ŠTEVILKA
LETO XLVI. 14. NOVEMBER 2014 CENA 1.60 EUR
LETUS
NAROČILA KURILNEGA OLJA
tel. 03 891 56 11
Ob krajevnem prazniku v Smartnem od Dreti namenu predali čebelarsko tablo in sprehajalno pot
STRAN 11
Mozirski pustnaki s pokom iz gromoglasnega topa označili začetek pustnega časa
STRAN 17
BENCINSKI SERVIS
Oglasi
r
OB PLAČILU Z GOTOVINO BREZPLAČNA DOSTAVA! PO CELOTNI SLOVENIJI
i« l 1p1,,hp
...h',,.) .¡.umu
™	HVSfh-Kii/1
COJI m t« t»>i»o;	\	Jjf
295.99 Eur	ÍI
295,99 Eur
■HM Iv vratol
EuT
¡PELETI SAVA FftElVItUM
NA VOLJ« TUDI: -PELElTB.B. ^BRIKETTB.B.
-HLODOVINA l SEKANA DRVA -SUŠENA DRVA PREMOG
3-53 Eur
sentir J tapijriíiif JgJ^tÍMm a*¡r,™¿SvÍL
L- iiatfHi7.„i:ir	C,1
PESNI REZANCI KORUZA 50/1 _ KORUZA BIG BAG JEČMEN 50/1 JEČMEN BIG BAG NSK 35 kg BRO-FIN 30 kg ■ - TEL-PIT 30 kg TEL-PIT BIG BAG K19 KOP 30 kg K19 KOP BIG BAG GNOJ KAN 30 kg _
0.27 € i _ 0,23 * 0,20 € W%
__ 0,25 € _ 0,22 € 13,89 € 15,18 £ > 9,99 € 0,31 € 10,55 € 0,33 € 13,79 €
Ob naročilu večjih kgtičtn popu si.
OB PLAČILU Z GOTOVINO BREZPLAČNA DOSTAVA? r	PO CELOT«! SLOVENIJI
ZA NAROČILA IN INFORMACIJE POKLIČITE PE PERNOVO 03:7000-390, PE RES JE 03/891-140
Z-JSgišče GRAD VRBOV^T
Krwr GOSTINSTVO. Mitja Koli d fad s.p 5 jhiti jsffiijcwla 4,3 33 laxarle
v.- w. ¡jf¡isi'Lii'i v.
Rezervacije m zafUJtičetie dntžtttPzB dogodke, kat so rojstni dnevi, birme, obhajila, pbletnite...
Üdav.'rt £tti:
PoRCiirljtk ■ [rtrtik ai 10 do J 7 ft
Pen-k. "i) IV.JuL'ü nit:
.Vohnur tul 11. <la 2i dtr
¡ieái Sin ¡a oraniiiiríint itmtbf (nnl ¡0 oseitl
Organiziramo tudi čisto pravo in nepozabno grajsko večerjo!
Telefon; 03/58-32-800
2 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Iz vsebine:
Tema tedna:
Uvedba »pravih« davčnih blagajn že prihodnje leto?...................................................4
Zgornja Savinjska dolina:
Obilno deževje ni povzročilo
hujših posledic........................................................5
Upravna enota Mozirje:
Invalidnim osebam nekatere nove pravice ... 7
Občina Mozirje:
Plazova ne ogrožata več.....................................8
ZKZ Mozirje:
Zadruga v stečaj....................................................9
Projekt Cavetours:
Podzemne jame v Vzhodnih Karavankah lahko privabijo večje število turistov..............14
Glasbena šola Nazarje:
Profesor Girlinger navdušen
nad znanjem flavtistk........................................15
Center Rinka:
Novosti za turistične vodnike..........................19
Celje:
Mark Sovinšek prepeval z Modrijani.............19
Tretja stran
Vojna napoved sivi ekonomiji
V Sloveniji se v sivi ekonomiji, po ocenah strokovnjakov, vsako leto izgubi od 10 do 30 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar pomeni štiri do enajst milijard evrov. Si predstavljate, koliko je to denarja?
Oblik sive ekonomije je veliko, očitno pa ta pojav šele sedaj, ko nam gre res za nohte in ko je jasno, da po istem kopitu ne bo šlo več naprej, dobiva status nacionalnega problema. Zaradi sive ekonomije se v državni proračun steka bistveno manj denarja, kot bi se sicer, zato primanjkuje sredstev tako rekoč povsod, v vseh dejavnostih. Tudi za investicije v zdravstvu, o čemer nekaj več na naslednjih straneh.
Siva ekonomija poleg tega ustvarja nelojalno konkurenco, nepravičen dostop posameznikov do javnih storitev in socialnih ugodnosti, obenem pa potrošnikom onemogoča reklamacije za slabo opravljene storitve. Po ugotovitvah Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) je siva ekonomija v Sloveniji najbolj prisotna na področju gotovinske prodaje končnim potrošnikom in pri storitvah ter prodaji proizvodov, ki potekajo med štirimi stenami, na primer pri obnovi stanovanj.
FURS trenutno zaposluje 443 inšpektorjev, v Sloveniji pa je registriranih okrog 200 tisoč poslovnih subjektov. Če k slednjim prištejemo še posameznike, ki delo opravljajo na črno, torej brez registracije, je vsakomur jasno, da je popolna inšpekcijska kontrola nemogoča, zato je ozaveščanje javnosti eden izmed najpomemb-
nejših mehanizmov za dolgoročno rešitev problema sive ekonomije.
Ne glede na to so inšpektorji zelo aktivni. Od sredine avgusta, ko se je začel uporabljati prenovljeni zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, do konca septembra so opravili 1.141 postopkov nadzora in izrekli za skoraj 100 tisoč evrov glob, največ v dejavnostih prevoza in gradbeništva. Med pozitivne učinke novega zakona in nadzora FURS lahko uvrstimo tudi opazno povečanje števila registriranih fizičnih oseb z dejavnostjo (samostojnih podjetnikov), v dveh mesecih se je namreč njihovo število povečalo za skoraj 900.
V sklopu boja proti sivi ekonomiji je v zadnjem času veliko govora o uvedbi davčnih blagajn. Upoštevajoč prej omenjene ugotovitve, da predstavlja gotovinsko poslovanje največjo »priložnost« za pojav sive ekonomije, država ne bi smela delati izjem pri zavezancih glede na njihovo dejavnost. Pri tem stališče obrtnikov v celoti podpiram, kakor tudi njihovo mnenje, da je treba z enako vnemo kot pri obstoječih davčnih zavezancih odkrivati kršitve tudi pri tistih, ki delajo brez registracije, kar pomeni, da se je treba potruditi in jih poiskati.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 46, 14. november 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove Slovenije. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	„ . . ,	, „„,, -r
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 3
Tema tedna
UVEDBA »PRAVIH« DAVČNIH BLAGAJN ZE PRIHODNJE LETO?
■h	w • I I	»v	• I	• v	I
Davčni dolg se manjša, novi ukrepi se sledijo
V vladnih strankah se dogovarjajo o uvedbi davčnih blagajn, čeprav je šele slabo leto od odločitve prejšnje vlade, da država davčnih blagajn ne potrebuje. V Stranki Mira Cerarja menijo drugače, zato želijo blagajne uvesti čim prej, prav tako v SD. Ker so na ministrstvu za finance pred tremi leti že napisali zakon o davčnih blagajnah, prav tako so preučili različne tako domače kot tuje študije in vire o davčnih blagajnah, vlada večjih priprav naj ne bi potrebovala. Že pred leti se je sicer izkazalo, da je to precej vroča tema z zelo različnimi stališči vseh vpletenih, zato bo o tem, ali bi bile lahko eden od ukrepov za znižanje davčnega dolga tudi »prave« davčne blagajne, gotovo še veliko debat.
POLITIKA ZAGOTAVLJA, DA BO KMALU UVEDLA DAVČNE BLAGAJNE
Da bo do uvedbe davčnih blagajn zagotovo prišlo, zagotavljajo tako v SMC kot SD, medtem ko se Desus še ni izrekel niti za niti proti. Poročila še ločenih davčne in carinske uprave sicer kažejo, da se je
davčni dolg ob koncu lanskega leta znižal za skoraj desetino. Znašal je 1,5 milijarde evrov, kar je 9,09 odstotka manj kot konec leta 2012. Vendar to še ni dovolj. Zato je spopad z davčnim dolgom vladna prioriteta, pravijo na finančnem ministrstvu, kar seveda pomeni, da razmišljajo o uvedbi različnih ukrepov.
Na obrtno-podjetniški zbornici menijo, da morajo biti davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino, torej tudi za zdravnike in odvetnike.
POTREBNO IZBOLJŠANJE DAVČNEGA OKOLJA
Med konkretnimi posegi izpostavljajo spremembe zakona o davčnem postopku, s katerimi bi odpravili določene pomanjkljivosti, poleg
tega nameravajo reorganizirati Finančno upravo RS (Furs) na ravni uradov. Kar se tiče davčnih blagajn, je njihova uvedba po mnenju finančnega ministrstva potrebna zato, ker omogočajo dodatno za-
Naša anketa
Bi davčne blagajne zajezile sivo ekonomijo?
Davčne blagajne, ki naj bi bile sredstvo proti davčnim utajam, so v koalicijski pogodbi nove vlade. Z njimi bi po prepričanju strank SMC in SD zagotovili enakopravnejšo razporejanje davčnih bremen in zajezili sivo ekonomijo. Sistem so pred nekaj manj kot dvema letoma uvedli na Hrvaškem. Učinki uvajanja davčnih blagajn so jim v prvem letu prinesli v državno blagajno blizu 18 odstotkov več denarja. Bi bile tovrstne blagajne dobrodošle tudi pri nas?
Marjeta Majnik, Solčava
Ne razmišljam, ali bodo davčne blagajne zajezile sivo ekonomijo ali ne. Sama izdelujem ročnodelske izdelke, od katerih država zahteva toliko davkov, da od njihovega izdelovanja enostavno ne morem preživeti. Namesto na nas male, od katerih lahko dobi le drobtinice, bi se morala država osredotočiti na tiste, ki so državi kradli milijone. Kaj nam sedaj pomaga, če ti sedijo v zaporih? Vrnejo naj pokradeno, pa bomo lahko rešili marsikatero finančno težavo v državi.
Mirko Zamernik, Luče
Davčne blagajne bodo zajezile sivo ekonomijo tako, kot je prohibicija zajezila razpečevanje alkohola. Tisti, ki je do sedaj goljufal državo, jo bo še naprej. Sicer pa mislim, da bomo s tovrstnimi blagajnami verjetno pobrali več davkov. A ko ljudi začneš stiskati, ti najdejo vse možne variante, da se temu izognejo. Mislim, da bi morali uvesti kaj bolj ustreznega, kot pa tako prisilo. Sicer pa bi morali davčne blagajne po vzoru hrvaškega modela imeti vsi, ki imajo opravka z gotovino. Saj ni nobene razlike, ali greš na špricer ali k zdravniku. Povsod dobiš storitev, ki jo moraš plačati.
Boris Tkalčič, Nazarje
Davčne blagajne so seveda dobrodošle. Mislim, da bodo ublažile sivo ekonomijo. Dobro bi bilo, če bi vzeli hrvaški model. Tam so namreč slogan »Brez računa se ne računa« vzeli dobesedno in ljudi za vzeti račun nagrajevali. Mislim, da bi se tudi pri nas lahko obnašali tako stimulativno do potrošnika, da bi ta vedno zahteval račun.
Marko Dobelšek, Mozirje Ta sistem blagajn, ki ne omogoča brisanje podatkov, mi je dovolj. Ne rabimo hrvaškega modela. Sicer pa sam v naši trgovini vedno izdam račun. Gostinci in frizerji so tisti, ki pogosto ne izdajo računa. Prepričan pa sem, da bi v prihodnje morale imeti blagajne vse dejavnosti, kot so zdravniške, notarske, odvetniške...
Lota Kuzmin, Mozirje
Prepričana sem, da bodo davčne blagajne zajezile sivo ekonomijo. Pri teh kaznih, ki so zagrožene, si ljudje ne bodo upali goljufati države. Ne potrebujemo hrvaškega modela blagajn, dovolj je že obstoječi sistem, ki ne dovoljuje brisanja podatkov. Sicer pa je narod prebrisan in bo našel način, kako zakon zaobiti. Olga Berložnik, Varpolje Ta sistem, ki je v veljavi, povsem zadošča. Sicer pa ne vem, koliko koristi bodo »dacarji« imeli od tega, če bodo lovili gostince pri špricerjih in kavah, pustili pa tiste, ki bistveno več ukradejo. Sicer pa bi blagajne z obstoječim sistemom, ki ne dovoli brisanja podatkov, morali imeti vsi. Čeprav dvomim, da bi si nekdo upal opozoriti zobozdravnika, da mu izda račun, in po drugi strani drugič tvegal bistveno slabšo storitev, zaradi katere bi utrpel dražje zdravljenje.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Tema tedna, Aktualno
ščito podatkov, s katero je oteženo naknadno prirejanje prometa davčnih zavezancev, hkrati pa se poveča preglednost gotovinskega poslovanja.
Onemogočanje brisanja prometa s pomočjo uvedbe davčnih blagajn podpira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Blagajne bi bilo po besedah izvršne direktorice GZS Alenke Avberšek potrebno
uvesti do konca leta 2015. Uvedene morajo biti za vse, so prepričani na GZS, vendar pa njihova uvedba davčnim zavezancem ne sme povzročiti prevelikega stroška. Avber-škova še poudarja, da je za njihovo učinkovitost potreben ustrezen informacijski sistem na Fursu.
O njihovi učinkovitosti so nekoliko manj prepričani na Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije (OZS).
Kot je prepričan predsednik OZS Branko Meh, davčne blagajne ne bodo rešile slovenskega gospodarstva. Po njegovem prepričanju
mora vlada najprej izboljšati davčno okolje, da bodo lahko delodajalci delali in zaposlovali.
Tatiana Golob
Janez Kaker,
predsednik Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Mozirje:
»Davčne blagajne ne bodo rešile problema sive ekonomije, smo prepričani v Območni obrtno-pod-jetniški zbornici Mozirje. Največji problem na tem področju niso legalni subjekti, ki pošteno plačujejo davke, temveč šušmarji, za katere so kazni še vedno prenizke in ki davčnih blagajn sploh ne bodo uporabljali.
Virtualne blagajne, ki so v uporabi od julija lani, so se izkazale za učinkovit ukrep države v boju zoper sivo ekonomijo. Če bodo davčne blagajne uvedene, potem pričakujemo, da stroškov za nakup blagajn ne bodo krili gospodarski subjekti, ampak država.
Predvsem pa menimo, da morajo biti v tem primeru davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino, torej tudi za zdravnike in odvetnike, denimo.«
Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice:
»Gospodarska zbornica podpira ukrepe na področju boja proti sivi ekonomiji, saj je glede na razširjenost tega pojava takšen boj nujen za bolj konkurenčno poslovno okolje. V tem kontekstu načelno podpiramo uvedbo davčnih blagajn, pri čemer pa opozarjamo, da davčne blagajne brez drugih ukrepov boja proti sivi ekonomiji ne morejo biti učinkovite, kakor tudi drugi ukrepi boja proti sivi ekonomiji ne morejo biti maksimalno učinkoviti brez davčnih blagajn.
Uvedbo davčnih blagajn, in sicer takšnih, ki bi imele on-line povezavo v realnem času med Finančno upravo RS in zavezanci, je kot enega izmed 36 prednostnih ukrepov nove vlade evidentiralo tudi več kot 450 udeležencev nedavnega Vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju. Pri tem so poudarili, da neto rezultat večje finančne discipline in zmanjšanja sive ekonomije ne bi smel biti vir polnjenja proračuna, ampak vir za zmanjšanje obremenitev gospodarstva.
Po našem mnenju smo lahko v boju proti sivi ekonomiji dolgoročno uspešni le, če bomo vztrajno dvigovali širšo družbeno zavest o veliki škodi, ki jo nam vsem povzroča siva ekonomija. Pri tem je potrebno izbrati smiselno kombinacijo restriktivnih in stimulativnih ukrepov, kajti zdaj že vemo, da zgolj »sramotilni stebri«, kot je bil primer pri davčnih dolžnikih, ne bodo prinesli pravih rezultatov.«
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Obilno deževje ni povzročilo hujših posledic
Ob obilnem deževju v zadnjih dneh, ko so se po Sloveniji marsikje borili z vodno ujmo in poplavami, te naših krajev niso prizadele močneje. A v marsikom še živi spomin na katastrofalno povodenj, ki je leta 1990 prav v začetku novembra pustošila v Zgornji Savinjski dolini. Za zmanjševanje posledic obilnih padavin lahko veliko naredijo lastniki priobalnih zemljišč, na katere se je sredi oktobra z obvestilom o dolžnostih obrnila tudi Agencija RS za okolje.
V obvestilu, ki ga je podpisala vodja oddelka območja Savinja Alenka Zupančič, Arso opozarja na obveznosti lastnikov priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda, to je vseh potokih na območju oddelka Savinje. Pri tem so navedene tudi zakonske podlage, ki te obveznosti določajo.
Zapisano je, da so lastniki dolžni odstranjevati odvečno zarast in plavje, ki bi lahko povzročila nastajanje ovir v strugi in s tem posledično erozijo brežin. Vendar so za te posege določeni pogoji. Zagotavljati je treba selektivno odstranjevanje poškodovane, suhe in odvečne zarasti s priobalnega zemljišča, ni pa dovoljeno izvajati golosekov. Morebitnih večjih zdravih dreves ob po-
Prepovedano je odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. (Foto: Marija Lebar)
toku se torej ne sme sekati.
Redno je treba odstranjevati plavje, to je suho listje in morebitne plavajoče predmete, potrebno je odstranjevanje odpadkov in drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz vodnega in priobal-
nega zemljišča. O morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obvestiti pristojno inšpekcijsko službo. Brežine mora lastnik redno kositi, propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke pa v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način; material je prepovedano odlagati v strugo, na brežino, v priobalni pas vodotoka, ki predstavlja pas 5 metrov od zgornjega roba brežine potoka.
Prepovedano je odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponiranje lesa na vodnem in priobalnem zemljišču. Prav tako je prepovedano postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, tudi v smislu začasnih deponij.
Pri načrtovanju vegetativnega vzdrževanja, to je predvsem pri odstranjevanju grmičevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je, v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom. Pred pričetkom del je potrebno o tem obvestiti rečno nadzorno službo pristojnega koncesionarja.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 5
Gospodarstvo, Zdravstvo
PODJETJE KLS LJUBNO PONOVNO PODARILO SREDSTVA ZDRAVSTVENEMU DOMU
Z doniranimi sredstvi bodo kupili opremo za nov
kombi
Ljubensko podjetje KLS vsako leto donira sredstva zdravstvenim ali drugim ustanovam. Medtem ko so lani Javnemu zavodu Zgornjesavinj-skemu zdravstvenemu domu Nazarje podarili 12.500 evrov za nakup kombija za prevoze dia-liznih in onkoloških bolnikov, so se letos odločili, da jim donirajo še za dodatno opremo tega vozila. Simbolični ček v višini 5.000 evrov je direktor podjetja Mirko Strašek v družbi sodelavcev v petek, 7. novembra, podaril direktorici zavoda Darji Es in vodji reševalne službe Davidu Kramerju. V podjetju KLS bodo delno financirali tudi gradnjo novega gasilskega doma v Radmirju.
Kot je uvodoma povedal Strašek, z zaskrbljenostjo gledajo na to, kaj se dogaja v zdravstvu v Zgornji Savinjski dolini, predvsem na pomanjkanje sredstev za opremo in vozila. Ker so družbeno odgovorno podjetje, radi pomagajo in sodelujejo tam, kjer vidijo, da je pomoč potrebna in dobrodošla, zato so se ponovno odločili, da z donacijo pomagajo zdravstvenemu domu.
S pomočjo doniranih sredstev bodo tako v zavodu lahko zaključili velik projekt, saj bodo lahko kupili še rampo za dovoz z vozički in opremo za prvo pomoč. Dodal je še, da bodo morale tudi občine več skrbi nameniti zdravstvu, z donacijo pa želijo v KLS-u spodbuditi tudi druga podjetja v dolini in občine, da bi s skupnimi močmi pomagali na področju, ki je
zelo pomembno za vse prebivalce.
Direktorica Darja Es se je v imenu Zgornjesa-vinjčanov in v imenu zavoda zahvalila za donacijo, s pomočjo katere bodo v dobrem letu zaključili velik projekt nakupa in nadgradnje vozila. »Za nas je to velika zmaga,« je dejala in pohvalila podjetja, ki so pomagala, hkrati pa okrcala državo, ki na področju primarnega zdravstva stori premalo. Ker se z vsakim takšnim projektom trudijo za občane, še naprej upajo na pomoč s strani gospodarstva in seveda tudi s strani občin.
Tako KLS-u kot zdravstvenemu zavodu se je zahvalil tudi župan občine Ljubno Franjo Nara-ločnik. Vesel je, da so v podjetju svojo družbeno odgovornost izkazali s pomočjo zavodu. Dodal je, da zaveza vseh sedmih občin, ki so jo dali, da pristopijo h gradnji prizidka v Nazarjah, ni bila dana s figo v žepu in da je bila resna. Želijo si, da bi se našla tudi finančna podpora na zdravstvenem ministrstvu in da bi lahko projekt speljali v čim krajšem času in v dobro vseh ljudi.
Štefka Sem
Direktor podjetja KLS Mirko Strašek (šesti z leve) je v družbi zaposlenih donacijo za opremo vozila podelil direktorici Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Darji Es (sedma z leve).
(Foto: Štefka Sem)
KOMENTIRAMO
Zdravstveno varstvo je ena izmed redkih družbenih dejavnosti, ki je po razdelitvi bivše občine Mozirje na nove lokalne skupnosti ostala neke vrste skupna zadeva, toda kot takšna se je pokazala šele takrat, ko je postalo očitno, da bomo v Zgornji Savinjski dolini brez sodelovanja sedanjih občin ostali brez elementarnih funkcij zdravstvenega varstva, kot je nujna medicinska pomoč oziroma
odgovornost kot dvorezen meč
reševalna služba. Zdaj že bivši županji občine Nazarje je po mukotrpnih prizadevanjih uspelo spraviti ostale zgornjesavinjske občine na najmanjši skupni imenovalec in tako (vsaj začasno) preprečiti, da bi se za tukajšnje paciente zgodil najslabši scenarij.
Toda omenjeni dosežek (žal) še zdaleč ne pomeni rešitve problematike v našem javnem zdravstvu. Razmere so namreč takšne, da Zgornje-savinjski zdravstveni dom kot javni zavod ni v stanju zagotavljati izvedbe prepotrebnih investicij v posodobitev opreme, ki pa je nujna za normalno dejavnost. Tipičen primer takšne investicije so reševalna vozila.
O tem, kakšno vlogo imajo reševalna vozila v sistemu zagotavljanja
zdravstvenega varstva, najbrž ne kaže izgubljati besed, saj je vsakomur jasno, da brez njih enostavno ne gre. Tega se zavedajo tudi v vodstvu zdravstvenega zavoda, zato so v nastalih razmerah, ko je bilo potrebno nabaviti vozilo za prevoze dializnih in onkoloških bolnikov, poiskali pomoč pri gospodarskih družbah.
Na naše skupno veselje in zadovoljstvo jim je uspelo in podjetja, ki so prispevala potrebna finančna sredstva, si res zaslužijo pohvalo za njihovo visoko stopnjo družbene odgovornosti, toda ob tem se postavlja vprašanje, ali bo odslej vsako takšno situacijo treba reševati na takšen, v prispodobi bi lahko rekli, »gasilski« način?
Težave, s katerimi se spopada
Zgornjesavinjski zdravstveni dom, niso samo rezultat neenotnosti tukajšnjih občin; so v marsičem tudi posledica neurejenih razmerij znotraj nacionalnega zdravstvenega sistema, ki že nekaj časa »poka po šivih«, toda tistih, ki potrebujejo medicinsko pomoč, to ne zanima preveč. Skrbi jih, in to bi morala biti skrb vseh nas, kako bo z našim zdravstvom jutri, ko morda ne bodo več izpolnjeni vsi pogoji, da bi nabavo novega reševalnega vozila ali kakšne druge nujno potrebne opreme izpeljali s podporo gospodarstva. Iz tega zornega kota je lahko visoka stopnja družbene odgovornosti, kot jo, na primer, izkazuje podjetje KLS Ljubno, tudi dvorezen meč.
Franci Kotnik
6 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Iz upravne enote, Iz občin, Gospodarstvo
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Invalidnim osebam nekatere nove pravice
V začetku oktobra je stopil v veljavo nov pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila za invalidne osebe. Gre za enega izmed ukrepov po zakonu o izenačevanju možnosti in odpravljanju diskriminacije invalidov.
Novost je, da bodo vrednotnico za omenjene pravice upravičenci dobili na upravni enoti. Prosilci lah-
OBČINA REČICA OB SAVINJI
ko vlogo za vrednotnico oddajo na katerikoli upravni enoti. Na UE Mozirje so za to priložnost v pomoč invalidom pripravili priročno zgibanko. Za omenjene zadeve je tam pristojna Katarina Bric.
Do tehničnih pripomočkov so upravičene senzorno ovirane osebe, to so slepe, slabovidne, gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe, te
Zaradi obnove ceste v Varpoljah nekoliko oviran promet
V Varpoljah poteka rekonstrukcija lokalne ceste Nizka-bencinski servis-kamp Menina. Zaradi del je na tem odseku nekoliko oviran promet, zato na Občini Rečica ob Savinji prosijo voznike in uporabnike ceste za strpnost.
Gre za prvo fazo ureditve, v sklopu katere bodo izvedli obnovo in razširitev približno 150 metrov dolgega cestnega odseka. Na delu ceste bodo zgradili pločnik, preuredili križišče »pri Bodenu« ter napra-
vili odvodnjavanje.
Gradbena dela izvaja podjetje Nizke gradnje Anton Kladnik iz Ko-šnice pri Šentjurju. Projekt je skupaj z davkom vreden okoli 45.000 evrov. Rok za dokončanje gradbenih del je 24. november.
Občina načrtuje še naslednje faze rekonstrukcije na tem območju. Prenoviti nameravajo odcep do bencinskega servisa in most preko Grušoveljske struge.
Marija Lebar
Prenova ceste v Varpoljah (Foto: Marija Lebar)
Med najbogatejšimi tudi Zgornjesavinjčana
Revija Manager je v preteklem tednu objavila lestvico najbogatejših Slovencev. Na lestvici smo našli tudi dva Zgornjesavinjčana. Na 21. mestu je Mirko Strašek, ve-
pripomočke potrebujejo v življenju za premostitev komunikacijskih ovir za omogočanje varnega in samostojnega življenja. Do prilagoditve vozila so upravičene gibalno ovirane osebe, ki lahko same upravljajo le prilagojeno vozilo ali same ne upravljajo vozila, prilagoditev pa je nujno potrebna za vstopanje in varno vožnjo.
Za pridobitev pravice morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Vlagatelj mora na upravno enoto dostaviti vlogo, obrazec lahko najde na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali ga dobi na UE. Po tem, ko upravna enota prejme pravilno
LEPA NJIVA
izpolnjeno vlogo skupaj z nekaterimi zahtevanimi dokazili, o vlogi odloča in vlagatelju izda odločbo. Na podlagi pravnomočne odločbe invalid prejme vrednotnico, ki jo predloži dobavitelju za tehnični pripomoček in prilagoditev vozila.
Za nakup ali storitev lahko upravičenec izbere katerega koli dobavitelja v Republiki Sloveniji. Ministrstvo prilagoditev ali tehnični pripomoček sofinancira v 85 odstotkih. Za invalide, ki prejemajo denarno pomoč, je sofinanciranje stoodstotno. Kot zgornje višine zneskov, ki jih sofinancira, ministrstvo upošteva cene, navedene v pravilniku.
Marija Lebar
Urejena cesta med Mlinarjem in Šmarčanom
Pred leti je velenjsko komunalno podjetje pridobilo sredstva iz kohe-zijskega sklada za obnovo vodovodnega sistema Ljubija, ki napaja Velenje. V sklopu tega projekta je bila predvidena modernizacija ceste med Mlinarjem in Šmarčanom, ki je bila zaključena v prejšnjem tednu.
Projekt obnove vodovoda je predvideval njegovo izvedbo po lokalnih cestah. Občina Mozirje si je v skladu s tem zagotovila, da se mora v sklopu rekonstrukcije vodovoda urediti tudi omenjena lokalna cesta in nekaj priključkov do nje. Delno se je sedaj ta cesta asfaltira-
la, delno pa ne, saj spada v območje naravne vrednote lokalnega pomena, kar je soteska Ljubije.
V času izvedbe je bila cesta večino časa zaprta za promet, kar je domačinom povzročilo nemalo preglavic. Sedaj je tega vendarle konec. Trenutno se izvajajo samo še zaključna dela na cestišču, vodovod pa je že v funkciji.
Večina sredstev za modernizacijo omenjene ceste je bila črpana iz kohezijskega sklada, zato je morala Občina Mozirje za izvedbo iz svojega proračuna zagotoviti le manjši del.
Benjamin Kanjir
činski lastnik ljubenskega podjetja KLS. Na 52. mestu pa je predsednik uprave ljubljanskega BTC-ja Jože Mermal.
ŠS
Cesta med Mlinarjem in Šmarčanom je sedaj varnejša za uporabo.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 1107
Iz občin
OBČINA MOZIRJE
Plazova ne ogrožata več
Na območju mozirske občine sta že več mesecev dva večja plazova ogrožala stanovanjske objekte in s tem premoženje občanov. Sedaj sta bila uspešno sanirana in te nevarnosti ni več. En plaz se je sprožil v zaselku Gneč, drugi pa na Šolski ulici v Mozirju, nad domačijo Rosenstein. Na skupnem razpisu za sanacijo obeh je bilo izbrano Gradbeno podjetje Pirc d.o.o., ki ima s to-
vrstnimi projekti dolgoletne izkušnje.
Sanacija plazu na Gneču je bila razdeljena v dve fazi. V prvi je bila izvedena sanacija samega plazu, ki je ogrožal dve stanovanjski hiši, med njima eno, starejšo od dvesto let, in lokalno cesto. Ta del projekta je končan. V drugi fazi, ki bo izvedena še v letošnjem letu, bo sanirana še lokalna cesta, ki je bila prav tako poškodovana.
Plaz na Gneču je ogrožal dva stanovanjska objekta. (Foto: Benjamin Kanjir)
Država je za ta projekt prispevala 38.000 evrov.
Drugi plaz, nad domačijo Rosenstein, je prav tako ogrožal stanovanjski objekt. Izvedena je bila temeljita sanacija z odvodnjavanjem. Za ta projekt je država namenila 29.000 evrov.
Strošek Občine Mozirje pri ureditvi obeh plazov je bil v višini pridobitve gradbene dokumentacije, zagotovitve nadzora in plačila davka na dodano vrednost.
Benjamin Kanjir
Plaz nad hišo Rosensteinovih je pretil, da bo zasul njihovo domovanje. (Foto: Benjamin Kanjir)
OBČINA LUCE
Ob ureditvi ceste prenovili tudi ostalo
infrastrukturo
V naselju Krnica je Občina Lu-če letos izvedla investicijo v preurejanje komunalne infrastrukture. Gradbena dela so sedaj zaključena. V sklopu preureditve so prenovili tudi javno pot gasilski dom-Krnica in jo tudi asfaltirali. Asfalt je bil položen še na cestnih odsekih v
nekaterih drugih zaselkih, za kar je imela občina sredstva rezervirana v proračunu za to leto.
Pri urejanju javne poti gasilski dom-Krnica na desnem bregu Savinje so obnovili tamkajšnji vodovod, v zemljo položili elektro instalacijo in vode za kabelsko televizi-
Urejanje ceste in infrastrukture v Krnici (Foto: Marija Lebar)
Asfaltiranje javne poti Hribr-Petrc (Foto: Marija Lebar)
jo. Ob tem so izvedli meteorno in fekalno kanalizacijo. Računajo, da bo skupaj s podlago za asfalt projekt stal 150.000 evrov, za dvosloj-no asfaltno prevleko pa so dodatno namenili še 32.000 evrov.
Na novo so uredili še javno pot Hribr-Petrc, in sicer z okoli 350 me-
trov dvoslojnega asfalta. Na javni poti Spodnji Podpečnik-Tomaževc so položili 310 metrov enosloj-ne asfaltne prevleke. Za obe cesti skupaj so bili stroški podlage okoli 15.000 evrov, asfaltna prevleka pa je stala 34.500 evrov.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Gospodarstvo, Organizacije, Iz občin, Ljudje in dogodki
PSC PRAPROTNIK VELENJE
20 let na trgu praznujejo s prenovljenim avto salonom
PSC Praprotnik Velenje, pooblaščeni trgovec in servis za vozila Škoda, pooblaščeni servis za vozila Seat ter prodajo rabljenih vozil, v letošnjem letu praznuje dvajset let sodelovanja s tovarno Škoda. V tem času so kar trikrat postali tr-
govec leta, in sicer leta 2008, 2010 in 2013. Servisni oddelek je vsa ta leta prejemal priznanja glede strokovnosti in usposobljenosti osebja. Pred prazniki so odprli prenovljeni prodajni salon Škoda, ki ima sodobno in privlačno obliko.
FEMME FATALE 2014
Laskavi naziv za Tanjo Skaza
Pod okriljem revije Eva je v sredo, 5. novembra, v Ljubljani potekala že enajsta razglasitev prejemnice naziva Femme fatale (usodna ženska), ki jo izberejo bralke in bralci več najbolj branih slovenskih revij. Med devetimi finalistkami je laskavi naslov tokrat pripadel Tanji Skaza iz Velenja.
Tanja Skaza je direktorica družinskega podjetja Plastika Skaza
Bralke in bralci več najbolj branih slovenskih revij so za usodno žensko letošnjega leta izbrali Tanjo Skaza.
(Foto: Mare Vavpotič / Krater Media Agency)
Uvedene obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je oktobra uvedel obnovljive naročilnice za medicinske pripomočke. Naročilnice so do sedaj veljale za največ 90 dni. Namenjene so zavarovanim osebam s stabilnim kroničnim zdravstvenim stanjem, ki so upravičene do medicinskih pripomočkov, ki jih je dovoljeno predpisati na obnovljivo naročilnico.
V ta okvir spadajo pripomočki
iz Velenja, vodilnega slovenskega podjetja v predelavi in oblikovanju plastičnih mas ter proizvodnje, ki zaposluje več kot 200 ljudi, med drugim tudi iz Zgornje Savinjske doline. Njihovo podjetje je dokaz, da lahko lokalna zgodba postane globalni uspeh, je bilo med drugim rečeno na podelitvi.
ML
Vodja prodaje Monika Praprotnik Konečnik pravi, da so znani predvsem po prijaznosti in zadovoljstvu kupcev.
Z novim dizajnom, moderno ar- boljši od konkurence: »Prijaznost
hitekturo in privlačno obliko so ustvarili prostor, kjer se bodo kupci počutili prijetno in domače, si vzeli čas za kavico in klepet. Vodja prodaje Monika Praprotnik Konečnik je ena od devetih zaposlenih, ki je v podjetju od samega začetka.
Pravi, da je razlika med današnjimi kupci in tistimi izpred dvajsetih let očitna: »Včasih je bila pomembna zgolj barva, sedaj pa so kupci bolj zahtevni, saj točno vedo, kaj želijo imeti. Sicer pa nimamo ciljne skupine, imamo kupce vseh starosti. Dejansko Škodo kupujejo vsi, od rosno mladih do starejših. Vsi kupujejo vse modele, od najmanjšega Citigoja do Superba.«
V letošnjem letu se je iz salona odpeljalo že sto petdeset vozil. Vodja prodaje razloži, v čem so
nas zaposlenih in zadovoljstvo kupcev sta razloga, da nam stranke zaupajo in se vračajo nazaj. Razumljivo, da v dveh desetletjih kupijo tudi avto druge znamke, vendar se vrnejo nazaj in tega smo veseli. Ko vidijo nove modele, barve in oblike, so presenečeni. Poleg tega je za nas pomembno tudi to, da se ljudje pogovarjajo o nas in nas priporočajo. Stranke se vračajo nazaj po nov avto tudi zaradi servisa.«
V prihodnje si želijo še več kupcev, poln servis in uspešno prodajo ter »da bodo ljudje, še vedno zadovoljni z nami. Tudi na kavo in klepet so dobrodošli,« še pove Pra-protnik Konečnikova. Prenovljeni salon je vsekakor lahko razlog za obisk.
Katja Remic Novak
pri treh najpogostejših obolenjih, in sicer pri zdravljenju sladkorne bolezni, inkontinence in pri stomi. Na naročilnico se predpiše najmanjšo potrebno količino medicinskih pripomočkov, predvideno za tri mesece. Zavarovana oseba na tako izdano naročilnico prevzema pripomočke eno leto, kar pomeni manj obiskov v lekarnah za okoli sto tisoč zavarovanih oseb.
TG
ZKZ MOZIRJE
Zadruga v stečaj
Po več poskusih, kako organizacijsko prestrukturirati in sanirati poslovanje Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, je bil v teh dneh na celjskem sodišču vložen predlog za stečajni postopek. Brez dela bo tako ostalo najmanj 50 zaposlenih.
Pridelovalci so se zaradi zamud pri izplačilih za oddano mleko nedavno odločili prenehati z oddajo mleka tej zadrugi in so si poiskali druge odkupovalce. Tako je padla v vodo tudi zamisel, da bi zadruga obdržala vsaj tisti del svojega poslovanja, ki se je nanašal na kmetijsko dejavnost.
Del trgovin je pred časom najelo trgovsko podjetje Kea, nekatere ostale pa lokalni zasebniki. Za precej, predvsem neživilskih prodajaln, zaenkrat ni bilo posebnega zanimanja. V najem so nedavno s strani komisije izbranima ponudnikoma oddali gostinski lokal v Lučah in restavracijo Gaj v Mozirju.
Kako bo potekal stečajni postopek, kdaj bodo zaposleni dobili odpovedi, ali bo poskrbljeno za njihove terjatve in deleže zadružnikov, bomo poročali v naslednjih številkah Savinjskih novic.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 44, 30. oktober 2014 1109
Gospodarstvo
PREDSTAVITEV KOLEKCIJE MARTISE JESEN/ZIMA
Modni oblikovalki Urška in Martina Marolt o novih jesenskih trendih in kolekciji Martise
Dve leti je že, odkar sta se Mo-zirjanki Urška Marolt in njena hči Martina odločili za novo blagovno znamko Martise. Odlično sodelovanje in dopolnjevanje pri snovanju novih idej ju je pripeljalo do nove kolekcije oblačil za jesen in zimo, ki sta jo javnosti predstavili pred tednom dni v prostorih Apartmaji & wellness Skok Mozirje. Pravita, da se njuna pot vzpenja, za kar se imata zahvaliti znanju, izkušnjam, dobrim idejam, odlični energiji in žilici za oblikovanje.
Navdih za kolekcijo je bilo prepletanje športa in elegance. »Všeč
UNIKATNA ŽENSKA OBLAČILA MOŠKE POSLOVNE OBLEKE
041 637 884
ma rtise@ m a rti se. eu
www.martise.eu
www.facebook.com/martise.eu
nama je kombiniranje elegantnih in športnih kosov. Večina kolekcije je v črni barvi z belimi, srebrnimi in zlatimi poudarki. Čeprav je letošnjo jesen najbolj trendi rdeča barva, sva se odločili, da je ne uporabiva kot glavno barvo, ampak jo vključiva v notranjost oblačil,« razlaga Martina. Čeprav sta sprva oblačila prodajali v trgovinah, sta se kasneje odločili za individualen pristop. Znani sta po tem, da sodelujeta z lokalnimi šiviljami in da izdelujeta tudi moške poslovne obleke.
Na predstavitvi nove kolekcije sta pripravili predavanje o modnih
V
M A K T i S E
I DARE YOU TO TRY
Modni oblikovalki Urška in Martina Marolt (z leve) sta predstavili nove trende, stylinge in kolekcijo Martis jesen/zima.
smernicah za prihodnjo zimo in stylingih. Z brezplačnimi predavanji skušata podati ljudem prave informacije o modnih trendih, saj so stranke zaradi poplave informacij večkrat zmedene. »Obiskovalci so videli, kako lahko kombinirajo kose oblačil, saj jih nisva predstavili
le posamično ampak tudi v povezavi s stylingi,« še pove Urška. Če ste zamudili njuno predstavitev v Mozirju, bosta v kratkem svojo kolekcijo predstavljali tudi v Celju. Več informacij najdete na njuni facebo-ok strani.
Katja Remic Novak
SESTA OBLETNICA TRGOVINE SAM NAZARJE
V povprečju jih obišče 350 kupcev na dan
Letos trgovina Sam Nazarje obeležuje šesto obletnico delovanja na novi lokaciji. V Zgornji Savinjski dolini je podjetje sicer prisotno od leta 2001. V teh letih se je uspešno širilo in se v letu 2008 preselilo. Kot pravijo v podjetju, so s poslovanjem kljub krizi zadovoljni.
PROMET NA RAVNI PRETEKLIH LET
V	trgovini Nazarje, ki jo vodi Ana Atelšek, je zaposlenih 19 sodelavcev. Na 1.350 kvadratnih metrih prodajnega prostora ponujajo preko 16.000 izdelkov. V povprečju trgovino obišče 350 kupcev na dan. Vodja marketinga podjetja Sam Anita Osolin pravi: »Trgovina Nazarje letno ustvari okoli tri milijone evrov prometa. Veseli smo, da kljub krizi ohranjamo nivo prodaje iz preteklih let. Pod taktirko lastnika Antona Sedelj-šaka želimo ostati kvaliteten partner kupcem in dobaviteljem.«
SLEDIJO SODOBNIM TRENDOM
V	vseh letih so se trudili slediti željam in potrebam kupcev. Osnovna prepoznavnost trgovine temelji na gradbenem materialu. Svojo dejavnost so pred desetletjem nadgradili s ponudbo ročnega in električnega orodja, vodovodnim in elektro materialom, pestrim vrtnim oddelkom in različno keramiko.
Osolinova ob tem pojasnjuje: »Sledimo trendom današnjega časa tudi s pisano paleto talnih oblog, kot so laminati, gotovi parketi in vinilne pvc talne obloge. Ponujamo številne vrste barv za dom. Mešanice po želji kupcev pripravimo v številnih barvnih odtenkih in v skladu s sodobnimi smernicami.«
KAKOVOSTNE STORITVE KOT DOPOLNITEV PONUDBE
Poleg same prodaje svojim kupcem nudijo tudi nekatere storitve. Tako so za potrebe kovinar-
jev, ki pri njih nabavljajo črno metalurgijo, v Sa-mu že leta 2011 začeli z lastno delavnico krivljenja armatur in stremen.
Pri izbiri izdelkov kupcem svetujejo strokovno usposobljeni prodajalci. Blago pripravijo in po želji dostavijo na dom, saj jim to omogoča dobro razvita lastna logistika. Bodočo kopalnico po strankinih željah tridimenzionalno računalniško izrišejo, da je izbira in odločitev lažja.
Ob strokovnosti pa ne pozabljajo na prijaznost in različne ugodnosti ter prodajne akcije.
Marija Lebar
Pogled iz zraka na poslovne prostore v Nazarjah (Fotodokumentacija Sam d.o.o.)
10 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Kultura, Organizacije
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL GORANA J. HORVATA V RUŠAH
Kiparske forme sledijo umetnikovemu slikarskemu
rokopisu
V poslovni stavbi podjetja Messer Slovenija v Rušah pri Mariboru so v četrtek, 6. novembra, odprli razstavo likovnih del Gorana J. Horvata. Kot je ob tej priložnosti povedal likovni kritik Lojze Ada-mlje, razstava razkriva avtorja kot izjemnega umetniškega ustvarjalca, ki ostaja drevo z mogočno krošnjo, iz katere lahko vsak poznavalec likovne umetnosti ubere najple-menitejši sad.
Horvatova razstava v Rušah je dvopolna, saj se umetnik predstavlja s slikarskimi deli na platnu in papirju ter s kiparskimi deli. »Osnovni Horvatov slikarski postulat je virtuozna risba, ki opredeli slikarski prostor, poln sanjskih podob. Kolorit je vedno ekscentrično presvetljen iz sijočega ozadja slike tako, da sanjske podobe v ospredju postavlja v navidezno senco. To-
Direktor podjetja Messer Slovenija mag. Danilo Lukač in slikar Goran J. Horvat ob odprtju razstave v Rušah. (Foto: MS) da ob natančnejšem pogledu na ta takrat, ko naslika šopek rož v va-
osenčena mesta vidimo, koliko resničnega barvnega bogastva je v drobnih draperijah in žametno de-tajliranih slikarijah umetnika. Tudi
zi, to ni navadna vaza, ampak ke-lih bogov, ki so v bujnem cvetu zaznali življenje ptice z razpetimi krili,« je med drugim povedal Lojze
Adamlje in dodal, da izjemno predano umetniško življenje postavlja Gorana Horvata v ospredje današnjih likovnih ustvarjalcev v slovenskem prostoru.
Njegovo kiparsko delo Adamlje razume kot nekakšno nadaljevanje slikarskih razmišljanj, kjer volumen materiala omogoča nove subtilne fantazije. Le-te se realizirajo v specifičnih kiparskih formah, ki pa so presenetljivo podobne Horvatove-mu slikarskemu rokopisu, kar pomeni, da prepričljivo izžarevajo avtorjev osebni umetniški stil.
V otvoritvenem programu je nastopil glasbenik, pevec in produ-cent Peter Andrej, goste je nagovoril direktor podjetja Messer Slovenija mag. Danilo Lukač, razstavo pa je odprl ruški župan Uroš Razpet.
Franci Kotnik
KRAJEVNI PRAZNIK V ŠMARTNEM OB DRETI
Namenu predali čebelarsko tablo in sprehajalno pot
V	okviru praznovanja tamkajšnje krajevne skupnosti so v Šmartnem ob Dreti v soboto, 25. oktobra, pripravili dva dogodka in s tem zaključili praznični teden. V središču kraja so postavili čebelarsko oglasno tablo, na Brdu pa je potekala otvoritev sprehajalne poti, ki vodi iz Šmar-tnega preko Brda nazaj v Šmartno. Ob poti so zasadili in blagoslovili lipovo drevo. Za glasbeni del obeh prireditev so poskrbeli harmonikar Rok Prašnikar in Ljudske pevke Lipa
V	izvedbi članov Čebelarske družine Kokarje so ob križišču z regionalno cesto v Šmartnem ob Dreti postavili oglasno tablo. Kokarska družina namreč združuje čebelarje vseh treh krajevnih skupnostih v občini Nazarje, tudi del tistih, ki sodijo v občino Rečica ob Savinji. Kot je v nagovoru povedal predsednik te družine Franjo Po-drižnik, bodo čebelarji skrbeli, da bodo na tabli vedno aktualni podatki, obvestila, vabila in fotografije iz čebelarske dejavnosti. Pripet je tudi spisek čebelarjev in naslovov, kjer je mogoče kupiti med.
Spregovoril je še župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Pohvalil je prizadevnost čebelarjev in krajanov Šmartnega ob Dreti, ki so tako bogato obeležili svoj praznik. Spomnil je še, da bo treba kmalu izvoliti nov krajevni odbor in izrazil prepričanje, da bodo krajani modro izbrali svoje predstavnike.
Udeleženci so se nato peš podali na Brdo, kjer je bila pripravljena druga otvoritev. Že med potjo so si lahko ogledali informativne table in si spočili na novih klopeh, ki so postavljene ob sprehajalni poti. Dve tabli sta posvečeni opisu kraja, tretja pa opisuje lipo. Predsednik krajevnega odbora Miro Brezovnik, župan Matej Pečovnik in pobudnica ideje o sprehajalni poti Marija Brezov-nik so posadili lipo in prerezali trak na informa-
tivni tabli. Novo pridobitev je blagoslovil domači župnik Ivan Šelih.
Kot je poudarila govornica, občinska svetnica in tamkajšnja domačinka, Olga Obojnik, je lipa simbolno drevo slovenstva in tudi njihove krajevne skupnosti. Organizatorji imajo namen krožno pot v nadaljevanju opremiti še z več informativnimi tablami, da bo tako postala učna pot.
Marija Lebar
Slavnostni trak ob otvoritvi čebelarske oglasne table so družno prerezali (od leve) predsednik krajevnega odbora Miro Brezovnik, župan občine Nazarje Matej Pečovnik in predsednik Čebelarske družine Kokarje Franjo Podrižnik. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 11
Oglasi
BOJANA TRO^ii s.p.


Pred četrt stoletja sem stopila na samostojno pot.
Lepi i p hiii vsi rinevi,
ne vrne/o se več nazaj. Danes U?,'(<J so trenutki lidtere otiiutimO vsi zdaj, M
Hvala vsem strankamJ^jti
Vas te 0b1etnl8?nkMfflE!
¡Mi	M
mailjbčlg&s	
12 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Zgodovina in narodopisje
Stare molitve (2)
Piše: Aleksander Videčnik
Angel varuh
(Iz okolice Solčave)
Moj ljubi, desni angel varuh, bodi z menoj, moj patron, bod' pred menoj, Jezus, bod' sred' moj'ga srca, vižujte me na mojo zadnjo uro.
Zlata miza
Kdor je z Bogom, Bog je z njim, pelje nas v sveti Rim. V svetem Rimu zlata hiša, v zlati hiši zlata miza, za tej mizi trije jogri -Jezus, Marija in Jožef.
Ave Marija
(Iz okolice Luč, povedala Jera Breznik)
Otroci bežite, otroci hitite, že ave Marija na vasi zvoni, brž k nam hitite in molite, de pehtrna baba vas dobi.
Večerna molitev
Gospod Bog mi je reku duke lečt, trdno zaspat, ničesar hudiga se bat, šest angelov z nebes poslat, dva v vznožje, dva v zglavje, na vsak' stran pa jenga. Preljuba riža Marija devica, ti me odeni, ti me poškropi, ti me gor prebudi, kadar bo cajt gor ustat', Bogu hvalo dajat'.
Bogomil Supin iz Luč je ohranil naslednjo molitev (pesem), ki jo je nekoč zapisala Frančiška Podkrižnik.
Okoli svečnice
Svečnico bomo zdaj vam zapeli, vsi žalostni, objokani,
prosili bi vas zdaj lepo, da b' kruha kaj b'lo.
*
Bi mater zdaj lepo prosili, ker otroci kruha nimamo,
naj se revežev usmili, le za kruh jih prosimo.
*
Obrnili se bomo na Mater božjo, Mater božjo Kokarsko,
k njej poromali, prosili vsi jo lepo.
*
Mi smo revčki zapuščeni, žalostni, objokani, o, Marija, pomagaj, reši nas ti, da b' kruha imeli zdaj vsi.
*
Vse to smo vam za srečo peli, da bi Jezus rad pri vas ostal.
Prošnja za kruh
Hvaljen bodi Jezus Kristus, to je naše pesmi glas k'tero hočemo vam zapeti od Marije svečanske.
*
Ti Marija, naša mati, ti nam kaži pravo pot. Ti nas vodi, z nami hodi, da v nebesa pridemo.
Če ni bilo odziva iz hiše, so otroci zapeli:
V hiši na polici imate pogačici,
če nam ne boste dali, bomo vas po rit nažgali.
Koledništvo (1)
Včasih so bile strehe večinoma s slamo krite, pa so zapeli:
V	hiši na polici imate pogačici,
če nam ne boste dali, bomo streho dol strgali.
Ponekod v okolici Luč so tudi radi peli:
Svečnica se približuje in Marija se napotuje.
Zdaj pa prosimo mili dar, da bi Jezus pri vas ostal.
V	okolici Ljubnega je bilo slišati tudi tole:
Svečnica se približuje,
mali Jezus rojen bil,
to naj vsaki človek čuje, glas te božje Matere.
*
To smo vam za srečo peli, da bi dolgo let živeli. Zdaj pa prosimo za mili dar, Da bi Jezus pri vas ostal.
V okolici Primoža smo slišali tole: Si se na rajžo ti dolgo podala, z Jožefom v Betlehem šla, teto Lizbeto si tam obiskala, ko si z Jezusom noseča 'bla.
Nadaljujemo prihodnjič.
Mnogi Zgornjesavinjčani so na začetku 20. stoletja odšli na delo preko luže. Na fotografiji iz leta 1913 so Ljubenci na poroki v Milwaukeeju. Sliko hrani Vera Solar iz Nazarij. Bralce, ki vedo kaj več o osebah in dogodku na sliki, vabimo, da nam to sporočijo v uredništvo.
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 13
Gospodarstvo, Kultura
PREDSTAVITEV OB ZAKLJUČKU ČEZMEJNEGA PROJEKTA CAVETOURS V SOLČAVI
Podzemne jame v Vzhodnih Karavankah lahko privabijo večje število turistov
Avstrijski in slovenski partnerji, ki so dobrih petnajst mesecev sodelovali na projektu Cavetours, so 27. oktobra na dveh novinarskih konferencah predstavili potek in pričakovanja ob zaključku izvedbe. Predstavitvi sta potekali v Železni Kapli in v Solčavi, od koder prihajajo deležniki v projektu.
SKUPEN TURISTIČNI PROJEKT ZBRAL ŠTIRI PARTNERJE
V obeh sosednjih občinah so spoznali priložnost skupnega koriščenja zanimivih podzemnih jam v Vzhodnih Karavankah v turistične namene in leta 2012 oddali vlogo za sofinanciranje iz evropskega sklada za regionalni razvoj. S konkretnimi koraki čezmejnega sodelovanja so začeli lani avgusta. Za izvedbo projekta so zbrali štiri partnerje: podjetje Obirske kapniške jame iz Železne Kaple (vodilni partner), Center Rinka iz Solčave, Občino Solčava in Turistično kmetijo Rogar iz Podolševe.
Za namen realizacije so izvedli več investicij. Postavili so tri info točke, adaptirali zasilno razsvetljavo v Obirskih jamah v Avstriji, razširili muzejsko zbirko o jamah in fosilih v Solčavi, pripravili šotorišče ledenodobnega človeka na kmetiji Rogar in uredili medvedovo pot.
ZAKLJUČEK PROJEKTA PRAVZAPRAV ŠELE ZAČETEK SODELOVANJA
Marko Slapnik, direktor Centra Rinka, je povedal: »Zaključek projekta je pravzaprav šele začetek. Upamo na plodno medsosedsko sodelova-
nje. V tem času smo za turistične ponudnike izvedli tri delavnice, saj je namen celotne operacije v večjem pretoku turistov in obiskovalcev med vsemi omenjenimi destinacijami.
Povečan turistični promet naj prinese nova delovna mesta in koristi tukajšnjim turističnim ponudnikom in prebivalcem. Precejšen del promocije smo namenili doživetjem za družine in otroke, povezali oglede naravnih in kulturnih znamenitosti, poudarili pa tudi lokalno ponudbo in kulinariko.«
ŽELIJO SI VEČ SLOVENSKIH OBISKOVALCEV
Poslovodja družbe Obirske kapniške jame
Christian Varch je povedal, da kljub bližini slovenski obiskovalci predstavljajo manj kot odstotek v številu njihovih obiskovalcev. Za poživitev izmenjave gostov partnerji razmišljajo, da bodo spomladi, ko se začne večji obisk turistov, pričeli ponujati avtobusne prevoze gostov med slovensko in avstrijsko stranjo.
S projektom, ki je bil vreden 377.000 evrov, so oblikovali ponudbene pakete, kot so čezmej-ni pohodi, kolesarske ture za vse čute ali užitki brez meja. Uredili so spletne strani in izdali ličen katalog.
Marija Lebar
Predstavniki partnerjev pri prvi info točki v Logarski dolini (Foto: Marija Lebar)
PEVSKI ZBOR SV. MARTINA NAZARJE
Z nastopom razveselili stanovalce Zimzelena
Prejšnji mesec je v Centru starejših Zimzelen v Topolšici okoli dvajset članov Pevskega zbora sv. Martina obiskalo svoje nazarske rojake. Zanje, za ostale stanovalce in za zaposlene so pripravili zanimiv kulturni program.
Lepo zapete slovenske pesmi, tako verske kot ostale, so segle v srca vsem, ki so prisluhnili ubranemu petju nazarskih pevcev pod vodstvom Klare Praznik. Marsikoga so ob poslušanju misli ponesle v mlada leta. K še bolj razgibanemu dogajanju, ki ga je s prijazno besedo povezovala Meta Finkšt, sta z recitiranjem lastne poezije prispevala Tončka Horvat in Srečo Urtelj starejši, člana zbora sv. Martina.
Marija Lebar
Občinstvo je s pozornostjo prisluhnilo nastopu zbora sv. Martina iz Nazarij.
(Fotodokumentacija zbora)
14 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Kultura, Oglasi
MOJSTRSKI TEČAJ ZA FLAVTO IN KONCERT MOJSTRA NA FLAVTI V GLASBENI ŠOLI NAZARJE
Profesor Girlinger navdušen nad znanjem flavtistk
Konec oktobra je na odru lju-benskega kulturnega doma v družbi igralke Tine Gorenjak nastopil stand up komik Ranko Babič z mo-nokomedijo Moška copata. Komedija namenjena ženskam, v kateri se je lahko našel vsak moški, bi lahko na kratko povzeli dogajanje na odru. Kar uvodoma je Gorenja-kova za vse ženske težave okrivila koga drugega kot moške.
Babič je v predstavi humorno
opisal, kako moški dejansko razmišljajo o partnerskih odnosih, otrocih, družini, ljubezni in skupnem življenju in se dodobra pošalil na svoj račun ter priznal, da je copata. Ni se pozabil tudi pozabavati iz svojih korenin, otroških dogodivščin in najstniških let. Babiča, ki je publiko nemalokrat nasmejal do solz, je gostilo ljubensko kulturno društvo.
Štefka Sem
MED UDELEŽENKAMI MOJSTRSKEGA TEČAJA TUDI MANJA PANČUR
25. oktobra se je v glasbeni šoli program odvijal praktično ves dan. Mojstrskega tečaja se je udeležilo enajst flavtistk, ki s svojim znanjem izstopajo iz povprečja. Udeleženke tečaja so prišle iz različnih glasbenih ustanov po Sloveniji, iz nižjih šol, umetniških gimnazij ter kon-servatorija za glasbo. Med njimi je
bila tudi bivša učenka Glasbene šole Nazarje, sedaj dijakinja prvega letnika konservatorija v Ljubljani, Manja Pančur.
Profesor Girlinger je bil nad znanjem in delom, ki so ga pokazale flavtistke, izredno navdušen. Pohvalil je visok nivo znanja in pripomnil, da imamo v Sloveniji odlično urejen sistem glasbenega izobraževanja po celotni vertikali, od nižje šole in vse do akademije.
ZA KONEC ŠE KONCERT MOJSTRA NA FLAVTI
Kot zaključek tečaja je sledil koncert mojstra na flavti. Z izjemo uvodne točke je bil usmerjen predvsem v skladbe sodobnih skladateljev, kar je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Posebnost, ki jo goji profesor Girlinger in s katero se je predstavil tudi v Nazarjah, je, da igra izključno na lesene flavte narejene posebej zanj. Je eden redkih, ki igra na leseno alt flavto, prav gotovo pa edini na svetu, ki za svoje koncerte uporablja leseno bas flavto.
Gostja koncerta je bila flavtistka Patricija Fajdiga, nekdanja učenka Glasbene šole Nazarje pri Jerneju Marinšku, sedaj pa študentka drugega letnika na akademiji pri profesorju Girlingerju v Lin-zu. V veselje ji je bilo, da se je lahko skupaj s svojim sedanjim profesorjem predstavila v Nazarjah, kjer je pričela svojo glasbeno pot. Na klavirju je koncert spremljala profesorica nazarske glasbene šole Urška Babič.
Barbara Rozoničnik
V Glasbeni šoli Nazarje so 25. oktobra organizirali mojstrski tečaj za flavto. Vodil ga je Norbert Girlinger, redni profesor na Akademiji za glasbo, ples in igro Antona Brucknerja v Linzu. V tem šolskem letu so tovrstni tečaji novost. Poleg mojstrskega tečaja za flavto načrtujejo v januarju še tridnevni mojstrski tečaj za harfo ter v maju klavirsko delavnico. Tako bodo organizirali kar tri mojstrske tečaje, saj so se odločili, kot pravi ravnatelj Jernej Marinšek, da se vzgojno izobraževalnega dela lotijo tudi na ta način.
NAČRTOV JIM NE MANJKA
Že prepoznaven koncert slovenskih popevk bodo ponovili še decembra v Ljubljani, kjer se bodo kot glasbena šola predstavili v
Mojstrskega tečaja se je udeležila tudi bivša učenka nazarske glasbene šole Manja Pančur. (Foto: Barbara Rozoničnik)
okviru prireditev v prazničnem de- matski koncert.
cembru. Spomladi, tako kot že nekaj let zapored, bodo pripravili te-
MOŠKA COPATA NA LJUBENSKEM ODRU
Ranko Babič dodobra razvnel publiko
Ranko Babič je humorno opisal, kako moški razmišljajo o partnerskih odnosih. (Foto: ŠS)
Prejšnja leta so obiskovalci njihovih koncertov lahko slišali glasbo iz risank, filmsko glasbo, lani slovenske popevke, letos bodo pripravili koncert skladbic, ki so všečne našim najmlajšim. Maja bodo pripravili baletno predstavo Pepel-ka, ki jo učenke baleta pripravljajo pod vodstvom profesorice Tanje Pečenko.
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 15
Ljudje in dogodki
OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI
Veliki nemarni škornji
V šolskem letu 2013/14 so se učenci 1. in 3. razreda OŠ Rečica ob Savinji z mentoricami priključili projektu Veliki nemarni škornji. Program na edinstven način spodbujanja kreativnost, inovativnost ter razvoj kritičnega mišljenja otrok. Osnovna tematika ekologije je podana na otrokom primeren način - skozi zgodbo Veliki nemarni škornji. Preko programskih aktivnosti se tematika razširi na raven spoznavanja vrednot ter kritičnost lastnega vedenja.
Skozi celotno šolsko leto so učenci spoznavali početje velikih nemarnih škornjev. Preizkusili se kot ilustratorji zgodbe v obliki knjige brez ilustracij ter iskali rešitev nastalega problema - nemarnega početja velikih škornjev. Utrinke s projekta so predstavili tudi na javni prireditvi v mesecu marcu.
Na Srečanju škorenjčkov 20. junija v Mariboru smo med sodelujočimi iz celotne Slovenije bili izžrebani kot dobitniki glavne nagrade mizarstva An-tolin d.o.o. Podjetje je prispevalo eksperimentalno mizo čira čara. Mizo smo dobili konec meseca oktobra. Z radovednostjo smo že raziskali nekaj načinov, ki jih ta posebna miza tudi ponuja.
Eksperimentalna miza čira čara poudarja pomen raziskovanja - eksperimentiranja, ki temelji na elementih navdiha, opazovanja, zbiranja, nabiranja, spoštljivega odnosa do narave. Ta didaktični pripomoček omogoča povezanost med naravoslovnimi vsebinami skozi didaktične eksperimentalne igre, opazovanja, načrtovanja in sklepanja.
Opazovalno, raziskovalno-eksperimentalna dela, ki jih s pomočjo mize lahko izvedemo, so: s skakalnim stolpom - pad v vodo, s stojalom za lij - čiščenje vode s precejanjem, s posebnimi odprtinami na mizi - razvrščanje po barvi in obliki, s stiskalnico - priprava rastlin za herba-rij in preslikave.
Učenci so pri tem aktivni, uporabljajo že pridobljeno znanje, sodelujejo drug z drugim, izva-
jajo in spremljajo potek eksperimentalnega dela, ugotavljajo, beležijo in vrednotijo.
Ta nagrada nas bo vedno spominjala na uspešno sodelovanje v tem projektu. Glede na to, da smo polni ustvarjalnih idej, bomo zagotovo še sami odkrili kakšen način uporabe te mize. Mogoče bosta k temu pripomogli tudi čarobni besedi »čira čara« ...
Anka Starič
Miza čira čara je dobila nove lastnike. (Foto: Anka Starič)
PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA BOČNA
Dan oreha poln raznovrstnih dobrot
Na podružnični osnovni šoli v Bočni so že deseto leto zapored en dan posvetili eni od jesenskih dobrot. Letos je bil to oreh, v preteklih letih pa so se poučili tudi o drugih jesenskih sadežih oziroma pridelkih. O orehih so se naučili pesmice, narisali risbice in pripravili svojo priredbo igre o hudobnem volku in kozličkih.
Učenci in učiteljici Jelka Grudnik in Danijela Lončar so na druženje na orehov dan povabili starše in sorodnike otrok ter jim pripravili pester program. Le-tega so letos kreirali obiskovalci, saj so žrebali orehe, v katerih je bila napovedana točka, ki so jo učenci nato izvedli. Najbolj so navdušili s priredbo zgodbe o hudobnem volku in kozličkih ter si prislužili glasen aplavz.
Po končanem programu so si lahko vsi ogledali novi učilnici na podstrešju šole, kjer imajo učenci sedaj lepo urejene prostore. Druženje se je nadaljevalo v jedilnici, kjer ni manjkalo orehovih dobrot: torta, peciva, kroglice, pita, brezgluten-ski bravniji ter napitek z orehi in bananami. Za vse dobrote so se potrudile mame in otroci, zato je bilo pokušanje dobrot še toliko bolj zasluženo.
Štefka Sem
Med drugim so se na mizi v jedilnici znašli torta, peciva, orehove kroglice, pita in zavitek iz sliv in orehov, brezglutenski orehovi bravniji ter napitek z orehi in bananami. (Foto: Štefka Sem)
16 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Kultura, Organizacije, Oglasi
PUST MOZIRSKI
Mozirski pustnaki so na martinovo, ob enajsti uri in enajst minut, s pokom iz gromoglasnega topa označili začetek pustnega časa. Ob tem so poskrbeli še za krst mladega vina.
Pustni top ni zatajil. Na mozir-skem trgu osamosvojitve je spravil na noge še zadnje zaspance in
Ko iz mošta nastane vino
preveril trdnost okoliških stavb. Pustno gobezdalo Robert Klemenak je prisotnim obrazložil potek dogajanja. Pustni župan Drago Poličnik je dovolil začetek pustovanja. Lokalni župan Ivan Suhoveršnik pa se je organizatorjem zahvalil in obljubil, da sredstva za njihovo delovanje ne bodo ravno pičla.
Pustna princesa Ana druga je obdržala tiaro za še eno leto.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Viničar Miha Fajfar je v sod zabil pipo in natočil mlado vino.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Izkazalo se je, da je pustna princesa Ana druga Verdev predobra in brez prave konkurence, zato ji je pripadel mandat za še eno leto. Škof Martin, letos iz domačih logov, je spremenil mošt v žlahtno vino. Pustni viničar Miha Fajfar je na-točil mlado vino, veljaki pa so nazdravili dobri vinski letini.
Dogodek so obogatili člani moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki jim dirigira Jani Šuligoj. S ponudbo različnih zvarkov so se predstavile zeliščarke iz vrst upokojencev, za rahlo urezen jabolčnik pa so ob pečenih klobasah poskrbeli sadjarji društva Franca Praprotnika.
Benjamin Kanjir
NAZARJE
Ustvarjalne delavnice privabile številne otroke in
starše
Kolektiv bara Diva's Cafe je konec oktobra pripravil ustvarjalne delavnice. Med tem ko so otroci v posebnem prostoru lokala izdelovali različne izdelke, so starši uživali ob klepetu in dobri kavi.
Tema dvodnevnega dogajanja je bila noč čarovnic. Otroci, stari od štirih do dvanajst let, so pod vodstvom animatorke Vanje Hofbauer izdelovali duhce, netopirje, pajke,
buče in čarovnice iz različnih materialov. V Diva's Cafe so bili z odzivom zadovoljni, saj se je delavnic udeležilo 38 otrok.
Marija Lebar
Otroci so se zavzeto prepuščali ustvarjalnosti.
(Foto: Marija Lebar)
Em RELAX'ŠOLA VOŽNJE
MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznje-relax.si
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 17
Kotiček za voznike, Oglasi
VOZILI SMO: NOVI KIA SPORTAGE
Prenovljen Korejec namerava ostati na prvem mestu
Kia sportage se ponaša z najdaljšo garancijo med vsemi avtomobilskimi znamkami na evropskem trgu. (Foto: Helena Kotnik)
Kia je na slovenskem trgu prisotna že dvajset let, v zadnjem obdobju pa se največ slovenskih kupcev te avtomobilske znamke odloča za modela cee'd in sportage. Slednji je bil lani pri nas s petinskim deležem najbolje prodajani športni te-renec v srednjem razredu, letos pa je doživel oblikovno osvežitev in tehnološko posodobitev, ki naj bi mu omogočili, da tudi v prihodnjih letih zadrži svoj primat.
Sportage je že ob prihodu na avtomobilsko sceno pobral kopico priznanj, zlasti za oblikovanje. Avto, ki ga po najvišjih industrijskih standardih izdelujejo v Kiini tovarni na Slovaškem, se ponaša z najdaljšo garancijo med vsemi avtomobilskimi znamkami na evropskem trgu: sedem let oziroma 150 tisoč kilometrov.
Na značilno zunanjo podobo kie sportage spredaj najbolj vplivata žarometa z dnevnimi LED svetilkami in motorna maska, s strani sportage po določenih elementih spominja na športni kupe, visok
zadek pa predstavlja skladno razmerje med kovinskimi in steklenimi karoserijskimi deli.
V notranjosti je vse točno tam, kjer si želite, podrejeno temu, da se počutite udobno in da imate vse pod nadzorom. Položaj sedenja je visok, navdušujeta ergonomija armaturne plošče in številni tehnološki posladki, kot na primer inteligentni parkirni pomočnik, ki skoraj samodejno parkira vozilo na izbrani prostor. Slednji je na voljo v naj-
bogatejši različici opreme limited plus, poleg nje pa je mogoče izbirati še med petimi različnimi paketi opreme: fun, urban, style, style plus in limited.
Motor zaženete s start/stop stikalom, inteligentni ključ pa lahko imate ves čas v žepu, saj ga prepozna elektronika, ki omogoča odpiranje vozila s pritiskom gumba na vratni kljuki. Po pričakovanjih se sportage med vožnjo obnaša kot limuzina, k čemur pomembno pri-
speva dolga medosna razdalja, a takoj, ko se na poti pojavijo strmej-ši vzponi in spusti, avto pokaže svojo drugačno naravo. Priložnost dobita sistem za lažje speljevanje na klancih in naprava za kontrolirano spuščanje, štirikolesni pogon pa samodejno prenaša moč na kolesa z boljšim oprijemom.
Motorni izbor sestavljajo bencinska motorja 1.6 in 2.0 s 135 oziroma 166 KM, 1,7-litrski dizel s 115 KM in dve različici 2,0-litrskega dizla s 136 in 184 KM. Vsi motorji so opremljeni s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, samodejni menjalnik pa je za doplačilo na voljo pri dvolitrskih motorjih.
Sportage je na varnostnem testu Euro NCAP prejel najvišjo oceno 5 zvezdic in posebno nagrado za odličen rezultat pri bočnem trku. To je lahko še dodaten razlog za odločitev za ogled vozila in testno vožnjo pri najbližjem pooblaščenem prodajalcu AS Skornšek v Velenju.
Franci Kotnik
BREZ POLOGA. BREZ OBRESTI. BREZ STROŠKOV. OiS^
www.kia.si
WIN0 90 M II
ZIMSKE PNEVMATIKE
POSEBNA UGODNOST OB NAKUPU NOVEGA VOZILA KIA
MdÎHÛST NAKUPA F D PJEI>n£MAGLHVIN PO&OJIH F
I EM	rt 't Ei« f\ [in K Q A 1
^ +11,^-, +■ I I.«, W
'Ž? LET BREZPLAČNEGA I iLDNEtiA VZDRŽEVAN $ P LET BREZOBRESTNEGA FfNANGRANJA EOM*0% "Z? LET [OVARNIŠKe GARANCIJE
<Kwy>
The Power to Surprise
AS AVTOMOBILI SKORNSEK d.o .o., Cesta Simona Biatnika 20, Velenje kia@a5-velenje.com, 03-891-90-77 wwuv.skornsek.kia.5i
Kombinirane porabe goriva: 3,7-8,5 i/100knnr emisije CO^: 97 - 197 g/km CO,. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisijo NOx: 0,01 OJ&g/km ^ D
r'.*-.1 v ,-"4yj ■ ■ ^.r.vb> 4 ■-■.nv .vA^io^iitiJllMiddnEpihrtU -v 1 r.v"-*^1 n 1- .snf hrod^jpivn I
F: j - - .. - ■ ■. i ■■■■:.. i ,■■■-.■ I ■.-:■■ ■ ■ I....... i ■ ■. ■ r C r„ . .■ 11 - ■ .■>.,.■■,;.■.,. ■ . . ■ ,
■■ • ' I ■ ' ■ ■■ ■-■■■■	'■ .....mil	.-v .-.-,■■■ ■!.,■......•.	I. .... ■ ...
pse?ESŠ&ES ^ii-v^r.i-: ¿is^afess^a ^
HmjkdjiiiiKÜ.'ilr
18 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Organizacije, Ljudje in dogodki
CENTER RINKA
Novosti za turistične vodnike na Solčavskem
V soboto, 25. oktobra, je potekala v Centru Rin-ka predstavitev projekta Naravi naproti in izdelanih didaktičnih gradiv. Študentke pedagoške smeri Univerze v Ljubljani so pripravile didaktične vsebine v sodelovanju s Krajinskim parkom Logarska dolina in Centrom Rinka. Turistični vodniki bodo lahko obiskovalcem predstavili nekaj novosti na etnografsko naravoslovni poti.
O projektnem delu je spregovoril docent za področje biološkega izobraževanja dr. Gregor Torkar. Podrobneje so delo predstavile študentke same, in sicer nekaj v predavalnici, ostalo pa je sledilo na poti po krajinskem parku samem.
Projekt Naravi naproti je bil podprt s strani pristojnega ministrstva, saj študente spodbuja k praktičnemu delu. Ideja biologa in varuha naravne dediščine dr. Torkarja temelji na tem, da bi se ohranjanje narave dalo promovirati iz stališča sedaj ograjenih parkov in zaradi razvijanja
Dr. Gregor Torkar je predstavil projekt priprav didaktičnih gradiv. (Foto: Slavica Tesovnik)
strokovnih kompetenc študentov. Torkar je mnenja, da so naši naravni parki majhni, zato ne morejo imeti zaposlenih strokovnjakov, potrebujejo pa ekspertna znanja za razvoj.
Cilj projekta je bil pripraviti izobraževalna in digitalna gradiva biotske pestrosti s področja kulturnega in naravnega znanja za promocijske namene parka. V nadaljevanju je bilo prikazano gradivo, ki so ga pripravile študentke. Obogatile so botanično učno pot za ljudi s posebnimi potrebami, za slepe in slabovidne, film Solčavsko je dobil znakovni jezik za slušno prizadete, predstavljen je bil plakat pajka Rinka in ne nazadnje so na razpolago tudi puzle z rastlinami, živalmi in glivami. Z njihovimi gradivi bodo v prihodnje vodniki lahko še boljše podajali zanimive informacije in animacije v skupinah otrok in mladih.
Slavica Tesovnik
NAJMLAJŠI NASTOPAJOČI NA NOČI MODRIJANOV
Mark Sovinšek prepeval s slavnim ansamblom
Mladi ljubitelj glasbe Mark Sovinšek iz Šmar-tnega ob Dreti si je za sedmi rojstni dan najlepše darilo podaril kar sam. Dva večera zapored je namreč nastopil na Noči Modrijanov, obakrat pred več kot 6.000 poslušalci v Celju. Korajžen fant je priznal, da je imel prvi večer pred nastopom malo treme, na drugem pa se je že počutil kot odrski veteran.
Naveza med Markom in Modrijani ni nekaj novega, saj je z njimi prepeval že v oddaji Slovenski pozdrav, bil je tudi prvi, ki je v isti oddaji nastopil v posebnem delu, v katerem se predstavljajo najmlajši glasbeniki in pevci.
Mark je učenec drugega razreda osnovne šole v Nazarjah. Njegov prvi odrski nastop je bil na prireditvi v Novi Štifti, ko je štel le rosna štiri leta. Že zdaj se vidi v glasbenem svetu kot pevec. Ker je priden fant, mu je Miklavž prinesel narodno nošo, mamica Mojca pa mu je kupila zvočnik z mikrofonom, ob katerem neutrudno prepeva. Zadal si je še, da se bo naučil igranja na harmoniko. Njegovo poučevanje je prevzel Andrej Rak.
Prvo sodelovanje z Modrijani je bilo naključno. Pevec Blaž Švab je namreč na posnetku videl, kako Mark prepeva njihovo uspešnico. Fantje so ga vzeli za svojega, ga določili za petega člana ansambla in na letošnji Noči Modrijanov si je garderobo delil kar z njimi.
Mamica Mojca je povedala, da jih je Mark zelo natančno opazoval, kako so se pripravljali na nastop in za njimi tudi vse ponovil. Na odru je z njimi nato odpel njihovo uspešnico S teboj. V za-odrju se je spoprijateljil še s Tanjo Žagar.
Če ne vadi petja, Mark igra na harmoniko.
(Foto: Štefka Sem)
Kljub temu da Mark veliko časa nameni učenju igranja harmonike in prepevanju, je uspešen učenec v šoli. Poleg tega je ravno na dan našega obiska osvojil prvi pas v karateju in bil od trenerja še posebej pohvaljen. Zelo rad sestavlja lego kocke, se igra s psičkom in kot za šalo pobira znanje od starejše sestre Karin.
Mali velikan je v velik ponos mamici Mojci, ki se vedno potrudi, da svoje obveznosti prilaga-
ja svojima otrokoma. Nadarjena je tudi Karin, ki se v nazarski glasbeni šoli uči igranja klavirja in obiskuje treninge rokometa.
Štefka Sem
\
MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Postanimo Božiček za en dan
Projekt Božiček za en dan živi od lani, njegov namen pa je dobrodelen - obdariti otroka iz socialno šibkega okolja z majhnim darilcem. Ideja, po kateri deluje, je preprosta. Oseba, ki se lahko od 15. novembra dalje registrira na spletni strani www.bozicekzaen-dan.si in izbere otroka za obdarovanje, izdela majhno škatlo, jo okrasi, napolni z darili in odnese na zbirno mesto.
Eno izmed zbirnih mest bo tudi v Nazarjah, saj so se izvajalcem projekta pridružili tudi v nazarskem mladinskem društvu. Darilca bodo v prostorih društva zbirali od 15. novembra in vse do 10. decembra. Na ta način bodo skupaj z obdarovalci pomagali obdariti socialno šibkejše iz Slovenije in BIH. Lani je bilo v okviru projekta obdarjenih 225 otrok, letošnji cilj je še bolj ambiciozen.
TG
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 19
Šport, Organizacije
ŠPORTNO DRUŠTVO DASKI TEAM MOZIRJE
Aktivne počitnice za mlade športnike
Za trenerji pred kratkim ustanovljenega Športnega društva Daski team Mozirje sta dva naporna tedna. S člani smučarske tekmovalne ekipe so bili na pripravah v Avstriji, med krompirjevimi počitnicami pa so pripravili animacije za otroke.
Slednji so ob lepem vremenu in pripravljenih aktivnostih zelo uživali. Kar okoli petindvajset se jih je vsak dan zbralo na parkirišču pred mozir-sko športno dvorano. Prvi dan so na kolesih, ro-larjih ali poganjavčkih premagovali ovire na postavljenih poligonih in se učili osnov, s poudarkom na varnosti pri uporabi teh športnih pripomočkov.
Naslednjega dne so se podali na pohod na Golte. Med potepanjem so naleteli na ostanke snega, kar jih je zelo razveselilo. Tretji, zadnji dan počitniških animacij, je bil namenjen igram brez meja. Med sabo so tekmovali in se ob tem zabavali, da je dan kar prehitro minil.
Mladi tekmovalci društva so teden pred počitnicami preživeli na ledeniku v Avstriji. Trening je bil zelo kvaliteten, saj so bili pogoji za vadbo odlični. Delali so predvsem na izpopolnjevanju tehnike in seveda večino časa preživeli med količki. Da je bilo treniranje še bolj zanimivo, sta poskrbela kar Tina Maze in Ivica Kostelic.
Tina je pohvalila mlade smučarje in jim pove-
Veseli obrazi mladih smučarjev. Kako ne bi bili, saj ne svetuje vsakomur na športni poti ravno dvakratna olimpijska šampionka Tina Maze.
dala, da bodo dobri rezultati prišli samo z ogromno vloženega truda in na drugi strani odrekanja. Ivica jih je navdušil z vožnjo po progi, ki je bila postavljena za njih. Veliko koristnih nasvetov in vzpodbud so bili deležni tudi trenerji, ki jim je svoj čas posvetil Andrea Massi.
Najmlajši člani društva se dvakrat tedensko udeležujejo treningov gimnastike, ki potekajo
pod skrbnim vodstvom trenerjev. Ti treningi so dobra podlaga za razvijanje telesnih spretnosti, ki jih rabijo v vsakodnevnem življenju. Starejši pa se aktivno pripravljajo na organizacijo sejma rabljene in nove smučarske opreme, ki bo v Športni dvorani Mozirje potekal 22. in 23. novembra.
Benjamin Kanjir
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Obiskali so vzhodno Slovenijo in pokukali na
Madžarsko
To jesen so člani zgornjesavinjskega sadjarskega društva, ki nosi ime po znanem rojaku Francu Praprotniku, pripravili kar tri pomembne dogodke. Po odmevni izvedbi sadjarske razstave so se dvakrat podali na ogled delovanja sadjarjev drugod po domovini. Udeležili so se praznovanja Kozjanskega jabolka, v drugi polovici oktobra so se odpravili na strokovno ekskurzijo v Pomurje in na Goričko, mimogrede pa so pogledali še na Madžarsko.
Avtobus z zgornjesavinjskimi sadjarji, njihovimi partnericami in ostalimi udeleženci ekskurzije se je najprej ustavil v Renkovcih. Tam so si ogledali pridelavo paradižnika, ki ga pod znano blagovno znamko že nekaj let lahko najdemo na slovenskih trgovskih policah. Pridelava poteka v kontroliranem okolju rastlinjakov na šestih hektarih.
V Bogojini so obiskali znamenito Plečnikovo cerkev in se nato podali na Goričko, točneje v vas Octovci. Na tamkajšnji turistični kmetiji Smodiš je bila za sadjarje zlasti zanimiva razstava starih sort jabolk in hrušk. Tukaj so se izletniki tudi podkrepili in za tem krenili na Madžar-
sko. Ogledali so si vasi Gornji Senik in Monošter, koder živijo porabski Slovenci. Na povratku so se ustavili na kmetiji Gjoerkeš v vasi Kovačevci v občini Grad na Goričkem. Predstavili so jim lastno predelavo sadja, izdelke so lahko poskusili in kupili.
Udeleženci so bili s potekom ekskurzije zelo zadovoljni. »Če pozorno gledaš, je vedno videti stvari in rešitve, ki spodbudijo nove ideje za delovanje v domačem okolju,« je povedal predsednik društva Alojz Plaznik.
Marija Lebar
Degustacija pasteriziranega soka iz jabolk, rdeče pese in drugih sadežev. (Foto: Stane Kotnik)
20 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Šport
NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Mladina tik pod vrhom, članom zlata
sredina
Pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Celje se je končal jesenski del prvenstva po posameznih kategorijah. Nogometno društvo Mozirje, ki v ligaški konkurenci klubske barve zasto-
pa s selekcijo mlajših in starejših dečkov, kadetov ter članov, je jesenski del prvenstva opravilo z odliko. Še posebej je potrebno pohvaliti kadete in mlajše dečke, saj bodo prvenstvo prezimili tik
Članska ekipa Nogometnega društva Mozirja je na zadnji tekmi premagala NK Vransko z rekordnim rezultatom 15:0. (Foto: Cvetka Pukart)
SMUČARKA ANJA DREV
Pred njo je olimpijska sezona
17-letna dijakinja Anja Drev ima pred letošnjo smučarsko sezono velik cilj, in sicer kar najboljše uvrstitve na vseh disciplinah na olimpijskih igrah gluhih, ki bodo prihodnje leto konec marca v Rusiji. Drevova se je na ledenikih pripravljala skozi celo poletje, opravila je že preko štirideset snežnih treningov v Hintertuxu, Molltalu in nizozemskem Landgraafu.
Skupaj s trenerjema Dragom Drevom in Raj-kom Šamšalom ter Robijem Simoničem in Mitjo Bračičem, ki skrbita za njeno telesno pripravljenost, Drevova izpolnjuje zadan plan priprav. Večkrat tedensko tudi skrbi za fizično pripravljenost.
Smučanje trenira že enajsto leto, najprej v Smučarskem klubu Velenje, sedaj je članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje. Lani februarja je na svetovnem prvenstvu gluhih med mladinkami do 21 let v Nemčiji osvojila srebrno in bronasto medaljo. Kot mladinka se bo letos pomerila tudi v FIS programu med slišečimi,
v evropskem pokalu gluhih pa uspešno nasto- Anja Drev skrbi za kar najboljšo fizično pa že dlje časa.	pripravljenost preko celega leta.
Štefka Sem	(Fotodokumentacija AD)
pod vrhom, člani in starejši dečki pa se bodo po spomladanske točke podali s četrtega oziroma sedmega mesta.
Franjo Pukart , - -Rezultati medobčinske članske
lige Golgeter:
Mozirje : Žalec 2:0, Odred Kozje : Mozirje 2:1, Brežice : Mozirje 2:1, Mozirje : Rogaška 1:0, Vojnik : Mozirje 0:2, Mozirje : Kovinar Štore 2:2, Zreče : Mozirje 4:0, Mozirje : Šoštanj 1:0, Mozirje : Vransko 15:0.
Lestvica:
1. Zreče (22), 2. Brežice (21), 3. Žalec (19), 4. Mozirje (16), 5. Kovinar Štore (15), 6. Šoštanj (12), 7. Rogaška (9), 8. Odred Kozje (9), 9. Vojnik (9), 10. Vransko (0).
Rezultati medobčinske kadetske lige:
Mozirje : Rogaška 1:2, Krško : Mozirje 6:0, Mozirje : Kovinar Štore 3:1, Mozirje : Odred Kozje 3:0, Mozirje : Žalec-Vransko 4:0, Mozirje : Zreče 2:1, Mozirje : Laško- Pivovar 4:5, Imeno : Mozirje 0:6.
Lestvica:
1. Krško (18), 2. Mozirje (15), 3. Laško-Pivo-var (13), 4. Kovinar Štore (12), 5. Zreče (9), 6. Rogaška (8), 7. Žalec-Vransko (7), 8. Imeno (7), 9. Odred Kozje (4).
Rezultati lige starejših dečkov:
Mozirje : Krško 2:0, Mozirje : Bohorč Šentjur 1:2, Celje : Mozirje 2:0, Mozirje : Brežice 1:1, Šmartno : Mozirje 5:1, Mozirje : Šmarje pri Jelšah 0:0, Dravinja : Mozirje 1:0, Mozirje : Šampi-on Celje 0:3, Rudar Velenje : Mozirje 0:3.
Lestvica:
1. Celje (21), 2. Šampion Celje (20), 3. Dravinja (19), 4. Brežice (16), 5. Šmarje pri Jelšah (11), 6. Bohorč Šentjur (10), 7. Mozirje (8), 8. Krško (8), 9. Rudar Velenje (8), 10. Šmartno (7).
Rezultati lige mlajših dečkov:
Mozirje : Žalec B 7:0, Vransko : Mozirje 5:7, Mozirje : Ljubno 4:0, Hrastnik : Mozirje 5:0, Mozirje : Rudar Velenje B 4:1, Zreče : Mozirje 2:1, Mozirje : Vojnik 5:0, Šoštanj : Mozirje 0:4.
Lestvica:
1. Hrastnik (22), 2. Mozirje (21), 3. Zreče (19), 4. Žalec B (14), 5. Ljubno (14), 6. Rudar Velenje B (8), 7. Top Car Polzela (8), 8. Vojnik (6), 9. Šoštanj (4), 10. Vransko (1).
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 21
Organizacije, Šport
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE
Tradicionalni Robijev pohod do »skalce«
Minilo je pet let, odkar so se člani Planinskega društva Nazarje prezgodaj poslovili od Roberta Ter-žana, planinca in ljubitelja narave, sicer zelo aktivnega planinskega vodnika v nazarskem društvu. Svoj počitek je našel na Zakrajskih pečeh na Čreti, ki jo je imel za svoj drugi dom.
V njegov spomin so se planinci četrto leto zapored zbrali pri
Člani PD Nazarje so na Robijev prerani grob na Zakrajskih pečeh položili cvetje in se ga spomnili skozi obujanje spominov na skupne prigode.
(Foto: TG)
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
konec tedna za vse selekcije
Prejšnji konec tedna so se nadaljevala ligaška tekmovanja za vse selekcije nazarskega rokometnega kolektiva. Uspešen vikend so v soboto z zmago odprle starejše deklice, nadaljevale članice in zaključile mlajše deklice b in c v nedeljo.
Starejše deklice so v nazarski športni dvorani gostile tekmice ŽRK Celje Celjske mesnine in na tradicionalnem savinjskem derbiju prepričljivo slavile 24:16.
Zmagovito naravnanost so nadaljevale članice. Gostovale so pri ŽRK Brežice, tretjeuvrščeno ekipo 1. B državne lige za ženske. Naska-kovale so 2. mesto, ki ga sicer držijo Nazarčanke. Boj je postregel
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Iz Murske Sobote z dvema točkama
društveni koči Farbanci in skupaj odšli do »skalce«, kjer so položili cvetje v Robijev spomin. Pot so nadaljevali do planinskega doma na Čreti, saj je bil Robi tam planinski oskrbnik in tako je tudi koča del spominov nanj. Zaključek pohoda je bil znova na Farbanci, kjer je pohodnike pričakalo toplo okrepčilo.
TG
Mozirske odbojkarice, ki jih trenira David Skok, so to soboto gostovale v Murski Soboti. Po razburljivem boju so premagale domačinke in se domov vrnile z dvema točkama, tretjo pa so jim prepustile.
Članice ŽOK Murska Sobota so dobro začele, gostje pa so ves čas držale priključek. Boj je bil izenačen, kar kaže tudi rezultat. Domačinke so ta niz dobile šele v podaljšku na točke s 27:25. Mozirjanke so se nato zbrale, saj so začutile, da Sobočanke niso nepremagljive. Drugi niz so tako obrnile sebi v prid in zmagale s 25:18.
V tretjem nizu se je položaj iz prvega niza zopet ponovil. Domačinke so ga dobile s 26:24. Kot za stavo so gostje nato strnile vrste in dobile niz visoko s 25:14. Sledila je podaljšana igra, saj je bil rezultat v nizih 2:2. Vse do zadnje žoge je
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
bilo neodločeno, igralke obeh ekip so si želele zmago, a so jo tokrat vknjižile razpoložene gostje, ki so peti niz dobile s 15:11.
Tako so si Mozirjanke priigrale letošnji prvi dve točki, ker pa so jim domačinke odvzele dva niza, so slednje eno točko na prvenstveni lestvici pripisale sebi. Članice OK Mozirje tako po treh kolih zasedajo osmo mesto med desetimi ekipami druge državne odbojkarske lige za ženske vzhod.
Turnir so to nedeljo na parketu Športne dvorane Mozirje odigrale starejše deklice OK Mozirje, ki jih vodi Vida Skok. Pomerile so se s Preboldčankami in jih premagale z 2:0. V drugi tekmi jim je zmanjkalo moči, zato so zmago gladko z 2:0 prepustile razpoloženim članicam ekipe Nekropolis iz Šempetra.
Benjamin Kanjir
V tretjem krogu prva prvenstvena točka
z dramatično tekmo, na koncu katere so tesno slavile rokometašice Nazarij z 22:23 (7:11).
Zmagoviti niz so v nedeljo nadaljevale mlajše deklice b in c, ki so se letos prvič predstavile na turnirju v Slovenj Gradcu. Mlajše deklice b so igrale proti Slovenj Gradcu in zmagale z rezultatom 20:40, mlajše deklice c pa so zmagale proti Velenju 21:10 ter proti Slovenj Gradcu 26:9 (rezultat se ne beleži, piše se samo zapisnik).
Jutri se za članice nadaljuje prvenstvo s tekmo doma proti Litiji, na kateri lahko še utrdijo 2. mesto na lestvici.
Roman Mežnar
Po dveh porazih v uvodnih tekmah letošnje odbojkarske sezone v 3. državni odbojkarski ligi -center za ženske je ekipa Odbojkarskega kluba KLS Ljubno v tretjem krogu gostovala v Ljubljani pri ekipi ŽOK Šentvid. V izredno izenačeni in negotovi tekmi so se na koncu minimalne zmage veselile domače igralke, ekipi z Ljubnega ob Savinji pa je pripadla ena točka.
V prvem in drugem setu je bila tekma vseskozi izenačena, saj sta se oba končala s tesnim izidom 25:23 za domače odbojka-rice, ki so z zbranostjo v igri po-vedle z delnim izidom 2:0 v se-tih. V tretjem setu so ljubenske igralke vendarle prišle do svoje igre in set brez težav zaključile v svojo korist. Četrti je bil kopija prvih dveh, saj sta se ekipi menjavali v vodstvu, na koncu pa je set pripadel ekipi KLS in izid je bil izenačen.
V odločilnem petem setu pa so Ljubenke popolnoma popustile in dovolile Šentvidčankam, da so set in tekmo zaključile z zmago. Končni rezultat je bil 3:2 (25:23; 25:23; 18:25; 24:26; 15:4) za ŽOK Šentvid. V naslednjem krogu prihaja v goste ekipi KLS Ljubno po treh krogih vodilna ekipa Ko-stak Elmont.
S tekmovanjem so nadaljevale tudi starejše deklice. Turnir je potekal na Ljubnem ob Savinji, kjer so v prvi tekmi igralke KLS Ljubno izgubile z ekipo Kajuh Šoštanj I z rezultatom 2:0 (25:18; 25:19), v drugi tekmi pa so morale priznati tudi premoč ekipe iz Mislinje. Rezultat je bil 2:1 (18:25; 26:24; 15:11) za gostujoče odbojkarice. Ekipa starejših deklic je z dvema zmagama in dvema porazoma na drugem mestu v tej skupini tekmovanja.
Franjo Atelšek
22 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Šport, Pisma bralcev, Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
KOSARKARSKI KLUB NAZARJE
Člani uspešni tudi na savinjskem derbiju
Po uspešnem uvodu v novo sezono v 4. SKL vzhod 2 so nazar-ski košarkarji enako uspešno nadaljevali tekmovanje in v 2. krogu premagali tradicionalno neugodne tekmece z Vranskega.
Vrani so se tudi tokrat v Nazarjah izkazali z zelo motivirano igro. Med ekipama vlada pravo rival-stvo, saj so se kresale iskrice na igrišču, prišlo pa je tudi do manjšega incidenta med Filipom Blatnikom in Lucijanom Ocvirkom, zaradi česar je bila tekma prekinjena za nekaj minut.
Pomiritev strasti je dobro dela domačim košarkarjem, ki so prevzeli pobudo v igri in prvi polčas dobili za štirinajst točk (47:33). V nadaljevanju so gostje po seriji trojk ujeli priključek in se domačinom približali na vsega točko zaostanka (56:55).
Obetala se je napeta končnica, vendar so se Nazarčani zbrali in že na začetku zadnje četrtine postavili stvari na svoje mesto ter rutinira-no pripeljali srečanje do druge leto-
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
šnje zmage v prvenstvu z 85:72. V domači vrsti je strelsko izstopal Blaž Vodončnik, ki je dosegel kar 25 točk.
Jutri bodo nazarski košarkarji gostovali v Ivančni Gorici, ki je v prejšnjem krogu premagala Ježi-co, kar obeta zanimivo tekmo.
Roman Mežnar
Nazarje : Vrani Vransko 85:72 (23:19, 24:14, 13:23, 25:16)
2. krog:
Ježica : Ilirija 51:69, Nazarje : Vrani Vransko 85:72. Lestvica po 2. krogu:
1. Nazarje (4), 2. Ilirija (3), 3. Ivančna Gorica (2), 4. Ježica (2), 5. Vrani Vransko (1).
Poplave!
Vsi, ki živimo na poplavnem ob- podrl ograjo (uradno postavljeno
močju, vemo, kako hudo je, ko se približujejo večje padavine dežja, neurja ... Sočustvujemo z vsemi, ki jih prizadenejo naravne nesreče (res kapo dol vsem dobrim gasilcem, civilni zaščiti).
Živim v prelepi Zadrečki dolini, z večina res dobrimi in poštenimi ljudmi, ki so poleg gasilcev in civilne zaščite res vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Žal pa se najdejo zlobni posamezniki, ki že pred poplavami delajo načrte, kako bi lahko v primeru poplave naredili sosedu še večjo škodo, ter mu še dodatno uničevali njegovo lastnino.
Tako kot pri nas, ko je storilec
z vsemi papirji), ter jo zmetal v naraslo Dreto (hvala policiji za korektno posredovanje). Na žalost je za nekatere v naši himni zaman zapisano ne vrag le sosed bo mejak, ker se ne mislim spuščati na tako nizek, podel nivo, lahko rečem samo to, da sta idejni vodja ter storilec res lahko ponosna na svoje junaško dejanje.
V vednost! Policiji, Občini Nazarje, gasilcem, Krajevni skupnosti Ko-karje ter časopisom (Savinjske novice, Celjski tednik in Jana).
Zdenka Zakrajšek Lačja vas 27 3331 Nazarje
•	TATVINA ZLATNINE
Mozirje: V dopoldanskem času 3. novembra se je na policijsko postajo zglasila občanka iz Mozirja in prijavila tatvino. Dan prej ji neznani storilec iz stanovanjske hiše preko dneva ukradel več kosov zlatnine. Oškodovana je bila za okoli 1.000 evrov.
•	TATVINA BAKRENIH ŽLEBOV S KAPELICE
Mozirje: 4. novembra so v Mozirskem gaju ugotovili, da je neznani storilec s kapelice ukradel okoli dvajset metrov bakrenih žlebov. Poškodoval je tudi vhodna vrata.
•	VLOMIL IN UKRADEL ZLATNINO TER DENAR
Zgornji Dol: 5. novembra preko dneva je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Zgornjem Dolu. Iz objekta je ukradel zlatnino in denar.
•	UMRL ZARADI PADCA V POTOK
Gornji Grad: 5. novembra v večernem času je na relaciji Gornji Grad-Šokat moški padel v potok. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je hodil po lokalni cesti v Šokatu in padel v potok z mosta, na katerem je bila zaradi prometne nesreče podrta ograja. Prometna nesreča se je tu zgodila pred približno mesecem dni, s strani vzdrževalca pa je bila ograja zavarovana s trakom in stožci. Poškodovani je bil odpeljan z reševalnim vozilom v bolnišnico v Celje, kjer je v nočnem času umrl.
•	VODA ZALILA KLET
Raduha: 7. novembra zjutraj je voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše v Raduhi. Vodo so izčrpali gasilci PGD Luče.
•	VEJEVJE OVIRALO PRETOK VODE
Spodnja Rečica: 7. novembra ob 22.20 uri se je v Spodnji Rečici zaradi naraslega vodotoka vejevje zataknilo ob podporne stebre lesenega mostu. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so s pomočjo delovnega stroja veje odstranili.
POOSTREN NADZOR PSIHOFIZIČNEGA STANJA UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA Policisti na območju Policijske uprave (PU) Celje so opravili poostren nadzor nad psihofizičnem stanjem udeležencev cestnega prometa. Iz sobote, 8., na nedeljo, 9. novembra, so na celotnem območju PU Celje izvedli poostren nadzor psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa.
V nadzoru so policisti z elektronskimi alkotesti preizkusili skupaj 548 voznikov. Od vseh preizkušenih jih je bilo dvajset pod vplivom alkohola. Med temi jih je bilo dvanajst s stopnjo do 0,54 mg/l, osem pa s stopnjo nad 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Zoper enega voznika so v skladu z določbami Zakona o pravilih cestnega prometa odredili pridržanje v času od 6. do 12. ur.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke
TUDI VETER PRIDE PRAV
Radmirska gasilka in kulturnica Jasmina Jurič je imela pretekli teden zaradi deževja veliko dela z brisanjem vode. Pa jo takole »ušti-mano« srečajo mladi fantje in ji eden od njih reče, da ga spominja na Marilyn Monroe. Jasmina, vsa zadovoljna, ker jo je primerjal z nepozabno filmsko ikono, le povpraša, zakaj ga spominja nanjo, nakar ji fant odgovori: »Ker ti krilo dvigne le še veter ali pa dva dni namočen fižol.«
VROCA OSA SPET BRENČI
V ponedeljek so se na gospodarsko-strateško-političnem zboru zainteresiranih predstavnikov Šaleške in Savinjske doline v Velenju v odkritih duelih ponovno odpirale rane agonije nepričetka gradnje tretje razvojne osi. Področnega ministra spet ni bilo na srečanje, kar je razkačilo sklicatelje. In juha je zelo vroča, zakuhana s strani štirih do petih vlad v tem obdobju. Župana občin Mozirje in Luče, Ivan Su-hoveršnik (levo) in Ciril Rosc, sta usmerila pozornost medijem: »Da se bo iz časopisa kadilo, ko boste pisali o vroči osi!«
BENKA JUNIOR
Vietnamska črna prašička Benka, ki so jo imeli nekaj let na domačiji Bencetovih v Podhomu, je pridobila status »oldi«. Kot je prišla k hiši, je bila tudi oddana, kot poklon. Da ne bi nastala prevelika »črna« luknja, so si Ročnikovi zaželeli mlado »svinjče« in dobili novo, črno Benko junior. Kmalu se je naučila osnovnih pravil na klic »Benka lezi« ter se navadila na čohanje gospodarja Marka. Urno se uleže in uživa, od zadovoljstva pa kar gruli, ko dobi kaj dobrega za pod zob.
24 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Križanka, Oglasi
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Petek, 14. november	ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Trol in Oliver
	ob 19.00. Kulturni dom Nazarje Potopisno predavanje Moja Afrika
Sobota, 15. november	ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Luščenje fižola in topla malica
	ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma RK Nazarje - ŽRD Litija (ženske)
Nedelja, 16. november	ob 15.00. Kulturni dom Bočna Folklorna prireditev Bočna pleše
	ob 16.00. Kulturna dvorana Luče Uprizoritev skeča Nekoč in danes
Torek, 18. november	ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Na kmetiji dinozavrov
Sreda, 19. november	ob 9.00. Pred trgovino Tuš v Mozirju Pohod upokojencev in diabetikov
	ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Na kmetiji dinozavrov
	ob 17.00. Wellness Skok v Mozirju Brezplačna delavnica Imate težave z nohti?
Četrtek, 20. november	ob 19.00. Galerija Mozirje Odprtje likovne razstave 20. slikarski študijski dnev Ex tempore Mozirski gaj 2014
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	ODDAM V NAJEM
Ugodno oddamo v najem dvoposteljne sobe s kopalnico. Info 041/330-485 (Mojca Kramar Kokalj)
Transport Kokalj, Brezje 31, 3330 Mozirje.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg; gsm 041/269-989. Meso mladega vola in svinjski špeh prodam; gsm 041/950-946. Prodam ekološko pridelano meso krave in teleta; gsm 041/843-995. Prodam meso polovice krave simen-talke. Zakol predviden sredi decembra; gsm 051/335-751.
Telice ČB in RJ, breje, prodam; gsm 040/745-745.
Prodam prašiča, težkega cca 200 kg, domača krma; tel. št. 58-33-272. Prodam telico čb, brejo 8,5 meseca, pašno, brez rogov iz A kontrole; gsm 041/226-251.
Prodam bika čb ls, starega 3 mesece, in jedilni krompir, neškropljen; gsm 031/855-186.
Prodam prašiča za zakol ali polovice; gsm 070/744-487.
Prodam prašiča, teže 180 kg, krmljene-ga z domačo hrano; tel. št. 031/358065 ali 57-24-706.
Prodam polovico mesa od telice; gsm 041/800-845.
Prodam meso mlade krave; gsm 031/708-263.
Prodam 40 -50 kg mesa od polovice telička po 9 EUR; gsm 031/441-074.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653-286. Kupim teličko, težko okrog 100 kg, limuzin oz. mesni tip; gsm 041/211-510. Kupim kravo, telico za zakol ali do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam aparat za vakumiranje in varjenje reber; gsm 041/970-032. Prodam leseno hiško iz opaža, je izolirana in primerna za manjše živali; gsm 041/970-032.
Prodam 100 kg tehtnico, primerno za koline; gsm 041/513-755. Zelo ugodno prodam kuhinjo z vsemi aparati (Lipa Ajdovščina); gsm 041/265-511.
Prodam zimske gume na platiščih za land rover, skoraj nove; gsm 041/728304.
Prodam nakladalko sip 17, lepo ohranjeno, cena po dogovoru; gsm 041/879-706.
Prodam leseno okno 100 x 100 cm in BTV philips, diagonala 69 cm; gsm 041/324-409.
Ugodno prodam industrijski stroj pfaff; gsm 031/282-215.
Prodam otroško diatonično harmoniko znamke Muller v torbi. Uglasitev C F B. Malo rabljena. Cena 1.400 eur; gsm 031/366-230.
Prodam suha, cepljena, brezova drva, metrska ali razžagam po želji; gsm 041/513-270.
DRUGO - KUPIM
Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727.
NEPREMIČNINE
V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423152.
Prodam dvosobno stanovanje v Nazarjah, 61 m2, ali menjam za bivalni vikend; gsm 070/708-154.
Njivo ali travnik med Šentjanžem in Ljubnim kupim; gsm 070/22-44-30. Prodam obnovljeno garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Ugodno prodam lepo 87 m2 veliko sta-
novanje v Mozirju; gsm 030/284-699.
OSEBNI STIKI
Poročim se s punco, ki se preseli, lahko s starši; gsm 041/510-457.
ODPAD GOCA,
zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, d.o.o. SKORNO PRI ŠOŠTANJU 64, 3325 ŠOŠTANJ
Imate odpadni material pa ne veste kam z njim?
PRIPELJITE GA V NAŠ ZBIRNI CENTER IN PRI TEM DOBRO ZASLUŽITE, S KANČKOM SREČE PRI ŽREBU PA ODPOTUjETE ŠE NA DUNAJ!
Odkupujemo; staro odpadno železo, nerjaveče jeklo, barvne kovine (baker, aluminij, mesing in ostalo ...), staro odpadno pločevino, časopis/karton, o d slu že ne gospodinjske aparate, belo tehniko.
BREZPLAČNO Vam odpeljemo odpadne surovine, v večjih količinah lahko postavimo tudi kontejner!
VSAKA STRANKA, KI BO V ČASU OD 15.9.2014 DO 15.12.2014 PRIPELJALA ODPADNI MATERIAL, BO SODELOVALA V NAGRADNEMU ŽREBANJU ZA OGLED PREDBOŽIGNEGA DUNAJA!
Pokličite nas: DIREKTOR: 041-242-829 TAJNIŠTVO: 041-341-449 Odprto od ponedeljka do sobote od 8. do 17. ure
ZA ODKUP MATERIALA POTREBUJETE: -VELJAVNI OSEBNI DOKUMENT - DAVČNO ŠTEVILKO IN TRR
Slika je simbolična.
26 Savinjske novice št. 46, 14. november 2014
Oglasi
Trgovina LiuIkuKi d.0.0., 3 i. 33 J J ¡.luftr» <* Snvtn .
Cenjene stranke obveščamo, da je blagovnica Ljubno ponovno odprta od ponedeljka do petka od 8,00 do 16.00 ure, v sohoto od 8,DO do 12.00 ure.
Vabljeni!
NAGRADNA IGRA,	1 >D.ag*r%eiifbrala t J
- A	predVami je nd^radna rgra, v kateri njprate raz
f ^J M ^ K	\ , ^podnjo i liko ni jo pravilno sestaviti.^
(L •šE*'	i ■ ' & * I -{ -j 11 Jfr
,C.L----l-ni*^	-A.--® -----^--^ '-------- r.*" W —i---L---*---
Kn ^litri vilflvin», :n najepin* ELJ I ■ dopiinitn in nam ¡o s ■^■ojirfif" "i ptfdalM [kv Ijiip na nasEV J Savmp ik ? Sari nj*.M ■ :" '.'t i □ "5- JI NazaifeA) tork* ::( ij
"-'-«" I. |'! .IV" I' "TI ll I r" '^ItViSE I ' ¡'(.lil!1 L
uin.'bali|rbi1n,ht kg'.1 1 112 irade. k ■ jo podarja Cre m<3tf e
Vicd vjCilli. hi slepravildiO rKi i prednjo fial-aflD, !<■ I>N Jr'.+| risklnnjer \1 ariji Prod n i k, Soliava J ob, Aitrtfiju Gnliiniku, tiubijd 123 in B#fiofBcrHnJk, Nove Irjti116, Muiirji1. Na^ifiC I I -	■■■ riitirci
tajnklvu flajjia «lsjc do 2fi. 1 nnvv miin A)M, xjf>r hridrt prf-vjpli 1 darilo	L

O^^ff1 €
rezati



I
Savinjske novice št. 46, 14. november 2014 27
PIANINK\
<■•■' u""r> ■ ■
■ iS" i IL v h
i i1. H'
i: A
■■
HOTtL Pl/.MMK..', ( .CT.Hl.
i^L? 1(11	Ji .H. i
TH: 0! 553 i! 55. inn: 0J1 } i 7 H7
E rr. i I: Inio^puiNtlHz.ncI

Prav prisrčno vabljeni na kosila ali na praznovanja Ob različnih priložnostih.
V udobnih hotelskih sobah vam nudimo tudi možnost prenočevanja.
V decembru prirejamo vsak petek in soboto zabavo z živo glasbo za zaključene družbe. Reiervacffe na telefon 03 583 42 55.
GOSTIŠČE GTC 902 Tifosok 73, Črnivoc
decembrske PREDNOVOLETNE ZABAVE in SILVESTROVANJE z ansamblom Poljanšek primeren čas za rezervacije porok obhajila, birme abrahami
sobotna, nedeljska in praznična kosila
W m -- ■
Kontakt: 03 8394 602, 041 698 865 e: recepclja@902.sl www.gtc902.com