejo 9 mesecev, in TELETA za rejo. Lahovče 37, Cerklje 9365 Prodam    60-basno HARMONIKO, znamke  veltmaister,  popolnoma novo. Dejanovič  Dušanka,   Kokrški  breg 1, Kranj, tel. 064-24-040 9366 Prodam nova dvižna GARAŽNA VRATA. Kem Jezerska c. 115, Kranj 9367 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK. Telefon 064-40-094 9368 Prodam TELICO za nadaljnjo rejo. Perko Mihaela, Visoče 7, Tržič 9369 Prodam 20 plemenskih OVC Bašelj 24, Preddvor, tel. 45-079 9370 Poceni    prodam    dobro ohranjeno KMEČKO PEČ. Ovsiše 21, Podnart 9371 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Jenkole Silva, Staretova 25, Kranj — Čirče 9372 Ugodno prodam PLOŠČICE od visoke lončene peči in ženske visoke, črne usnjene ORTOPEDSKE ČEVLJE za ploske noge št.  39, srednje pete. Kranj, Tomšičeva ul. 11 9373 Prodam JABOLKA bobovec, po 15 din kg in JABOLKA za žganjekuho, obrana, po 10 din kg. Ferdinand Bučan, Britof 96/a, Kranj 9374 Poceni prodam PEČ na olje EMO 8. Suljanovič Sakt Tavčarjeva 22, Kranj
9375
Prodam plemenske ZAJCE. Hobič, Dolenčeva 2, Kranj - Orehek 9376
Prodam »LANTENE« za fasadni oder. Sebenje 36, Tržič      . 9377
Po ugodni ceni prodam SPALNICO. Vehovec Marjan, Valjavčeva 14, telefon 24-859 9378
Prodam novo PEČ feroterm, 30.000 kalorij. Pintarič Ivan, Stara cesta 27, Kranj *™
Prodam 9 mesecev brejo TELICO si-mentalko, od dobre krave, izruvač za krompir lanz, 5 prm mešanih DRV ter nevozen MOPED PONY EXPRESS. Sp. Brnik 66,.Cerklje 9380
Prodam CEMENTNE BLOKE in CEMENT Močnik Lidija, Zlato polje 14/c,
Kranj 9381
Prodam dva LIPOVA HLODA Zepič Marija, Zlato polje 13. Kranj 9382
Prodam KLEPARSKI STROJ za krivljenje pločevine in žlebov (dolžine 2 m). Telefon 21-610
Prodam 2O0 kosov BETONSKIH BLOKOV 40 X 20 X 30 in 150 kosov 40 x 20 x 20 cm. Mermolja, Golnik 67 9384
Prodam MAČEHE, RIGELČKE in ZELJE v glavah. Šenčur, Štefetova 18
9385
Prodam SEDEŽNO GARNITURO in klubsko MIZICO. Tel. 22-853 - int. 45
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA KERNA
iz Ziganje vasi št. 6
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na poslednji poti v Križe. Posebna zahvala dobrim sosedom KS Sebenie tovornik., rfoširju za posilne besede.GOS Peko, OOS Obrtno podjetje TSč^delovnf orlaniza^ko. komornemu zboru Peko, Oddelku 511 - Peko, PD Križe, GD Križe sodelavcem finančna« sektorja BPT, prijateljem sinov in hčera ZLIT Tržič, Društvu upokojencev Trt? terTrat™ Zupanom za žalostinke. Posebno zahvalo izražamo teti Anici in župniku za tolažbo in obred.
Prav vsem še enkrat iskrena hvala' V8I NJEGOVI
Žiganja vas, 30. septembra 1981
V 90. letu je umrla naša dobra in Skrbna
HELENA ALJANČIČ
Markučeva mama iz Kovorja
Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, 2. oktobra 1981, ob 15.30 iz domače hiše J kovorsko pokopališče.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Kovor, 30. septembra 1981
na
NOVO -
NOVO  -  NOVO -
II   Ekspresna kemična čistilnica in pralnica
SATLER DRAGO,
Oldhamska 14. KRANJ (pri Vodovodi
Vam nudi klasično pranje in kemično čiAčenje vseh vrst oblačit, odej, in _ sodobni metodi, ki ne p<»Škoduje tekstimi
Odprto vsak dan od 7. do 19. ure.
sobota od 7. do 13. ure.
Obiščite nas, ne bo vam žal.
Prodam tetke PRAŠIČE. PŠENICO in ZELJE v glavah Lute 38, Šenčur 9387
Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 120 kg. Posavec 16, Podnart 9388
Ugodno prodam PEČ na trdo gorivo, 30.000 kkal Zakrajftek Alojz. Gobovce 9. Podnart 9389
Prodam suha trda DRVA v Gončah. Informacije po tel. 26-944 9390
Prodam ZELJE v glavah Škofjeloška 33, Stražišče - Kranj 9391
Ugodno prodam rabljene ŠTEDILNIKE: na trdo gorivo, širine 30 cm; električnega s 4 ploščami, plinskega s 4 gorilci in rabljen HLADILNIK Drempetič, Bri tof 156 pri Kranju „. J*??2
Prodam otroški športni VOZIČEK, STAJICO, AVTOSEDEŽ in POSTELJICO. Trstenik 47 Informacije po telefonu 22-863 — int. 44 9393
Prodam mlado KRAVO simentalko po teletu in TELICO. Trstenik 5, Golnik
9394
Prodam 20 kg težke PUJSKE Mrvič Lojze, Hrušica 42, Jesenice 9395
Prodam KRAVO simentalko s tretjim teletom. Sp. Brnik 23, Cerklje 9396
Prodam KRAVO, dobro mlekanco. Kuplenik 5,  Bohinjska  Bela (Ropret)
9397
Prodam mlado KRAVO, brejo 8 mesecev.  Rogač Valentin.  Zg.  Lipnica 4,
Ugodno prodam barvno TELEVIZIJO EI - Ni«, še v garanciji. Kemperle Ivan, Smledniška 70, Kranj, tel. 28-131 9399
Prodam dobro ohranjeno 3 kVV termo-akumulacijsko PEČ, staro 3 leta. Informacije dopoldan po tel. 67-121 - int. 258; popoldan: Mohorič, Log 44, ZeleznUn^-
Ugodno prodam masivno SEDEŽNO GARNITURO, dvosed in dva fotelja, tapicirane tudi zadnje stranice. Telefon 25-534 9401
Prodam dve mladi KRAVI, prvo štete-tom, drugo 6 mesecev brejo ter AUb I iN 1300, po delih. Papler, Vrbnje 14, Ra-dovljica jmi/z
Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Drolc, Tončka Dežmana 6,
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo, 37.000 kal. Kem Stane, Zg. Bitnje 263, Žabnica
Prodam 14 dni starega BIKCA za rejo. Britof 315, Kranj _ 9404
Prodam skoraj nov »DŽUBOX«. Telefon 22-615 9405
Prodam 8 let staro KOBILO, vajeno kmečkih del. Zg. Besnica 6 - 9406
Prodam suhe macesnove PLOHE. Do-linftek, Breg ob Kokri 20, Preddvor 9407
Ugodno prodam 5 kW termoakumula-cijsko  PEC   Naglic,  Koritno 44, Bled
Poceni prodam 4 delno dnevno OMARO (polisander). Telefon 26-127 od 10. do 14. ure .
Ugodno prodam stara OKNA in železne I - NOSILCE Uraverze). Krnica 42, Zg. Gorje ... ,
Prodam mladega  KONJA.  Poljče 1,
Prodam različno belo POHIŠTVO stol Kamnik   Informacije  po tel.  78-018 -
Bled „JS*1?
Prodam termoakumulaciisko PEG * kW, 40-litrski HLADILNIK in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (4 plošče) Groše Slavko, lJI. Gorenjskega odreda 18, V nadstropje, tel. 28-733 9413
Prodam OVCO za zakol. Tomažin, Bukovščica 20, Selca 9414 Prodam Prodam KRAVO s teletom. Zalokar, Gorjuše 42, Bohinjska Bm£j™
Prodam PEČ na olje alfa potez in 4 betonske MREŽE, 6x6. Ogled samo po poldan. Likar Marjan. Leskovica 26, Gorenja vas 9416
Prodam okroglo mrežasto STAJICO. Žula Anica, Tončka Dežmana H Kranj
9417
Prodam KONJA ali menjam za starejšega in dva PRAŠIČKA, težka 100 kg Visoko 90, Šenčur
Prodam RAZTEGLJIV KAVČ in 2 fotelja; tel. 22-289 9526 Prodam OBŽAGAN LES za ostrešje Zg. Brnik 11, Cerklje 9527 DESKE ZA OBIJANJE stropov pro dam. Šenčur, Beleharjeva c. 18 9528 Prodam »KOMBINEZON« št   46 za motor in škornje Alpine Star št. 44. Gaš-perlin. Kranj, Planina 3 9529 Prodam BIKCA za zakol ali za vzrejo. Čebul j, Adergas 27 95.30 Prodam KUPERBUSCH peč in PEČ na olje. Novakovič Smiljana, Kranj, Koroška c. 23. Ogled samo popoldne. 9531 Ugodno prodam novo prenosno TELEVIZIJO ekran 31 cm, 12/220 V, Bučan, Britof 240 9532 Prodam ohranjeno trajno žarečo PEČ -  KUPPERBUSCH   Dolenc, Gasilska 16, Kranj - StražirfUV 9533 Prodam MESO - pol teleta Naslov v oglasnem oddelku 9534 Okrasne rdeče ČESMINJE in nekaj SMREK poceni prodam Tel. 21-000 9635 Ugodno prodam dobro ohranjeno italijansko sobno PEČ na olje. Golniška 63, Kranj. tel. 23-369 96.36 KROMPIR   cvetnik  jedilni prodam Naslov v oglasnem oddelku 9637 Prodam SLAMOREZNICO z motorjem in 3000-litrski sod z mono črpalko za gnojevko POTTINGER  Jezerska c. 92, Kranj 9538
STREŠNIKE    t ra Janka sive barve, 800 kom., prodani i
(064)
Prodam UMETNIŠKO na platnu 80X120 cm. na«, iz leta   1920,   in i znamke Pinnock, Tine Kos, Cesta talcev 1,
Prodam 3 mesece brej trič Franc, Dražgoie 50.I
Prodam 10 prm suhih DfY, Gorenja vas 141. nad Sk. Lofapd
Ugodno prodani CIRKULAB in sadno PRESO 30 litrov na telefon 064-61-644 po 19.
Prodam mlado jalovo . litri mleka. Cesta na Bnk> Kranj
SEDEŽNO GARNITURO sed, 2 fotelja ta bure in vse skoraj novo 30 ^ , Moškon, Stošičeva 4, Kranj
Prodam KRAVO s tretian brez in 2 OVCI. Breznica
Prodam dve PEČI na i SKO PEČ ter dva Ilija, Kranj, Jenkova 8,
Prodam kombinirano PEC nico.  Partizanska   pot n.
Kranj
Prodam delovno BARAKO fon 22-206
Ugodno prodam ca. 500 kc NI KOV »trajanka«  temno * Forjanc Marija, Gorenjesavsta!
Prodam »PLOHE« 50 nun 25 mm. Zorman, Zg. Brnik 43
Prodam TRAKTOR p*«. Pogačnik Srečko, Za loše 13,
Prodam PUNTE. V oglje st-
Prodam 170 kv. m TER^ 4 cm in 250 kg »rabita« ML Cveto, Savska 2 A. Lesce 26-271
Prodam globok otroški VC. dre barve. Zon ta, Kranj LTl
de 6
Prodam 250 kv. m »rabits* Naslov v oglasnem oddelku
Prodam jedilno PESO in Z! vah. Grad 43, Cerklje
Prodam suha DRVA in polnjenje silosov. Zg. Brnik 70,1
Prodam novo PREŠO — žitni kombajn Zmaj 132. Predosije 46
Prodam ZELJE v glavah Cerklje
Prodam OBRAČALNIK Cerklje 98
Prodam KRAVO po izbiri za mlado klavno in 16 kub m DRV. Zalog 17, Cerklje
Prodam 10 kub. m model*.** DAK 2. vrsta. Lahko dostav Mlaka 27, Komenda
Prodam tri »klaftre* Apno 5, Cerklje
Prodam BIKCA, sedem t« Lahovče 61, Cerklje
Prodam teleta BIKCA, sest I rega. Velesovo 18. Cerklje
Prodam 62 kv. m hrastov PARKETA, 19 kom. VOGA, kom OPEKE za predelne * Kurirska pot 35, Kranj
Prodam malo rabljen KANI" Seva 2, Radovljica
Prodam KRAVO po ii Marija, Štefanja gora 27, C« Prodam HRUŠKE za m rič Mirko, Stefanja gora 13.
Ugodno prodam varilni MATOR in KAD za v kc barva) tel. 25-142
Prodam dobro ohranjen SALEC in uporaben ELEK 3 kW. Golniška 125, Kokrica
Prodam KRAVO s teletom **! Šmartno 5, Cerklje
Prodam 9 mesecev staro f rizi j ko. Naslov v oglasnem i Prodam   globok otroški KOŠ in »pajaca« za starost i gar Zdenka, Gasilska 5, F
Ugodno prodam nova TA 80X220 in okno 80X 140, tami. Ka kar, Smokuč 6, Žirovi—
GRADBENO BARAKO 2.5x5J dam. KriSnarjeva pot 5,
Kran-»     „ j , V bližini Radovljice prodam
suhih bukovih DRV. Naslov a
la snem oddelku.
Zaradi selitve prodam ksjd KO, 2 fotelja, kavč, mincci 3 X 2 m ter čmobel TV sprcj 9.560 din. Juvan, Gasilska 17,
Po ugodni ceni prodam NICO. Tel. 26-214
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK, (2 elektrika, S nje. Cena 3.500 din. Skulj.
Prodam   5-delno OMARO XIV« za v dnevno sobo Tel. 77-915 popoldne
Prodam mlado KRAVO, brejo. Srednja vas 2. Bohinj
46-48. Informacije 28-697 od <•
Prodam ^^"f^p^^ KLI Logatec 100x230 Poka** most 34jPolJanei»adSk. Loko
starej**
2 OKTOMA 1M1
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
»*S*«n
»LANTENE« za fasadni oder *» 10 m dolge Stara Loka 35. Sk
966.5
nova dvokrilna garažna VRA m. betonskih tlakovcev in 12 m mreže za kletna okna Tele-°*WZ-«)1 96««
KUPIM
POSODO - KADI. za nama -naje. Gole. Vilenica 15. Zg. Gorje
9418
260 kg FIŽOLA, sorte češnje-dobne aorte, in 50 kg jedilnega •A Ponudbe a ceno pošljite na VZGOJNI   ZAVOD FRANA 1N8KBGA    V SMLEDNIKU, '^ntednik 9419 rabljen TRAKTOR, znamke m rabljena OKNA in VRATA ■ Srednje Bitnje 5. žabnica 9501 koncertne ali klavirsko-kitnr ■n; ter note za citre, kupim ali ■ preslikanje   Rado Kokalj. >Naaorjeva8 9502 ' i mak> večjo »CENTRIFUGO« »perila. Zalog 26. Cerklje 9603 GARAŽNA VRATA Ponudb« »d 28. Cerklje 9604 rabljene DESKE za opaženje. m. Telefon 27-945 popoldan
9605
i nekaj kubikov rabljenih DESK in plohe) za betoniranje. Tele-NM 9506
VOZILA
»td:
_ N8U 1200 C. regi-•> »prua 1982. Bajt. Tominčeva -Kranj 9325 SIMCO 1301. letnik 1967. po alj, Volča 7. Poljane nad Skorjo 9215
ZASTAVO 750 de lux. dobro o. in novo DIRKALNO KOLO Grenc 4, Skofja Loka 9323 ZAPOROŽCA, celega ali po ' »OPEL KADETT, po delih. Zepič fjkruževo 69, Naklo 9330 tAVO 750 zamenjam  za večje P«erman Franc, Podhom 55, Zg.
9420
,- nove POLOSOVINE za RE-4. Ogled v petek popoldan. Dra-. i Ljubno 87, Podnart 9421 ."Pon TL, letnik 1976. prodam za " v odličnem stanju, žanova 18, . 21-852 9422 odlično ohranjen R-4. Tele 9423
z MENJALNIKOM za »fi-2.000 din, prodam. Grandovec, • odreda 16, Kranj 9424 M08KVICA. Ogled od 11. do Kovačevič Milan, Nazorjeva 12, 24-378 9425 ZASTAVO 750, letnik 1977, i 39.000 km. Lipar, Grad 33.
9426
-J ZASTAVO 101, 1973, za 12.000 '•K po delih. Orehovlje 13. Kranj 9427
prodam AMI 8, po delih. Koro wlje 18. Kranj 9428 i avto ZAPOROŽEC, star 3 leta, j opremljen, registriran do sep-1982. cena 48.000 din Tomič Veli .1 maja 69, tel. 26-608 9429 >"> ZASTAVO 101, letnik 1976, 'podelih. Telefon 70-221 dopoldan > 11. ure 9430 prodam avto PRINZ NSU •triran do avgusta 1982. Cirče 9431
ZASTAVO 101 special, novo, birano, po stari ceni. Informa-■ 24425 9432 !200 C, registriran do aprila 1982, 1 * 1,5 SM Ogled v petek in so-11* uri. Arh, Jelovška 17, Bled
9433
126-P, letnik 1977, registriran 1982, prevoženih 63.000 km, za & Krile 7 9434 ŠKODO 110 L, vozno. Tepina, 1147, Kokrica - Kranj 9435 avto  WARTBURG, letnik r«eoie 23, Golnik 9436 i ZASTAVO 750 SC. letnik 1979. ■ 22455 v popoldanskem času
9437
,»  Prodam   garažiran VVART-*,Prevoženih 37.000 km. Muhič *a 78. Lesce 9438 »KODO 110 L, letnik 1974, po »•c 1, Preddvor 9439 ZASTAVO 101, letnik 1975, leva stran karambolirana Suš-188, Trtic 9440 » ZASTAVO 101, letnik 1974, re-*> maja 1982. Borkovič Milan, ^2,Kmnj 9441 125-PZ,  letnik  1974. Ogled fokkn pred domom na Zlatem •».soba št. 116 9442 ^Prodam ZASTAVO 101, letnik . '"•»'■ukano in v voznem stanju. ?J* v Bitnje 71, Kranj 9443 prodam ZASTAVO 750, z re Hajdinjak. C. na Belo 9444
OPEL REKORD 1900 coupe. . 3 registriran 1 leto. Stare tova ■J-Cirče 9446 KATRCO R-4, letnik 1978. 43.000 km. Telefon 23-737 9446
. _o*ebm avto 125-P ter motorno :*0 žabnica 1 9447 »dobro ohranjeno L AIX) 1200. •-Trtic 9448 ^25 prodam ali zamenjam za ,vt«- Klemenčič, Tavčarjeva 7.
9449
B ZASTAVO 750, letnik 1974. .^j 15, Preddvor 9460 karambohran V/ARTBURG J^^J^^tnik 1978. Senično 19. Trfcč.
P0NY EXPRESS In tiha r 1> %£LD?tovk« 13/»- Kranj 9452 V<aS5.?A8TAV0 101 ah zamenjam
PEUGEOT 204, letnik 1968. celega za dele. prodam in plinsko napravo za osebni avto, 80-litrski rezervoar ter nov mešalni VENTIL bedini Breg 6. Komenda 9457 Poceni prodam PONY EXPRESS auto matic, letnik 1980 Savič Boško. Krite 7. Tržič 9458 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. v voznem stanju. Andreuzzi. Novi svet 73. Žiri 9459 Prodam MOPED APN 4 Jamnik. Pu A tal 8. Skofja Loka 9460 Ugodno   prodam   karambol ira no ZASTAVO 750. letnik 1972, motor po generalni. Telefon 064-60-519 9461 Prodam ZASTAVO 750. obnovljeno Žitnik Lojze, Suska 26, Skofja Loka 9462 Prodam  ŠPORTNO  KOLO amater Zakotnik, Suha 8, Skofja Loka 9463 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, z rezervnim motorjem  Poljane 33 nad Skofjo Loko 9464 Ugodno prodam ZASTAVO 750. letnik 1975. Orehek Vilko, Zg. Bitnje 178 9465 Prodam  FIAT  126-P.  letnik avgust 1980, in nadomestne dele za NSU 1200 C. Rant, Mosa Pijade 3. Kranj. tel. 25-730
9466
Zelo ugodno prodam AMI 8 super, letnik 1974. registriran do maja. Stare Ivan, H rastje 148, Kranj 9467
Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1971. za 4.5 SM Tel. 064-26-905 od 7. do 16. ure 9468
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. generalno obnovljeno, registrirano. Ra-donjič. Zlato polje 3/f, Kranj 9469
Kupim ZASTAVO 750. letnik 1979-80 Telefon 60-801 9470
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1975. prva registracija 1976. Srednja vas 15/a, Šenčur 9471
Prodam karamboliran avto V/ARTBURG karavan za rezervne dele. ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Frelih Jure, Begunjska 9, Kranj 9472
Ugodno prodam ZASTAVO 1300, vozno, neregistrirano. Drnovšek Miran, Sorlijeva 21, Kranj 9473
Prodam V/ARTBURG Tel. 064-61-414
9474
NSU 1000 PRINZ, vozen, z vgrajenim motorjem 1200, celega ali po delih, z rezervnimi deli, prodam. Maček Peter, Kamna gorica 3/c 9475 SIMCO   1100  LS.   ugodno prodam. Ogled možen vsak dan od 15. do 17. ure. Polje 1, Zasip - Bled. tel. 064-77-623 (Omerzel) 9476 Prodam SIMCO 1000, celo ali po delih. Simnic, Poljšica 26, Zg. Gorje 9477 Prodam R-12 DACIA in 100 BETONSKIH KVADROV. Telefon 70-166 9478 Prodam ELEKTRONIC 90. Primožič Bogdan, Podgora 17, Gorenja vas 9479 ZASTAVO 750, letnik 1975, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 9480 . Prodam SPAČKA, letnik 1974. Telefon 25-102 popoldan 9481 Ugodno prodam ZASTAVO 101. Fister Marjan, Prezrenje 10, Podnart, telefon 70-035 9482 SIMCO 1100, letnik 1976, prodam. Simnic Anton, Sp. Gorje 119/B 9483 MINI 850, letnik 1976. vzdrževan, z dodatno opremo, ugodno prodam. Šuštar Miro. Smarca 61, Kamnik, telefon (061)
.19.STRAN.G LAS
dobo dveh let. Pa vič Jožo. »Kadrovska služba« Jelovica, Skofja Loka 9613
Zaročenca pred poroko iščeta STA NO VANJE v Skofji Loki ali okolici. Ponudbe pod: Dobro plačilo 9614
Iščem enosobno STANOVANJE v okolici Kranja. Ljubljane ali Škofje Loke. Kukič Mušak. Kokraki breg l/a. Kranj
9615
Iščem opremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Medicinska sestra
9616
Iščem SOBO (do 1 500 din) ali manjše STANOVANJE na Bledu s souporabo sanitarij. Šifra: Domačin 9517
Poročen par išče STANOVANJE ali GARSONJERO v okolici Kranja ali Kranju Ponudbe pod: Solidna - K
POSESTI
Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Šifra: Do 7 km 9519 Prodam večjo urejeno PARCELO v bližini Kranja najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku. 9520 V najem vzamem večje površine obdelovalne ZEMLJE. Plačam odlično. Orehovlje 13. Kranj 9521 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Ponudbe pod: Do 15 km iz Kranja 9522 Začetno gradnjo z dokumentacijo ali STARO HIŠO z nekaj zemlje kupim od Šentvida do Škofje Loke. naslov in telefon v oglasnem oddelku. 9523 DELAVNICO (površine 12 do 14 m x 6 do 8 m) vzamem v najem na območju Radovljice,   Lesc,   Begunj,   Brezij ali Bleda. Ponudbe pod Šifro: Nujno 9524
Kupim PARCELO z gradbenim dovoljenjem, HlSO ali STANOVANJE na Bledu ali v bližnji okolici, lahko tudi v Bohinju. Šifra: Mariia 9525
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlimo dva KV ORODJARJA in dva VK ali K V STROJNA KLJU CAVNICARJA v okolici Škofje Loke oziroma Kranja. OD od 14.000 do 18.000 din. Telefon 064-60-816 9599
PRIREDITVE
Ansambel »TRGOVCI« igra v soboto 3.10. na otvoritvi Merkurjevega skladišča v Naklem in vsako nedeljo ob 17. uri na Primskovem. Vabljeni! 9587 Začetni PLESNI TEČAJ prireja Športna dvorana »Poden« Skofja Loka vsak petek, s pričetkom 2. 10. 1981 ob 20. uri Poučeval  bo Janez Borisek! VSAKO SOBOTO pa vas vabimo ob 20. uri na ples! Vabljeni! 9588 Hokejska sekcija KOKRICA prireja VSAKO NEDELJO od 16.30 do 21. ure VELIKI MLADINSKI PLES. Igra ansambel SIBILA 9589 OO ZSMS Lancovo pri Radovljici prireja vsako soboto MLADINSKI PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SENCA - VABLJENI 9590 Vsako soboto ob 20. uri je PLES v restavraciji hotela Creina. Igra priznani ansambel MODRINA. VABLJENI! 9591
831-964
9484
OBVESTILA
PRODAM GOLFA, letnik 1978 Kalin-Skova 13. Kranj 9485 Prodam 125 special. letnik 1974. Davidovič, Veljka VlaflbviČa 9, stanovanje 1, Kranj 9486 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Brezar, C. JLA 39, Tržič. tel. 50-395 dopoldan 9487 ZASTAVO 101. letnik 1974, registrirano do oktobra 1982, prodam. Zakojič, Gospo-svetska 13, Kranj 9488 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik Čarman, Sutna 60, Žabnica 9489 Ugodno prodam FIAT 128 sport, letnik 1975, dodatno opremljen. Informacije po tel. 74-130 9490 Kupim polosovino za wartburga. Telefon 50-180 dopoldan 9491 Prodam VVARTBURGA, letnik 1970, vozen, neregistriran, cena 1,2 SM. Cegel-nica 42, Naklo 9492 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Bajuk, Sorlijeva 3. Kranj 9493 ZASTAVO 750, letnik 1977. registrirano do julija 1982. prodam. Telefon 24-729
9494
VW, letnik 1967, ugodno prodam. Telefon 75-236 9495 Prodam  ZASTAVO  750  lux, letnil: 1976. Ogled vsak dan od 14. do 20. ure Sodja Jože, Jereka 7, Bohinjska Bistrica
9491'
Prodam CZ 350, letnik 1979, cena 1,7 SM. Jelene, Kovor 92, Tržič 9497 Ugodno prodam DIANO 6, letnik 1977. Podied, Zg. Bitnje 191 pri trgovini 949f BMVv 1502, letnik 1975, vgrajen nov motor, 2000 ccrri, 100 KM, prodam naj boljšemu ponudniku. Telefon 27-747 9499 Prodam zelo do ro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik november 1977. Rezar Blaž. Srednja vas 12. Golnik 9600
STANOVANJA
9463
^ WNY EXPRES P^Drttlovka 13/a, Kranj
af^fek'^boliran FIAT 850, celega \wj*iPnta 55, Naklo 9454 vivS^.aKODO 1000 MB, celo ali po *8L2?*«nnJ 4/a, Naklo 9455 T2°_ Prodam R-12 DACIA, letnik *bro ohranjen. Telefon 064-75-605 - * ? 1 9466
Mati z majhnim otrokom išče STANOVANJE v najem, v Skofji Loki ali okolici. Tome Julija, Spodnji trg 9/a, Skofja Loka 9345 Prodam   dvosobno STANOVANJE Kmet Jože, Ljubljanska 6, Kranj 9607 Opremljeno SOBO oddam trem poŠte nim dekletom. M oži ost kuhanja. Telefon 22-728 od 19 ure dalje 9608 Ogrevano SOBO l souporabo kopalnice, oddam dvema moSluma, novembra. Ponudbe pod Šifro: Predplačilo 9609 V centru Kranja oddam za dobo 3 do 5 let troeobno STANOVANJE s centralno in    telefonom.    Ponudbe    pod Šifro: Predplačilo - K 9510 Kupim  dvobosno  STANOVANJE v Kranju (okolica vodovodnega stolpa zato
Kije) ali zamenjam za trosobno. KoSir anc - 9510 Kupim  dvosobno  STANOVANJE v Kranju (okolica vodovodnega stolpa -Zlato polje) ali zamenjam za trosobno. Košir Janez, Kovor 74 9611
Samska ženska iSče SOBO v Kranju, nudim dobro plačilo. Keleman, tel. 22-733 - int. 40 9512 Mlada zakonca iSČeta enosobno STANOVANJE v Skofji Loki ali okolici za
ROLETE vseh vrst naročite ŠPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Lahko pišete, pridem na dom!
7663
ŽAGAM DRVA na širšem območju Škofje Loke. Kavčič, Podlubnik 160, telefon 61-032 8227
POPRAVLJAM HLADILNIKE! Telefon 064-60-801 9289
Sprejemam naročila za izdelavo VODOVODNE INSTALACIJE Jezeršek. Skofja Loka, tel. 064-60-910 9592
Termoakumulacijske peči ČISTIM, popravljam   in  MONTIRAM. Telefon
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto
3. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne:
KRANJ
Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, K očna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Opre&ni-kova 84, Kranj, Diskont Vino (za kinom Center Kranj) odprt od 7. do 13. ure. •
Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure, in sicer: PC Vodovodni stolp, Kranj, Ulica Mosa Pijade, SP Pri Petercku, Kranj, Titov trg 5, Mercator Kranj. Cesta JLA 6, PC Planina, Planina 63. PC Britof, PC Šenčur, Trgovina in bife Živila-Globus, PC Bitnje pa je odprt od 7. do 17. ure.
V nedelio
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure:
Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur.
V soboto, 3. oktobra bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne:
JESENICE
Delikatesa, poslov. 7, Titova 7 in Delikatesa, Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6.
SKOFJA LOKA
SP Mestni trg, mesnica Mestni trg TRŽIČ
Mercator, Cankarjeva L ABC Bistrica, Mercator, Križe 24
081-737-466. Zibelnik Matija. Zavrti 5. Mengeš 9693
Piknik LUBNIKARJEV bo v soboto. 10. oktobra, ob 17 uri na LUBNIKU Zbirališče ob 15.30 pred občino 9694
Cenjene stranke obveščam, da pričnem s prodajo IGLAVCEV I. oktobra. VRTNIC in LISTAVCEV pa 20. oktobra SE PRIPOROČAM! DREVESNICA OKRASNIH RASTLIN TUŠEK. Vodice nad Ljubljano 9596
Ugodno, kvalitetno in zelo hitro UOKVIRJAM SLIKE in GOBELINE StankovičCedomir. Bistrica 163. Tržič
9696
Popravljam vse vrste MOTORNIH ŽAG. Bojan Pavlic. Blejska Dobrava 46
Kri železniški postaji. Odprto v ponede-ek, sredo in petek od 14. do 17. ure. Telefon 83-409 9697 GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. LJUBLJANSKE OPEKARNE vam nudijo ves potreben material, kot so zidaki vseh vrst. modularni blok. dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMOLEJ. Kranj. Oprešnikova 15, tel. 25-579 9598
ime Marija). Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi odda v prometni pisarni avtobusne postaje i Naprošam najditelja, ki je pobral rezervno gumo od tovornjaka ZASTAVA 645 v petek. 25 9. 1981. ob 9.30 med Polico in Naklom (na njivi z belo katrco). če je tako ljubezniv, da sporoči po tel. 21-336
9601
Izgubil sem polovico KARDANA od Pševega do Stražišča. Poštenega najditelja prosim, naj vrne. Žan Franc, Pševo 5. Kranj 9602
V ponedeljek, 28. 9. 1981, sem v Globusu ali pred poslopjem izgubila rjavo DENARNICO z mesečnim dohodkom 8.000 din in 100 šilingi. Poštenega najditelja
Krosim,  da   proti   nagradi   vrne.   Pa j k 1 arija, Osrednja knjižnica Kranj. Trg revolucije 2. tel 21-158 9603
NAJDEMO
NaSli smo KOLO PONY. na Črnivcu Naslov v oglasnem oddelku. 9600
OSTALO
IZGUBLJENO
V Kranju sem izgubila ZLAT PRSTAN (na notranji strani je vgravirano
V Poljanah nad Skofjo Loko vzamem v VARSTVO 2 otroka   Naslov v oglasnem oddelku. 9604 V VARSTVO sprejmem otroke Zupane Manja. Poljče 34, Begunje 9605
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre
IVANKE BOHINC
Čopove mame s Koroške Bele
se vsi njeni iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki so jo imeli radi, za poklonjeno cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Markežu in strežnemu osebju Splošne bolnišnice Jesenice za vso skrb in pozornost v času njene bolezni. Hvala delovnima kolektivoma Zdravstvene skupnosti Radovljica in Komunalnega servisa Jesenice za poklonjeno cvetje in izrečeno sožalje, pevcem Društva upokojencev Javomik-KoroSka Bela za zapete žalostinke in župniku s Koroške Bele za opravljeni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI V8I NJENI!
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame in stare mame
FRANČIŠKE KUNSTELJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom sodelavcem iz Iskre Kranj — TOZD Nabavna organizacija in vsem drugim, ki so darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi KO ZZB Primskovo, pihalni godbi in govorniku za lepe poslovilne besede.
VSI NJENI!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
HELENE MEZEG
roj. Ovin
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, k so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, ji darovali venc< in cvetie ter in v
.„„.lui suzaije, ji darovali v in cvetje ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje na domu, zdravniškemu osebju ginekološkega oddelka porodnišnice Kranj, posebno dr. Trojarjevi in primanju dr. Vetru ter dr. Krečevi iz bolnice na Golniku, sodelavcem tovarne Iskra Elektromehanika Kranj - TOZD RTC in TSD - ter sodelavcem Mehanične delavnice tovarne Sava Kranj; g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Stražišča za zapete žalostinke in predstavnici ZB Stražišče za ganljive besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Anže, otroci Bine, Marjan in Boža z družinami
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in
tasta
JANEZA BUKOVNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za zelo lep obred. Hvala tov. Cudermanu za poslovilne besede.
^e enkrat vsem iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Micka, sin Jože z ženo Marinko in vnučka Damjanca in Borut
Zg. Bela, 28. septembra 1981
Tujci so prinesli manj deviz
Podatki o turističnem gospodarjenju v letošnjih osmih mesecih kažejo, da smo iz turizma iztržili manj, kot smo načrtovali in znatno manj, kot smo sposobni iztržiti — Stare napake
LJubljana - Vse gostinske in turistične pomanjkljivosti, ki jih že dolgo poznamo in na katere opozarjamo in ki se jih končno Se kako dobro zavedajo tudi turistični in gostinski delavci, so se in se se bodo izkazale v podatkih o uspešnosti
turističnega gospodarstva v Sloveniji in Jugoslaviji.
Po letošnjih osmih mesecih nai bi po napovedih turističnega gospodarstva zabeležili v Sloveniji večji devizni prihodek kot lani. žal pa se je   kljub   6-odstotnemu povečanju
Odprli razstavo oklepnih vozil in orožja — »V središču protioklep-neoorbe je človek, zato ga je treba nenehno usposabljati in hkrati spodbujati njegovo obrambno in samozaščitno zavest,« je dejal Franc Thaler v imenu pokroviteljev OK SZDL Kranj in revije Naša obramba ob ičerajšnji otvoritvi razstave oklepnih vozil, protioklepnega orožja in sredstev v hali Gorenjskega sejma. Pripravil jo je sekretariat za ljudsko obrambo skupščine občine Kranj v sodelovanju z vojnimi poštami. Odprta je do nedelje, od 8. do 18. ure. Razstavljena so izvid-niška vozila, tanki, oklepni transporterji, samohodno orožje in najbolj značilna protioklepna orožja. Osrednjo razstavo spremlja tudi prikaz dokumentarnega gradiva o zaključku zadnje akcije NNNP ter razstava sredstev za zveze, ki jih uporabljajo radioamaterji in upravni organi. — CZ. A
Šolarji v nevarnosti
V zadnji prometni akciji so vozniki padli na izpitu prav zaradi prehodov pred šolami - Miličniki so kaznovali več kot 800 voznikov, na večjo pazljivost pri prečkanju pa so opozarjali tudi pešce
Kranj — Za talne oznake, kot so na primer »Sola« ali »Stop« ali za utripajočo rumeno luč skupaj z znakom »pozor, pešci na prehodu«, so nekateri vozniki bolj ali manj slepi. Tako bi se vsaj dalo sklepati po podatkih štirinajstdnevne akcije, ki je trajala od začetka do sredine septembra pred večino gorenjskih osnovnih Sol. Prehodi za pešce se namreč z začetkom šolskega leta posebno pred šolami spremenijo zjutraj in opoldne v pravo mravljišče, saj čezenj tekajo korajžni če t rt oso 1 ci, počasni osmošolci in plašni prvo šolci z rumenimi ruticami okoli vratu.
Vozniki motornih vozil so sicer že vajeni pionirjev prometnikov, ki bodo tja do prvega hujšega mraza
Eomagali svojim sošolcem pri pre-odu čez cesto. Najbolj energične večina voznikov kar lepo upošteva in na zamah ter odločen korak na sredino prehoda disciplinirano ustavijo. Seveda pa so tudi vozniki, ki v rumeno pelerino oblečenega pionirja prometnika niti ne pogledajo in vozijo čez prehod ne glede na to, kaj se tam dogaja, ali ga prečkajo otroci ali ne. Drugače je seveda, kadar svojemu mlajšemu »kolegu« vsaj s svojo prisotnostjo pomaga miličnik.
Pa ne bi smelo biti razlike, saj sta oba na cesti zato, da poskrbita za varnost osnovnošolcev.
Vozniki pa so se v dneh, ko je trajala akcija, še drugače »izkazali«. Kljub vsem znakom, da je v bližini šola, so namreč vozili čez prehode s hitrostjo, ki je bila večja, pri nekaterih celo veliko večja od predpisane. Radarska kontrola je pokazala, da se na znake za omejitve hitrosti ne ozira več kot 800 voznikov in to v vseh občinah. Največ mandatno kaznovanih — več kot 300 — je bilo voznikov v Kranju, več kot 200 v radovljiški občini, v jeseniški je preveč pritisnilo na plin 50 voznikov, v tržiški ni bilo pozornih na Šolarje več kot 80 voznikov, v škofjeloški občini pa 150.
Kot vedno se je tudi v tej akciji izkazalo, da pešci prav tako pozabljajo na previdnost. Miličniki so opozorili neprevidneže, med njimi so bili tako odrasli kot tudi šolarji, naj vendarle za svojo varnost bolj pogledajo po cesti, ko se odločajo za prečkanje. Sicer pa akcija, ki jo je izvedla postaja prometne milice skupaj s postajami milice po vseh gorenjskih občinah, verjetno ni edina jesenska akcija za večjo varnost pešcev, še posebej otrok.       L. M.
natančna, enostavna za uporabo in okras vaši kuhinji
stenska tehtnica
Razstavno prodajni center
v Ljubljani
na Titovi 118 (Bežigrad) tel. (061)348-927
prenočitev tujih gostov in kljub temu, da jih je bilo za odstotek več. zbralo za odstotek manj deviz kot lani. Napovedi so bile torej preveč optimistične in zatorej se turistično gospodarstvo se ni pripravilo in organiziralo tako. da bi bilo bolj kvalitetno in učinkovito. Zbralo se je za M milijarde in pol deviznih dinarjev. Po delitvi deviz med posamezne republike in pokrajine se Sloveniji prizna za 10 odstotkov deviznega priliva, čeprav podatki kažejo, da jih ustvari 26 odstotkov.
Turistično gospodarstvo v Sloveniji še vedno ni tako organizirano, kot bi moralo biti. Povezava med trgovskimi, kmetijskimi in drugimi organizacijami je zadovoljiva le na nekaterih območjih in velja za nekatere turistične in hotelske delovne organizacije ob obali, povsod drugje v Sloveniji se ne znajo ustrezno povezati v kraju niti posamezne gostinske in hotelske hiše. Razdrobljenost je očitna, kadri bežijo zaradi razmeroma slabega zaslužka, povezave z zasebniki, ki oddajajo sobe in hotelirji, ni. Gostinci in tudi trgovci se strogo držijo večernega delovnega časa in zapirajo svoje trgovine in lokale veliko prezgodaj, tako da so ob   večernih   promenadah lokali obvezno že zaprti. Menjalnice so ob nedeljah zaprte ali nimajo dovolj dinarjev, črpalka rji niso imeli veliko dela z boni, saj jih tujci niso imeli, ker se jim jih zaradi premajhnega popusta tudi ne splača imeti. Sicer pa bi menjalnice kaj malo menjale, saj so tujci prihajali prek meja že z dinarji.
Turistična bera je torej pičla, manjša, kot smo pričakovali. Tujci, ki prihajajo k nam že več let — takih niti ni tako malo — so prinašali s seboj konzerve, hrano in malo zapravljali. Četudi bi hoteli zapraviti več, jim je naša malomarnost, ki se začne in nemalokrat konča tudi pri občinskih davčnih službah, zapravljanje preprečila. Nerazumljivo postaja, da so nekateri priznani gostilničarji — tudi na Gorenjskem — poleti ugasnili štedilnike in zaprli gostilniške pulte zato, ker samo »za davkarijo se pa res ne splača delati.«
Številni so še drugi problemi in težave, a kot povsod so tudi v turizmu in gostinstvu velika ovira nesposobni in resnične zagnanosti nevoljni kadri. Pri kadrih bo treba začeti, če hočemo iz turizma iztržiti kaj več ... D. Sedej
GLASOVA ANKETA
Invalidi proti osamljeno;
Težki invalidi imajo običajno svoj socialni položaj dobro urejen, težave so pri njih drugačne narave Vezani na invalidski voziček, na posteljo ali na pomoč drugih ortopedskih pripomočkov težko pridejo do drugih ljudi, zato so navadno osamljeni, nimajo priložnosti za rekreacijo, odvisni so od obiskov znancev in prijateljev, če le-1 i ne pozabijo nanje
NESREČE
NEPRIMERNA HITROST
Tržič - V ponedeljek, 28. septembra, se je na lokalni cesti med Dupljami in Tržičem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Ahačič, star 39 let, iz Seničnega pri Tržiču, je peljal iz Dupelj proti Križam, ko mu je tik pred naseljem pripeljal nasproti osebni avtomobil, zaradi katerega je Ahačič zmanjšal hitrost. Pri zaviranju ga je zaneslo na levo, vozilo je drselo nekaj metrov po mokrem travniku in se prevrnilo na streho. V nezgodi je bil laže poškodovan sopotnik Marian Ahačič, star 17" let, škode na vozilu pa je bilo za 70.000 dinarjev.
NEPREVIDNO V OVINEK
Skofja Loka — V ponedeljek tik pred drugo uro popoldne se je na Tavčarjevi cesti v Skofji Loki ponesrečil kolesar Miroslav Dagarin, star 40 let, doma iz Škofje Loke. Na nepreglednem ovinku med Tavčarjevo in Partizansko cesto, kjer se cestišče močno spušča, je s kolesom zadel ob kamnito »škarpo«. Udarec ga je vrgel na tla, pri čemer je bil teže ranjen, tako da so ga prepeljali v ljubljanski Klinični center.
IZSILJEVAL PREDNOST PEftC KM
Radovljica - V nedeljo, 27. septembra, je v večernih urah prišlo do prometne nezgode na prehodu za pešce pred avtobusno postajo v Radovljici. Po Kranjski cesti je i/ smeri Begunj pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Markelj iz Trboj pri Kranju. Pred prehodom za pešce je ustavil in spustil mimo skupino pešcev, ki je prihajala z leve. Tedaj je na prehod z desne strani stopila Majda Hrovat, stara 15 let, doma iz Radovljice. Markijevo vozilo jo je zadelo, pri čemer je bila Hrovatova laže poškodovana.
PO NEZGODI POBEGNIL
Kranj - 18-letni Jože Platovšek iz Drage pn Skofji Loki je v ponedeljek vozil osebni avtomobil iz smeri Sore proti Dragi. Zaradi neizkušenosti je tik pred vasjo zapeljal s ceste na travnik, tam pa je Čelno trčil v drevo. Na vozilu je za 40 tisoč dinarjev škode, voznik pa je a kraja nesreče odšel neznano kam. Miličniki in krajani so sicer pobeglega voznika skušali izslediti, vendar brez uspeha.
I) 2
stanje izboljšuje. Se vedno reč hodim v zdravstveni da fizioterapijo, ki mi je očitne | magala. Z življenjem sem kari dovoljna, pogrešam le di stnikov, do katerih zaradi invalidnosti težko pridem «
Albina Šepič iz Dupelj »2e 16 let sem invalidsko upokojena. Po 24 službenih letih v kranjski Iskri imam 4890 dinarjev pokojnine, kar se mi zdi preskromno. Pri pokojninah je sploh tako, da imajo nekateri smešno nizke, nekateri pa previsoke. Ko bi za vse našli neko srednjo pot, bi bilo še najbolj pravično. K temu znesku dobim tudi polovico dodatka za tujo pomoč in nego, vendar šele od letošnjega januarja. Pa niso vsi problemi le v denarju. Bolj me teži, ker sem zaradi odvisnosti od bergel nemočna, skoraj nikamor ne morem. Včasih me obišče poverje-nica društva invalidov, ki pove o izletih, srečanjih, drugih doživetij invalidov.  Morda  bi se morali težji invalidi večkrat srečati, ne le trikrat letno, da bi se pogovorili in   se   ne   bi   več   čutili tako osamele« Renata Avsenik iz Dupelj »Obiskovala sem osnovno šolo Helene Puhar, potem pa so mi pri skupnosti za zaposlovanje pomagali poiskati delo. V Iskri, kjer delam na normo, vendar pa je ne morem doseči, zaslužim od 7000 do 8000 dinarjev, torej kar popoln osebni    dohodek. invalidskega dodatka      kljub 80-odstotni invalidnosti ne prejemam, ker se
...SI
Polde Senk iz Kranja
»Upokojen sem že 17 let let invalid, dobivam torej starostno pokojnino. Doma gibanju pomagam z vozičke*-? cer hodim z berglami, n pa sem uporabljal nožno Vendar imam zdaj še astmo, zato sem bolj prh dom. Vse nujne poti avtomobilom, a tudi za na zdržim dolgo. Vozilo prilagojeno moji invaii brez sklopke, tako da | brez težav upravljam z Mislim, da srečanja t« validov, ki morda le letno morejo med ljudi odveč. Vsaj jaz se v prijetni< bi rad sprostim in anid ljudmi, ki imajo podobne kot jaz, mi je v veliko uteho.«
D. 21
Humana pomoč občani
Za občane, ki iz različnih razlogov ne morejo skrbeti je v kranjski občini prevzelo skrb 90 skrbnikov Kranj — V Domu upokojencev     ima namreč tolikšne mo
na Planini je bilo v torek, 29. septembra, srečanje skrbnikov iz kranjske občine. Na povabilo Centra za socialno delo se ga je udeležilo 50 oskrbnikov od 90, ki v občini opravljajo eno izmed najhumanejših oblik pomoči človeku. Zbranim je predaval psihiater dr. Edvard Repolusk in sicer o duševnih boleznih in duševni zaostalosti. Velika večina skrbnikov je namreč sprejela skrbništvo nad odraslimi osebami, pa tudi otroki, katerih duševno zdravje je bilo načeto že zelo zgodaj ali pa so zboleli kasneje. Vendar pa duševna zaostalost ali duševna bolezen nista edina vzroka, da nekdo ne more skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi: lahko gre tudi za starostne motnje, za alkoholizem, zapravlji-vost in podobno.
Skrbniki  nimajo   ravno lahkega dela z osebami, za katere so prevzeli skrbništvo. Vendar pa kljun temu večina    opravlja   svoje dolžnosti vestno ne glede na to, na kakšne težave pri tem naletijo. Pri tem se srečujejo z zdravstvenimi težavami, zato je vsak strokovni nasvet še posebej dobrodošel. Pri ravnanju z večino varovancev pa je potrebna še zvrhana mera toplega razumevanja do človeka, ki sam ni zmožen skrbeti zase, ki je včasih bolj ali manj neprijeten  in  moteč  za  okolico. Le nekaj več kot polovica varovancev
Kviz v Cerkljah
Cerklje — Jutri ob !?. pri organizirata Turistično društvo in OO ZSMS Cerklje kviz na temo »Kako poznaš svoj domači kraj«. Organizatorjema se je prijavilo sedem ekip iz krajevnih skupnosti pod Krvavcem ter ekipa osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj. Ekipe bodo odgovarjale na vprašanja iz NOB, zgodovine krajev pod Krvavcem, kulturne znamenitosti in iz gospodarstva. Najboljša ekipa bo prejela knjižno nagrado, ostale pa priznanja. Kviz bo v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah, poskrbeli pa so tudi za nagradno igro za gledalce, občinstvu pa se bo predstavil tudi priznani narodno zabavni ansambel Ri
' udija Jevška
J. Kuhar
zanje najprimernejše bn vodih ter bolnišnicah, ostali živijo doma, pri pri drugih družinah. C« za skrbništvo najlažje rodnika, pa skrbniške tako dobro opravljajo tudi < ki niso v sorodstvu z varen manj težav je seveda z o skrbniških dolžnosti pri ki so ali v bolnišnicah, tudi domovih za  u pok* drugače pa je, kadar va sam, skrbnik pa zaradi nima dovolj časa za pi in nadzor. Takšne zalo v krajevnih skupnosti* > s sosedsko pomočjo. Raze« skrbniških nagrad skrbniki delo ne prejemajo drugih . čeprav so med njimi tudi ski so prevzeli skrb nad več varovancem.
Skromno ob jubileju
Brnik - Člani gasilskega i
Spodnji Brnik-Vopovlje se skromno spomnili 30-letnic* društva, saj so vse svečan« gradnje novega gasilskega stavili na prihodnje leto. dom tudi odprli. V petek sta in ženska desetina prikazali! in reševanje premoženja nn na Spodnjem Brniku, v sobo*' sedem društev s cerkljanski močja izvedlo vajo v gašenji < na hišah v okolici gasilske** Zvečer je bila v gostišču Pri Zgornjem Brniku slavnoso gasilskega   društva   in kn organizacij. Trinajst članov, viteljev društva - Frane Franc Hafner, Franc Jenfc, Jenko, Ciril Lampe, Janez Franc Vrhovnik, Janez Lampe, Cvetko Česen, Franc Alojz Kaiinšek in Alojz 2ni" prejelo bronaste plakete, p« značke za 30-letno delo v štirje za 20-letno in trije u delo. Sedem članov -štva je za delo na gc dročju prejelo društvena