Posamezne številke: Navadne Din 1'—> ob nedeljah Din 2*—• „TABOR“ izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18*~, za ino-nemolvo D 20*—, dostavljen na dom D l‘J*—, na izkaznice D 18'—» inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičev* ulica štev.- 4. Poštnsena plačana v sesovini. w b i" x% jb, iJfUPJK, P osamezne številke: Navadne Din 1*—^ ob nedeljah Din 2*—. UREDNIŠTVO se nahaja v Mari« boru^ Jurčičev* ul. Št. 4, L nadstropje. Telefon interurb. st. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 24. — SHS postnočekovui račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae ne X. M Rokopisi se ne vračajo. Leto: V. Maribor, petek 22. februarja 1924. Številka: 44. Po pogrebu. Maribor, 31. februarja. Radikalskia vlada jo V, torek popoldne formalno pokopala »samostojno raško državo«, 'dete s sporazuma« v Rapallu. Vsled neodločnosti našo zunanje politike je bilo te dete že od svojega rojstva v agoniji. Ob Pašič-Nančičevem obisku v Rimu je izdahnilo v naročju fcOgmcra Mussolinija in mod radostnim vzklikanj ran njegovih črnih legij. Usoda naše politike, ki hodi čudna in včasih n c umljiva pota, jo hotela, da tšo Roko ponesli v grob jugoslovanske zgodovine džemijetovei — Turki. Brez pomoči turških poslancev, ki so na Reki toliko zainteresirani1, kakor mi drugi no Imeniovaniu reis-olrulema, bi bila vlada poražena. Velik del Srbov, vsi. Hrvati icni Slovsncji isio’ proti »sporazumu«, ki ni spo-. razum1. V velikih nacionalnih in' državnih vprašanjih, kakor je nedVomno roško vprašanje, je takšna zloraba parla-anontarne tehniko greh na narodu in državi. B.adiikahia feitraitaka pa, ki jc v Ibdjiu za oblast izenačila državna in na-otenatea vprašanja s strankarskimi, jo Šla mirno preko tega. Že pomovno so je jiovdar jato, da Izmed opozicije ni nihče proti sporazumu: z Italijo, da so milkonnur nločo boje-Viltih nastopov a sosedo, ki je m Sedaj v daleko ugodnejšem položaju nego mi, še nekonzoliidlr ari in. oislabljeinli na znotraj. Zunanji minister NinčLč je poV-darjal, da je bila situacija tnko n&var-hia, da nam! je žulgall oboroženi spopad z Italijo. Če je res tako, tedaj bi bila vla-dia dolžna, strniti okoli sebe vse sile, fei no za državo in’ se naslon iti n« par lament. Toda ‘bite je narobe: vlada je na znotraj proglasila načelo homogene strankarske politike, kakor da bj imel a radikalna stranka res absolutno večino idjS kakor da zunan ji položaj ne ‘bi zalite-val udeležbe naro-etno večine pni teševa-tniju nevarnih računov is sosedniiimt državami;. Vladal jc ves čas sl opomoči la z reškianl vprašanjem! in izjavljala, da stvar šo ini »dozorela' za javniost«. Medtem pa je bila na delu maša nesposobna diplomacija in je zaigrala najboljše kante. Diplom atičn.i nspehii so mnogokrat vprašanje osebnega prestiža, osieb-[he spretnlosti: in dakteo vidnosti. V, tem' so Italijani: mojstri a-ni so- zvabilii! Maše diplomate na liimiataice. Hknatu pa j c imela sama italijanska vlada več prestiža nogo naša. Italijomlslka .vlada se je mogla v Maoiionmlinih vprašanjih nasloniti na veliko nairodinb večinfo. Noža .Vlada: pa ai te večino ni hotela, ustvariti1, ampak' je uvOdla majisraanlotnejši panda-mentaTinii ‘sistem1: sistem plačanih zaveznikov, ki na poVeljo arfigla.su.iejo Maj-ahsijiTidirte.iši zakem te 'le dobe zadostnih koncesij zase. Kar je dr. Ninčič povedal n- RalcUi/eP Veirn1 izdajstvu, jo res. Jugoslovanski Hcrostrat Radič j-e storili nesramne u-'f.]ugo itelijansikemru imlporijalizmtu. On je v svojih! filzjavmh v interni »hrviatske-ffai narodnoga zastopstva« termalno odobril italijansko aneksijo naših' krajev. Ta jiaijveč.jli. izrodi našega narodu so je •doslej hldnall vsakemu sovražniku' državo irtl državnega jedlitodva. Toda vpra-šaijano se: kdlo se je poslužuj! pombčii tega deteti ste: radikalci! Radiikaleeita ne bi: bilo treba, zanadi Radičeve brada ste poli-tiilbo oblopati z Italijo tako slabega sporazuma, zakaj jasno jc bilo, da bo razvoj šel miimO in preko Radiča., kar iso je tudi zgodilo, saj' dane,s Radu: sani eilii v Beograd Srt so hoče sporazumeti. N&kj-er ni resnega vzroka, da bi marala vlada tako slabo odrezati v sporazumu a HaSijo, izigemči v vladi sami, 1 bo nadaljevala svoje delo V petek' popoldne. ■ ti BEOGRAD', 21. febr. Med meinoran* di, katera je dobila naša delegacija za trg- pogodbo, je tudi memorandum Ka-stava, ki se tiče olajšav obmejnega prometa in nemotene uporabe reškega teritorija v. prometu s Sušakom. Rešilo- se j tudi vprašanje občinskih gozdov, ki so izven italijanskega ozemlja; to .vprašanje pa je že spe-cielno urejeno V Rapall« ,, , , .. , .. , , . ■ ,, ■„ ! ski pogodbi, ki predvideva za Kastavl voru razklada dr. Markovič nato ob ...no, ki je bilo vsled nujnega sklepa mm-, ^ rcžim kot za Zad Naite2jc splosm tisim pred polno zasedeno dvo- sveta, ki je zahteval takojšnjo izvedbo za koniisijo je M da zaftevajo ga obtožuje m v koliko je arazje. V zadevi Bakanc-Ilic gre za pri- T, ,. . , +r )pozicija je dvignila proti vatno zadevo. Kar zadeva končno raz-s ??,' J. Obramba dr. Markoviča. BEOGRAD, 21. febr. Današnjo sejo liral, ker banka ni izvršila od njega stav-narodne skupščine je ob 10. uri otvoril ljenili pogojev- Nadaljna obtožba zadeva predsednik Jovanovič. Po formalnostih prodajo sladkorne tovarne v Čukarici, ki je skupščina prešla na dnevni red: K ob- je last skupine tujih imetnikov, in je založbi proti bivšemu ministra dr. Lazi nimivo, da tovarna sploh ni bila proda-Markoviču. Prečita se od Laziča in tov- na. Markovič dalje obširno razklada za-vložcna obtožnica. V petčetrturnem go- devo tiskanja obligacij za vojno odškod- rano, ccsa sc odgovoren. Opozicija njemu obtožbo .v 6 točkah. V zadevi delitev zemlje na nekaj rodbin v Herce-tvoTniške koncesije subotiški družbi je govini, kjer so se izvršile nepravilnosti, res referent v njegovem ministrstvu od- je takojšnja preiskava dognala, da so in- l govsko in obrtno prostost, zakaj jasno je, da je število italijanskih naseljencev v tem ozemlju večje, kakor število naših’ res reiereiu v Iljeguvem Iiimiauaivu W- jc pieisr.avci uuiiiiaui, ud SIJ iii- ,, Tl-j.iU i« dal drugo mnenje. On kot predstojnik pa teresenti sami prijavili večje število rod- jak respektirati. > —D— BORZA. C ur ih, 21. februarja. (Izv.) Pdedlbor-za. Pariz 24, Beograd 7.20, London 24.90, Praga, 16.77, Milam' 24.80, Newyork 578, Dupjaj 0.8110, Sofija 4.40, Bukarešta 3.26, ^ Zagreb, 21. febr. Pariz 333.75—338.75 Švica 13.9375—14.0375, Londlort 345.30—1 348.30, Dunaj 0.112250—0.114250, Praga 232.15—235.15, Milan. 345.35—348.35, New-ycTk 79.80—80.80. Vlada:, kj. so ne čuti dovo-lj mločno na znotraj, nima, prestiža .na zunaj. Ini na zniotnaj sc ne mOgc čutiti dovolj mtočno, dokler Mačela homogene vlade ne zamenja z načelom široke koali (J jo med otai-xuii, ki so za jedinstvono dni močno državo. Danes je za to seve prepozno, ker bo razvoj po vsej verjetnosti krenil V drugo smer, ki bo — upajmo — tuidd u-trdiMa diržavo, katera pa bo morala po« miesti: grobokope Reke in koruptne zae strupljevaflcc našo notranje politike. Ameriška imperializem. V listu »Currcnt History Magazine« sc prefesor Harvardove univerze Ra.y-moud Bucl bavi z razvojem Zedinjenih držav in prihaja^ k sklepu, da se Amerika nahaja v dobi, ki jo je Evropa Že preživela pred pol stoletjem. Iz zadolžene države je postala od 1. 1914 naprej upni-F ška država, ki ne pozna več inozemskih j dolgov, ampak razpolaga celo z gotovim, kapitalom. Tako, kakor se jc godilo pred' pol stojejja Evropi, ki se je na yso moči lovila in pehala za inozemskimi tržišči in koncesijami, ko je došlo do parcelacije Afrike in k obvladovanju ^velikega dela Azije in tihooceanske oblasti, se godi sedaj ameriškim kapitalistom in in-dustrijaleem. Vanderlip se je vguezdil v Sibiriji. Ramsdall na Kavkazu, Sinclair na Sachaiinu in v Ingoli, Chester ,v Turčiji in Standard Oil Company v celem ducatu več ali manj prikritih mestih na celem svetu. Tako razpredajo ameriški podjetniki svoje mreže po vsej zemeljski obli. Nastaja vprašanje, ali se bodo Zedinjene države pridružile stališču, ki ga je zavzela Evropa, češ, da si je v svr-ho zasiguranja trgovine treba zagotoviti tudi politično nadvlado, ali z drugimi besedami: bo li tudi Amerika vodila politiko imperialistične ekspanzije? Prof. Buči _ sodi, da se sedanja gospodarska politika Zedinjenih držav že giblje v tej smeri- Korak k imperijalizmu je bil storjen, ko jc Amerika v svojih naselbinah uvedla režim zaprtih vrat, določivši za ameriško blago nižje tarife kot za tuje blago in .omejili transport,ffied.pasejbinami,in mafersko' zemljo zgolj na ameriške ladje. Zaradi tega ni upati, da bi Filipini dosegli kedaj samostojnost. K istemu cilju meri Monrcjeva doktrina, ki je pridobila Zedinjenim državam finančno kontrolo nad srednjeameriškimi republikami in ki prepoveduje Evropejcem pridobivanje izvestnih koncesij v latinski Ameriki, Jasen izraz so dobile to tendence, ko so Zedinjene države ob sklepanju versaill-ske pogodbe ponosno proglasile, da hočejo same odločevati o svojih pravicah in dolžnostih v mednarodnih odnošajih in da se ne podredijo katerikoli mednarodni oj-ganizaciji. Prof. Buel smatra, da je ta sklep usodnega pomena. Amerika se ne bi smela odreči sodelovanju pri mednarodnih zadevah, njena dolžnost bi bila, da zaščiti svoje interese sporazumno z drugimi, prizadetimi narodi; če ne, bo morala na lastno pest reševati zadeve, ki zahtevajo velik riziko. Amerika se tedaj nahaja na razpotju; ali se sporazume t i evropskimi državami, da si razdele trgovinske sfere, ali pa gre brez njih in -proti njim, zaupajoč v lastne imperijali-‘ stične sile. \ ^ SfraH 5. Politične vesti. * Izmotavanje »Kmetijskega lista«. Če kdo napravi eno neumnost, je v nevarnosti, da ustreli še drugega kozla. To se je zgodilo gospodom od SKS, ko so v »Kmetijskem listu« napadli učiteljstvo, ki noče služiti za štafažo ošabnim voditeljem SKS- Sedaj hočejo tajiti. V zadnjem »Kmet. listu« pravijo, da so pisa na vodstvo UJU pismo, v katerem trde. da je »bil zmisel članka le resno posvarilo tistim posameznikom, kateri stavijo svoje moči na razpolago za agitacijo proti SKS«. Da ne bodo gospodje še dalje tako nesramno slepomišili, evo nekaj cvetk iz dotičnega članka: »Zapustili so (učitelji) kmeta in vstopili so raje .v gosposko stranko . . kmeta se sramujejo • . Hočejo biti pač nekaj več in zato hajdi med demokratsko gospodo . . Pri demokratih so vsi agitatorji (torej tudi učitelji!) mastno plačani in z denarjem kupujejo tudi glasove • . Dobivali so posamezniki naravnost ogromne svote za agitacijo - . Udinjali so se za denar tej pokvarjeni družbi . ..« In tako gre v tem tonu dalje. In sedaj hočejo biti naenkrat ti gospodje nedolžne ovčice. Ne boste se s slepomišenjem izmotali. Imenujte imena učiteljev, ki so dobili »ogromne svote« od demokratske stranke za agitacijo in ki so z denarjem kupovali glasove. Potem bomo govorili dalje- Ne skrivajte se strahopetno za plotom! * Oficiielen glas-o novi radikalno-demokratski koaliciji. Z ozirom na vesti raznih listov, zlasti beograjskega lista. »Vreme«, o radii k s In ih ponudbah za novo koalicijo z demokrati, objavlja glavno glasilo demokratske, stranke »T>enrekratij a « z dne 20. tm. sledeče: »Po naših informacijah, dobljenih od vodstva demokratsko stranke in posla-•niiškega kluba pomen ja vest »Vremena« veliko intrigo, katere se poslužujejo radikali, da povzročijo zmedenost in nezaupanje pri zastopnikih opozkapnalne-g.a bloka. Demokratska stranka, pravilno uvažujoč Interese naše države, ki so od dne do dne bolj ogroženi radi nesrečnega Težima g. P asi č a, vodi pogajanja samo s strankami opozicije. Demokratska stranka noče in ji ogroženi državni inhctriesti tuidi ne dopuščajo, da bi sprejela kakršnokoli razpravo o obnovi koalicije z radikala.« Mislimo, da je to dovolj jasno. * Iz narodne skupščine. V dopoldanski seji je, kakor smo že poročali, govoril posl, Oraovac (rad.) obširno o zgodovini Skadra in dokazoval potrebo, da se Skadar priklopi naši državi. Vlada mnenje, da jo govoril v sporazumu z vlado, Mali feuilleton. x Ameriški polet okoli sveta. Nalogo ki se angleškim letalcem mi posrečila, so si nadeli ameriški letalci. Izvedba naloge bo nekoliko lažja, odkar je angleški neuspeh opozoril na težkoče, ki jih je treba premagati. Pot, ki si jo je določila ameriška zračne ekspedicija, se ne razlikuje rninogo ©d angleškega načrta, samo da teče v nasprotno smer. — Dasi Angleži niso dosegli svojega namena, pa so «i vendar Pridobili velike zaslugo za prvi polet okoli sveta, ki ga bo nemara izvršil kdo drilgi, če ni ta naloga navsezadnje vendarle njem prihranjena. Polet angleške ekspedicije na vzhod je bil poln zaprek: težko megle v Alpah, dušeči žvepleni dim in nemir v o vzdušju Vezuva, fata morgana v Albaniji, velike razlike -v zračnem tlaku nad gorovjem Grčije in severno Afrike, neugodna avijationc razmere v. Palestini, prašne, 7000 stop. visoko sega-joče prašne spirale v Mezopotamiji itd. iVse to je tako oviralo angleško pod-vzetje, da so letalci dospeli v Indijo v dobi najhujšega deževja. Temu jo treba prišteti tudi tehnične težave kuikor na pr. pomanjkanje kuiriva. Ameriška ekspedicija sevoda upošteva agleško izkušnje. Poslala bo posebne izvidu.e letalce, ki ‘bodo opravili vse, kar je treba, zlasti pa da bodo pripravljene na dcločemih mestih zaloge kuriva in drugih potrebščin. Ameriška ekspedicija so bo kar najbolj izogibala morja. Najdaljši jiaritmoraki skok l>o napravila z enega izmed Aleutskih otc.kov na otok v Ku-rilah (severna Japonska). Vsekakor bo ta polet zeio obogati l letalsko tehniko I ker je zadnji čas pričelo med prebivalstvom krog Skadra veliko gibanje za priklopitev k Jugoslaviji in namerava baje v kratkem priti večja deputacija v Beograd- V popoldanski seji je razen zakona o drž. hipotekarni banki prišla na razpravo tudi prošnja zdravnikov v Srbija, da se jih oprosti od polaganja dTŽ. fizikatnega izpita in da se jim vračunajo vojna leta. Prošnje so bile odobrene. Sprejet je bil tudi zakon o pogodbi, sklenjeni s češkoslovaško državo radi ureditve vzajemnih pravnih odnosa jev. dalje zakonski načrt o bonven-aiji 6 Poljsko o zdravniški pomoči. Za oba zakona je glasovala tudi opozicija. * Zakcn o državni hipotekarna banki je bil v popoldanski seji narodne skupščine dne 20. tm1. predmet razprave. Banka bi naj poslovala kot (regulator kredita. Zakon je bil sprejet v načelnem iti tudi končnem1 glasovanju z večino glasov. * Labourističnl sunek v hrbet Mac-donaldove vlade. Iz Londona poročajo 19. febr.: Danes je dobila Macdonaldova vljda v spodnji zbornici prvi sunek s strani lastne stranke. Poslanci škotskega krila delavske stranke so protestirali zoper zapostavljanje škotskih zadev s strani vlade. Očitajo vladi, da jih ne pusti do besede. Nastop radikalnih škotskih labouristov proti labouristični vladi je izzval med opozicijo veselo odobravanje- □□□coronoDan □ □ □□□□□□ucnano V petek ob 20. uri obiščite ustanovni občni zbo* »JADRANSKE STRAŽE« — v restavraciji »Narodnega doma« — Jugoslovani, vsj na morje! aannappcpcon □ a nronnannnnna Dnevna kronika. — Konec jurisdikcijc inoaemskih ško. fov. Ministrstvo zunanjih del objavlja, da je papež v sporazumu s kraljevsko vlado imenoval za apiostoclcko administratorje : ljubljanskega škofa dr. Jegliča, za administratorja onega dela krške škofije, ki je na našem1 ozemlju in znan pod imenom' Jezersko; lavantinskega škofa v Mariboru dr. Karlina za admi-mitstr at or ja onega dela krške škofije z imenom Mežiška dolima, in dtla sambo-toljsko škofije, ki je na našem ozemlju. S tem so naše župnije v teh krajih definitivno odcepljeni© od jufliiscliikcdje inozemskih škofov. in vedo, ne glede na to ali bo uspel ati ne. x Rasputin je tudi mrtev delal Rusom preglavice. Ruski znanstveni list »Istorik i Sovremennik« je objavil v zadnji številki zanimiv zapisnik o zaslišanju mopilcev carske rodbine. Temu zapisniku je priloženo tudj zaslišanje bivšega poveljnika palače v Carskem selu v debi začasne vlade, t. j. v času, ko je bil Nikolaj II. interniran v Carskem selu. Polkovnik Kobyljanskij je 1. 1919 navadel zanimive podrobnosti o Raspu-timovi c xhu maniji. Iz javi 1 je, da je btilo truplo umorjenega meniha, carskega zaupnika, »zlega duha ruskega carskega dvora«, pokopano v Carskem selu. Ko pa je izvedela o tem ta mošnja posadka, je razkopala grob, nekateri vojaki so vzeli z rakve pokrov in so si ogledovali mrliča. V krsti je ležala ikoaia, na katero sp se podpisale carica in princese Aleksandra, Olga, Tutjama, Marija, Anastazija in Ana. Ikona je ležala na desni! strani Rasputin o ve glave. Ko je o stvari izvedel poveljnik topničarske baterije, je vzel ikono k sebi. Tu jo je videl Kobyljanskij Ln je ovadil celo zadevo štabu. Odondod so mu zaukazali, naj prepelje Rasputinovo truplo na postajo, od tam1 pa v- Srednjo Rogatko, kjer naj ga skrivoma pokoplje. Tega pa ni bj.lo mogočo storiti. Dobil je drugo povelje: naj spravi Rasputinove telesne ostanke na postajo v Carskem selu. To je tudi storil. Skrivoma je dal prepeljati rakev v tovorni vagon, v sosedni vagon pa je postavil vojaško stražo, ne ( a d ji bil pov&dnl, ‘koga straži. Drugega dine je pričel h Kobyljataskemu ko- mu^ar Kugcjaiski im m-u izročil od knezu ’ D E«. — Šolska uprava v Sloveniji. Kakor znano, je obstojalo doslej pri pokrajinski upravi v Ljubljani odelenje za uk in bogočastje. Vsled likvidacije pokr. uprave je tudi to odelenje ukinjeno in njegovi posli prenešeni na ministrstvo. Poslovati je začela »prosvetna uprava za Slovenijo«, neposredno podrejena ministru prosvete. Kot delegat ministrov vodi to upravo dozdaini predsednik Viš. šolskega sveta dr. Stanislav Bevk. Imenovanje učteljev višjih skupin je prešlo na kralja, ostalih pa na ministra, ki pa lahko prenese to pravo na podrejene organe. Šef prosvetne uprave ima staviti predloge za provedbo likvidacije dozdajne uprave. Šele potem se bo rešilo tudi vprašanje Višjega šolskega sveta do novega šolskega zakona. — 89 učiteljic ročnih del od 112 v Sloveniji je vlada reducirala z rešenjem od 8. tm. Ker pa so bile vse te učiteljice definitivno nameščene na pravilno sistemiziranih mestih, se redukcija ni izvršila v smislu čl- 124 čin. zakona in bodo re-duciranke rešenje lahko izpodbijale s tožbo na Državni Savet. Naše somišlje-nice sc naj obrnejo na Oblastno tajništvo JDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1, ki bo storilo nadaljne korake. — Naredbo o prijavljanju izgubljenih obveznic predvojnih državnih avstro* ogrskih posojil objavlja Uradni list št. 13 od 19. tm. — Vlom. Pri gostilničarju in krojaču Percu v Dolenji vasi pri St. Pavlu pri Preboldu je bil 17- febr. izvršen vlom, pri čemur je bilo odnešenega mnogo blaga, kakor: 120 metrov suknja v vrednosti 2l tisoč D, 15 m klota, zimski moški površnik rujave barve, črna boksova koža, ena srebrna ura »Rosskopf« in nekaj denarja. Občinstvo se pred nakupom svari! — Državno posestvo Belje bo dala uprava drž. monopolov v, zakup za 30 do 50 let. Zakupnik mora razpolagati z obratnim kapitalom 50 mil- dinarjev. Posestvo nosi letno 350—400 mil. din. čistih dohodkov. — Smrt dobrega prijatelja Slovencev. Umrl je v Pragi g. dr- Leopold Heyrov-sky, profesor na Karlovi univerzi. Pokojnik je ljubil naš narod in gmotno in moralno podpiral naše dijake. Bival je poleti na Bledu in ljubil naše kraje kot sin našega naroda. Pokojnik je bil tast znanega slov. odvetnika v Trstu dr. Ivan Stareta- Blag mu spomin! Potresi v Dalmaciji. V zadnjem času se v Dalmaciji ponavljajo potresi. V Zadru so občutili v soboto zopet močne sunke. — Ziorab-i Intsaitleinv, V zadnjem času se opaža, d* nekateri «o4*rii ’r. vozniki oblG.stvo -» ta na*in varajo, Lvova podpisano listino z naročilom, da naj izroči Rasputinovo truplo, Kupčrin-ski ga je imel z avtomobilom prepeljati na določeno mesto. Tudi temu nj bilo mogoče ustreči. Zaradii tega je bflil va- gon z Rasputinovimi truplom' prepeljan na postajo Pavlo rak II. Tu eo našli staro skrinjo, položili vanjo Rasputinove ostanke in jih pobrili z žago vino. — Kupčiraki so je hotel s skrinjo odpeljati v Petrograd. Medtem pa je množica iz- vedela za zadevo in so je polastila skri- nje. Rasputiuiovc ostanke so revoluoijo- narjii javno sežgali. Taiko je končala ena najmisterijoanih oseb modernega časa, metrih, ki je imel v Rusiji več vpliva nego vsi mtiinistri in1 vsa Gosudaraka duma (parlament). x Vpliv duševnega dela na življenje. Značilno je, da učenjaki navadno živo dalj časa nego pisatelji in pomiki. Krd-vo je baje to, da pesnftki preveč napenjajo domišljijo. Nedvomno pa vpijva tudi način življenja, zakaj učenjaki žive solidne j še nego pesniki. Nek zdravnik navaja sledeče podatke o starosti, bi so so jo dočakali razni slavni pesniki: Vargi,lij 52 let, Dante 56. Pctrarcu 70, Fenelon 63, Popo 56, Moliere 53, Horacij 57, Racfp 59, Milton 66, Cornejk 78, Voltaire 85, Wielarud 80. Izmed učenjakov pa so doživeli: Galilej 78, Franklin 84 Horschel 84, Nehton 85, Halley 86, Jolm Locke 73, Bacon Rcger 78, Uuffon 81, Huirvcy 81, Galenus 79, Haller 80, Jen-ner (iznajditelj cepljenja) 72, Galvauj 61. Bacon Francis 78 let. x Znanstvena ekspedicija išče ncv.ha-ne o(oke. '.z Clevelanda poročajo, da so je podala na pot posebna komisija, sestavljena iz 16 učenjakov, članov tamo-. y Manporn,-™« zz/TeTmTSirJa 1321 da na postajali pustijo aparate v funkciji, zato da bi :a*r'ometer pokazal večjo številke. Zato op-.‘zarjamo občinstvo, da sme taksoometer delovati šele takrat, kadar prične vožnja (takrat je zastavica taksametra obrnjena navzdol). Ako je voznik prost, mora biti zastavica taksametra navzgor obrnjena. — Italijani okupii Mi oazo Gadames. Italijanske kolonijalne trupe so zasedle 600 kilometrov južno od Tripolisa oazo Gadames- Ta oaza je velike važnosti, ker se tam križajo poti, ki vodijo od Sredozemskega morja v notranjost Sahare. Dopisi. Naraplje pri Ptujski gori. V iiedc-jo dne 17. tm. so naši domačj diletant je vpriao-n.il šaloigro »Strahovit«, »Prepirljiva soseda« in »Ne kliči vraga!« Obisk je bil dober. Cela priredi-tev je bula precej posrečena. Najbolj nam je ugajal ▼ slednji igri g. nadinčitelj Grogi, ki je igral Toneta in tudi Polde Korošec kot Levičar je svojo vlogo prav diobro reši!. Gdč. Rezi Goriškova kot Milka je bila prav ljubka. Maks Lorber kot Miha ni ‘bil napačen, le tu pa tam se mn jo poznalo, da se vloge ni popolnoma naučil. Na vsak način pa je take prireditve pozdravljati in Mimo, da, bi naši vrli Din. .Gsumfem. i^o^a^r^tepuh, ki je bil danes v, Mariboru aretiran in je tatvine priznal- Predan je okrožnemu sodišču. m Prijetna družba. Včeraj zvečer je našel stražnik pri gostilni »Domovina« v Vetrinjski ulici na zid naslonjenega in vsega krvavega in pijanega nekega Franca G., .pekovskega pomočnika, ki je brezposlen- Dognalo sc je, da je pil v gostilni v družbi dveh njemu nepoznanih drugov, s katerimi se je stepel. Ko se mu zacelijo rane, bo nadalje zaslišan. m Eden od troperesne deteljice. Nam že poznani Remar je bil včeraj pripeljan iz Ptuja v Maribor. Danes jc šel s stražnikom v Loče, ker pravi, da ima v gozdu nekje zakopano ukradeno blago. gledališče. REPERTOIRE: Četrtek, 21. febr. »Mogočni prstan«, ab. A. Petek, 22. febr. Zaprto. Sobota, 23. febr. »Pri treh" mladenkah«, ab. B. -o- »Mogočrii prstan«- Danes sc ponovno vprizori Milčinskega narodna pravljica »Mogočni prstan«, ki je dosegla pri vseh vprizoritvah jako lep uspeh. Pri predstavi sodeluje celokupni cnsemblc drame, nekaj članov opere, ženski zbor ter orkester vojaške godbe. Glasbo k tej pravljici je zložil g. Viktor Parma- Režira g. Valo Bratina. Kultura in umetnost x Tuji list* ° mariborskem gledališču. Pred nekaj tedni je prinesla graška »Mittagszeituing« pohvalno sodbo o mariborski operi! izpod peresa novinarja). Waimleikn. Avtor žaluj o Mai razvalinah' mariborskega nemštva, jc pa toliko objektiven, da priznava: Slovensko gledališče v Mariboru nadkriljujc prejšnje nemško gledališče. — Ljubljanski. »Dem in Svet« je objavil v december-ski številki daljše poročilo o mariborski drami. — Redno poroča o mariborskem1 gledališču beograjski časopis za gledališče im film »Ccmocdia«. Prinaša tudi slike posaimoznili igralcev. — Nedeljske zagrebške »Novosti« «o posvetile daljši članek nii^dbonski operi. Po piakivie-kovškemj napadu nanjo v nekem ljubljanskem! dnevbilkn je pozornost za-gpeibšcga lista- in sodba sama najlaska-vejše zadoščenje napadenimi. Pisec članka v »Novostih« razblinja predsodke o »prcvtacLjalnehi gledališču« in pravi: »Neumorna v svojih ambicijah, si prizadevata i drama 1 opera, da kar naj-dostojnejo, umetnostno kar najbolj reprezentativno izvršite svoje dolžnosti.« Pisec naglasa višino dram c, ki daje tako uvedemo jo' znamenito delo kakoin je »Onstran živflljanja«, n jak ar prehaja k operi, o kateri govori prav obširno. Ko je intendant Narodnega gledališča g. dir. Brenčič — piše — iskal opernega, šefa dn1 izbral g. Andr© Mitroviča, ni mogel imeti srečnejšo roke, To, kar je ta muaičar dat v kratkem razdobju poldrugega leta, uadkiritjujo tudi zadnji maksimum, ki bi ga mtogt>>l) človek v normalnih razmerah pričakovati) od gl e rl. upravnika . . Z neomajno energijo dal vztrajnost,jo je g. Mitrovič — ne odstopajoč od svojih ciljev — absolvitrai v iiacsmie ročna krati: e in času repertoar, ki ga lahko s kvalitativnega' stališča zavidajo tudi n'nši najivečji odri. — Nato ise •Pisec bavi z repertoarjem' in pravi: Kakor vidite, jo delovanj© tako redko in koilosalno, da že samo število interpreti-rranilih del1 hadmašujo bamaltni pojem »provintijatooga« gledališča. Pisec omenja tudi sodelovanj o -. skl »dal el j a Patr-mla in' govori o nekaterih’ solistih. O go-spej Mitrovičevi Pravi, da jo »natjjača ni najdštakiniutija s«iilia, kpja bi po svojimi pjevačkiin' (materij ali!) pa specifično mu žički m kVaLitetama odušev.ill« i majrevnijeg posjetioo« jadno od naših opernih ,centrala’,« Pohvalno omenja tudi gdč. Csilagh-Vlndhnirovnio ini g. tškiiiil-Viianiea, o ostalih pa obeta šo nulkiradino poavičilo. Nato -se bavi obširno « o^liie-11141111 kvafliietami g. opornega ravnatc-Ija M it novic a in sklepa, da bi niuri bevsk« gledališč« zaslužilo večjo pozornost, x Matica Hrvatska jc izdala kot' redno izdianjo za 1. 1921 štiri sledeče knjige: 1. Gjalsfci: Ljmhav lajtnanta Miliča in' N. prip. 2, Arnold: Izabraaie ipjcsme. 3. Vilovie: Z-iiKaljent živeti, novele. 4. Lasaovvski: Gorski kot ar i Vinodol, mjestopisne i povjes-no črtice državina lepe Zrinskiih i Frasikopan'a (ilustrova-na). Te knjige stanejoo za člane samo 55 D. — Izvanredne Izdaje, posamezne, se dobe: 1. Z'. .kesperire-Bogdanovič: Ri-hard ITI. 2. Manojlovič: Povijest staaog Orijenta I. 20 D. 3. Divkovič: Ruske nar. prdpovjestL Alustr. 16 D. 4. Markovič: Dom i Svijet,. 20 D. 5. Markovič: Kohan i Vlasta. 20 D. G. Pasarič: Hrv. šaljive nar. priče ini pjesme (v tisku). Člane ozir. članarino sprejema di c-Ini-šivo »Tabora« ali pa povjer. Ivan F a-vai, realka. — Plača so v naprej, x L. Novak: Ljubosumnost: Veselo- igra v enem dejanju. Poslovenil dr. Fr. Bradač. Splošna knjižnica št. 6. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Mesto raznega sumljivega blaga, ki je često poleg dtru-gih slabosti še tudi precej spolzko, hoče Splošna knjižnica nuditi dobra oderska dela domačih in slovanskih avtorjev. S pričujočim zvezkom, ki vsebuje talk prevod iz češčine, bo našim odrom gotovo ustreženo. >.Ljubosumnost« je namreč veseloigra v: najboljšem pomenu besede. Napeto, res šegavo dejanje, jasno ka-raktoriziTO osebe — sočnost sloga — to vse so vrline, ki delo priporočajo, poleg tega je scenerija priprosta in število o-seb majhno, takio, dn je uprizoritev o-mogočena povsod, zato pričakujemo, da ■bodo naš i odri pridno segala po tej igri. Oprema je lepa, cena pa uprav malenkostna. Sokolstvo. o Sokol. Seja pomožnega veseličnega odseka se vrši danes v četrtek 21. tm. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma- Raz ven tega sc vabijo, da se udeleže te seje vsi oni bratje in sestre, kateri so voljni na en ali drugi način sodelovati pri sokol, uu:škeradi. o Knjižničar mariborskega sokolskega društva vabi vse one brate in sestre, ki imajo 'izposojene knjige iz društvene knjižnico — nekateri žc prav dolgo! — da jih vrnejo v svrlio preureditve knjižnice kar najprej. Uradne ure za izposojanje so odslej v sredo 7.-8. ure v društveni sobi. Spori : Mariborska koča* V nedeljo ulic 24. tm. domača kmetska veselica na Mariborski koči. Preskrbljeno je za štiri godce, ki pridejo že opoldne- Pozivamo mariborske turiste, da pridejo na kočo v svrho stika z domačini. Pot iz Hoč dobro shojena. Nazaj vseskozi uporabljiva za sani. Na koči nekaj sani. Sankališče urejeno. Turisti, ki odidejo v soboto na kočo. naj sc oglase pri g. Kravosu radi pošte za kočo. : Nogometni odsek ISŠK »Maribor« sklicuje za nedeljo 24- tm. ob pol 11. uri v zadnjo sobo hotela »Pri zamorcu« sestanek vsega svojega članstva v svrho predpriprav za predstoječc poslovno leto- Sestanek je za vse članstvo odseka obvezen. Vabijo sc pa na sestanek tudi vsi interesenti; ki bi želeli v bodočem poslovnem letu se v tej panogi športa udejstvovati, bodisi posredno ali neposredno Iiteli gojili lepo nogometrA igro sebi v korist, slovenskemu športu v pro-cvit in ponos. Izpred sodišča. Nemški graščak kot avtomobilist. VfelepcsesifcnLk Karl Egtrer v Zg. Sv. Ivuiui.gotii, okira-j Mar®bor, jo nameraval fifchlpiti od tvrdke Mohri ih o v Mariboru osebtni avtomobil. Dne 6. avgusta 1923 je ta avtomobil prehskušail. Peljal ec jc ž •njim 'iz Maribora na svoj dom' v Zg. Sv. Kungoto. V Dolgem! dolu, na mestu, kjer je Klrchsova kovačnica, sta stala na cesti, ki jc qini (lotičnenr kraju zelo ozka, 0 svojimi .voaovi posestnikov sin Aloja Bmis jz Plintovca jn hlapec Al. Gros. 170 korakov pred iu .100 korakov, za Krebsovo 'kovačnico je cestni ovinek iffl pri]bii'ižiio ^00 korakov, pinoti ko,>3ačiB.Loo sc nahaja na dotičnem mestu hiša. —* Kljub vsem tem dejstvom in diasiravno je prostor mod voznina Brusa- in Grosa zelo ozek, k večjemu 2 in; pol met,ra, je vozit Eggcr z brzino daleko nad 25 km. Pričo trdijo, da je vozil celo z brztuo 40 km im ni'dal nobenega -signala, Gros — ko j ega. voli «e boje avtomobila — je opazil v zadnjem trenutku avtomobil. Skočil je k volomi, da mu ne bi ušli. V istem trenutku pa ga je že zadel avtomobil 7, vso silo v glavo ter ga vrgel na levo stran cesto. Pri tej nezgodi mu jo bila polomljena kost na levem' čelu. Zadobii je še druge poškodbe, tako da je bil dva duj brez zavesti. Egger taji kirnvdo in navaja, d>a je nesrečo zakrivil Gros sam. Okrožno sodišč© ga je obsodilo radi ppegreška zopet telesno varnost po §§ 337 in 335 k. z. na 14 dni strogega zapora,. Prijatelja perutnine. 22-letni viničarski srn’ Štefan' Selinšek v Rodnem vrhu in 28-1 etni posestniški sin Martin Viinko v Dežnemi sta V noči na 28. novembra 1923 pri Barbari Račko v Podlehniku, okraj Ptuj, v živinski hlev inf odnesla 2 purana, enega petefli-nn in 2 kokoši. Seliinšek iti’ Vinko, ki tatvino priznata, sta bila obsojena radi hudodelstva tatvine in sicer prvi na 3 mesece drugi pa na 6 tedlnov težke ječe. Zrkovski Rebernik — zopet obsojen'. Zakonska Atito-n ih 'Ana Drobinc, ki stanujeta v hiši posestnika Alojza Rebernik v Zrkovcih pri Mariboru, (plačujeta najemnjimo z dninami. Anton Dro-binc drne 5. okt. 1923 vsled 'boleani ni m'ogo;l ,na dnino. Zato jo prišel hišni gospodar istega dme zjutraj v stanovanj© svojih najemnikov ini zahteval, da gre Drobinc na delo. Na odgovor Ane Dro-biinc, da je mož bolan1, se je razjezil Rebci ni,!;. Udaril jc starko 5-krat za uho tako, d:a jo ponovno padla, slednjič z levim kolkom na rob -skrinje. Vsled' tega surovega ravnanja jo zadobila na obira-zn in levem kolku več lahkih tete»nih! poškodb. O n a n a levem1 k o liku je bila združena z več nego 20-tto'evminai motenjem zdravja in poklica ter je smaitriati1 za težko telesno (poškodbo. Rebernik, ki jo žc 9-krat predkaztiovan’, ie bil pred' okrožnimi sadiščemi obsojen' na 4 meaeoa jc.oo0 kg 50-52% bdle-gapaTufliiiii, dine 26. februarja tl. za. 'doba vo 3000 kg (švedskega ali grškega) ter-I»ntinovega olja, dure 27. febr. t). za dobavo 50(M! leg repičnega gorilnega olja, dne 27. februarja' 1924 za dobavo 100.600 kg cilinderskicga olja za mokro paro, 20 tisoč kg ciliiiidferskega olja za pregreto paro, 190 tisoč kg vullkanskega olja zimske kvalitete in 135.000 kg vulkanskega olju letino kValitete ter daie 28. februarja tl. za dobavo 200 tisoč kg bukovega oglja. Pogoji se nahajajo v pogled pri1 Ekonomskem! odieilenju' direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti! Velesejma), vsak delavni dan od 10. ido 12. uro. g Dobava bele kovine. Pri ravnatelj-' štvu državnih železnic v Ljubljani se bo vršila dne 1. marca tl. ofartalna licitacija glede dobave 5000 kg bele kovine. Pogoji sc nahajajo v vpogled pri ekonomskem odclenjc te direkcije vsak delavni dan od 10. do 12. ure dopoldan (Gosposvetska cesta, nasproti Velesejmu), kateremu je vposlati kolcko.vuiio ponudbo do l. rokica 1924.1 w Za smeh. Povsod ga poznajo. v, YMa slovenska krnečk« korenina France Barle iz Hudeluknje si1 je hotel ogle-•dati1 tudi Široki svet. Hajdii na pot in skozi Italijo in Švico y> Pariz, ,V, Parizu ga je zanimalo eno in drugo. Pred nekim spomenikom obstoji. Radoveden je, kaj pomeni in vpraša mimoidočega Parižana, pa seveda v svojem slovenskem narečju- Uljudno — kakor so Parižani — se ogovorjeni ustavi ter pravi naši korenini Parlez francais! (= Parle franče = govorite francoski!) Začuden pogleda naš popotnik Francoza hi pravi »Seveda sem Barle France, ■pa odkod za vraga me poznate?« No, uljudnemu Francozu se je menda mudilo in jo je krenil naprej, Barle France pa je zijal za njim premišljajoč, odkod ga pozna- Zakaj dinar raste? V gostilni razpravljajo kmetje zelo resno o naraščanju’ dinarja. Krepak Pohorec z rokama v. žepu jih od strani posluša. Ko mu je modrovanja dovolj,’ prav« == Pa to je vendar naravno. Če hočete, da nekaj pade dol, mora iti najprej gor! Kako napraviš iz ministrskega predsednika notarja? Na mariborski ulici gnjavi gospod 'A. gospoda B.-ja z zgornjim vprašanjem. .Gospod A. ne more dognati, kako bf to mogel napraviti. — Enostavno — pravo gospod B., — odščipni gospodu min. predsedniku Pa-šiču začetno črko, pa imaš takoj notarja 'Ašica^ Gospod A. je nad toliko modrostjo skoro omedlel. Tujci v Mariboru BovO pri javljeni v hotelih in pnegočišeih' dne 21. februarja 1924. v, ' 'j Hotel »MeraS«; ■ : MilišiČ Milan, 'dijak, Beograd- Deibler Feliks, mehanik, Osijek. Krisch Viljem, prokurist, Dunaj- Hirsch Sigfried, potnik, Dunaj. Ebcrliard Franc, trgovec, Ma-lojeca. Luittner Simon, trgovec, St. Dale. jGottesmann Simon, uradnik, Dunaj. Munda Alojz, posestnik, Ljutomer. Ungar Leopold1, inženir, Dunaj. Duchan Anton, u-iradnik, Dunaj. Abeles Feliks, potnik, Du- naj, De poli Anton, pivovarnik, Ljubljana- Basletii G., trgovec, Obrovec- Gonda Franc, trgovec, Zalata. Rotholz Herman, uradnik, Dunaj. Nettel Franc, potnik, Grossbach. Gornik Ana, zasebnica, Zagorje. Lemberger Henrik, potnik, Press-burg. David Mihael, trgovec, Tarnov. »Privat Hotel«; Zaplotnik F., trgovec, Ptuj. \Vambs-ganss G-, potnik, Murrchen. Hotel »Pri zamoreu«. Matičič Karl, trgovec, Bistrica- Wei-ner Ernst, trgovec, Dunaj. Pisnik Karl, trgovec, Ribnica. Primožič Vinko, gozdar, Slov. gradeč. Urban, trgovec. Brezno. Mešiček Zvonko, trgovec, Cirkovce. Krenovec Josip, trgovec. Sarajevo. Jeg-glič Andraž, pravilnik, Ljubljana. Mcu-keš Leopold, potnik, Dunaj- Spitz Karl, potnik, Dunaj. Hirsch Oskar, trgovec -Dunaj. Amano Bogo, zastopnik, Ljubljana. Petrič Albin, potnik, Ljubljana. Gostilna »Pri groadn«. j Baumann Franc, mesar, Sv. Trojica. 'Brausberger Alojzija, natakarica, Prevalje. Štern Riza, delavka, Laitcršberg. Pušnik Franc, trgovec, Slov. gradeč. Sto-jičevič Z., trgovec, Požarevac- Sacl H., učitelj. Zellnitz. Rajmcr Julij, krojač, Metlika. Hornighi Josip, posestnik, Praga. Hotel »Črni orel«. Kralj Josip, trgovec. Kranj. Jirišinec Julija, strojevodja, Varaždin. Kloss Karl, trgovec, Dunaj. Kern Franc, potnik, Ebensee. Ring Peter, trgovec, Libeliče. Hote! »Košovo«. Vičič Franjo, deklarant, Ljuljana, Resman Janko, zasebnik, Sv- Jakob- Novak Vinko, manipulant. Bistrica. Kmet Ivan, trgovec, Pristava. Gostilna »Zlati konj«. Esskenazi Jakob, hišnik. Brčko. Hri-beršek Marija, likarica, Sv. Lovrenc. Korošec Bartol, čevbar. Lože. Panič Ivan, hišnik, Makarska. Gostilna »Woch«. ■Prelc Ivan, delavec. Trst. M.avlak Anton, kmet. Ribnica- Gostilna »HoIzkHcclit«. Picliler Beti, zasebnica, S.v- Martin. Tajnikar Ivan, fotograf. Tatapanja. Abramovič Ivan, trg. pom., Delnice. Gostilna »HalbJvidl«. J Šunko Franjo, oficir, Cirknica. Smodiš Janko, revizor, Mota. PosSano.* IZJAVA. ' Ker »cm! hil> prisiljen vložiti pri trgovskem1 sodišču v Mariboru proti' VLa- dimiru' Vračarriču: tožbo zaradi nepoštenju v obroomniul id da prasilmio liikvi-diacijo javne družbe Vračarič & Som, Svarim) vsakogar, g. Viračariču na moje jajmistvo kaj kreditirati. Maribor, 20. febr. 1924. 1 RUDOLF. ŠORN. *) Za vsebino uredništvo Se prevzame odgovornosti. Mala oznanila. Pohištvo lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi Šercer in drug, Vetrinjika ni. 2. 106 Kompletna spalna soba ir. trdega lesa, kuhinjska amara, Šivalni stroj pa ceni na prodaj. Kolenc, Gledališka ulica it 2/1. 393 Družabnik se išče za dalmatinsko klet in'oljarno, odda se tudi' proti kauciji v najem. Ponudbe na oglasni zavod Sušnik, Maribor, Gosposka ul št. 36. 392 Prodani dobro ohranjeno kolo s pomožnim motorjem D. K. W. po ugodni ceni. Naslov v upravi. „ 2—2 4 litre debreaa mleka na dan želi dobivati na dom rodbina v Maribor«, iz snažne kmečke hiše. Kje, se izve v upravi »Tabora*. * 3—3 DVA ss i v trgovini z železnino flvan Koražija Maribor, Aleksandrova cesta 42, Meljska cesta 1. 379 3—2 Pristopajte k Jugoslo venski Matici, Zahvala. Za prisrčne izraze sočutja ob bridki izgubi našega priljubljenega soproga, očeta, brata i. t. d., gospoda MHoša Wutt@ višjega oficljala In vodje zemljiške knjige izrekamo vsem, ki so počastili njegov spomin s tako številnim spremstvom na zadnji poli, vsem darovalcem vencev, zastopnikom raznih korporacij, sodnim uradnikom in Glasbeni Matici za ginljivi žalostinki, svojo najiskrenejšo zahvalo. 39B Žalujoči ostali. vešč pri gradnji mostov in zidov išče se s 1. marcem pri gradnji železnice Knin—Pri-budič. Prednost imajo oni, kateri so že bili zaposleni pri takih železniških delih. Ponude in zahteve na: Primorsko gra« djevno društvo s. o. j., Knin. 371 4_4 Prvo slovensko mehanično delavnico za popravila koles sta otvorila z današnjim dnem na Tržaški cesti štev. 16 Bogomir Divjak i. Jušt Gustinčič ter se sla''* občinstvu najtopleje priporočata. Popravila koles se izvrše hitro, solidno in po nizki ceni. 395 D. S. Merežkovski; Julijan Odpadnik. (51) (Dalje.) . SKr. Od zmiage pri Augemsloratitrai u je mfii-nrfo ‘dbbro leto. Julijan! jo osvobodi I celo Galijo im jo očistil odi barbarov. {Vi zgodn ji pomlad i, ko se je mudil v Pvojom zimske nr letovišču vi Luteciji, mil je tribun’ Deceni j prinesel važno carjevio pismo. ŽVeaflsa mnagai v Galiji jo prizadejala Komstameiju' mPvo «kirib; značila je nov udarec (njegovemu častihlepju. »Paglavec«, »klepetava sraka«, »opi-/ca tj škrlatu«, smešni »zmagavftek«, se |je k: ogorčenju dvornih šaljivcev izpre-ttoienM v pravega .strahotnega zmago val-oa. iBotisliantaij jo JuDijauii tembolj zavi-i«fcil, ker je sami doživljal1 v azijskih pro-stmealh, koder se je vojskoval zoper Perznjce, poraz za porazom1. Car 'je postal mršav in1 je trpel na ] SScSpečnosti; dvakrat se mu je razlil žoHč. Dvorali zdravniki so postajali v ;Bku|bkji, ’ ^ Ko je .vi prečuitih nočeh' ležal odprtih ^Ooii na svoji prekrasni postelji pod eve-■ *o zastavo Konstantina Velikega, je u-!»flbal; »Sfcrtsel&itja me je prevari! a. Če bi sc ■ona Se zavzemala zattaj, ibi bil poslušal jRavlov im Monkinrnjdv nasvet i«' bi s teni ,paglavceml iztrebil Flavijev rod na velik«. • Norec! Sam' sem' ali zredil kačo na j Prpih, In ikHo Ve, ali Evaehi ja ni bila 'HfegoVa Ijnl&mlka!« . , ij Poena ljubosumnost je razpihala nje-STOvo zavist v žgo^e plamene: pod P.vze-'pm se ni mogel maščevati;ker je umrla; njegova druga soproga- Faustina pa je £a»kdk| in izdajatelj .bila lepa, a glupa ženska, ki mu je yzbu- Toda ko se je zavist .s tolikšno močjo jala prezir. [zagrizla v cesarjevo srce, sc ni več dala Konstanci} si je v temi obupno pulil.zlahka pomiriti, redke lase, ki jih je dvorni brivec jutro; Konstanci} je sklenil, odvzeti .Tnlija-za jutrom skrbno spletal v umetne ko- j nu cvet njegovih legij — oslabiti ga ne-d,rc, in je jokal od besnega srda. i opaženo in stopnjema kakor nekoč Ga- Ali ni ščitil Cerkve, mar se ni trudil: la, potem ga tiho domamiti v, svojo mre-dovolj, da- bi izkoreninil krivoverce? Ali,žo jn zadati poslednji udarec ni stavil novih cerkva in ozaljševal sta-j V ta namen je poslal v Lufecijo Iz-rih: ni li -vsako jutro in vsak večer iz-; kušenega uradnika, notarskega tribuna molil predpisanih molitev? In kaj ima od j Decenija, ki naj bi odtegnil Cezarjevi1 voj-vsega tega? Kako se to plačuje? •— Pr- j skl najboljše legije — Herule, Batavijce, vikrat ,v, življenju se je gospodar zemlje petulante in Kelte in jih privedel k ce-uprl gospodarju neba. Na njegovih ust-! sarjevim armadam v Aziji; vrhu tega nah se je zaustavljala molitev. (je smel iz vsake legije izbrati tristo naj- Da bi si bil vsaj malce pogasil žgočo j hrabrejšiK vojščakov. Tribunu Sintuli, ki zavist, je sklenil uporabiti nenavadno j je spremljal Decenija, pa je bila poverje-V v _ ^ .v, , . Konstancij fc „iel -kralja Kromarja; ne!sc?** «*» TOlopja. Julijan, marveč Konstancij sl je krčil po-l od juti a je bilo čutiti, da je voj-ta čez močvirja in gozdove, trpel glad. vzy.a. Ya;?/ Le strogi red, ki ga je bil u peljal Julijan, je držal vojščake na jvajetih. , -Ivu * ......... vtiiv-ciu vunruijc- Prve kohorte petulanfov in Hcrulov nih poslanicah ni bilo niti sluha o Julija-! so že ponoči krenile na pot. Njih tovariši novem imenu, kakor da Cezarja sploh ne ; Keki hi Batavijci so se pravkar pribi bilo. Narod je navdušeno slavil zrna-! pravJjali, da odrinejo za njimi, govalcai v Galiji, jKonstan.ci|j; v. vseli ; Ko je Sfntula dajal povelja, se ie -raz-cerkvah so prezbiferjr. Škofič in pairijdr-i nesel čuden ropot. Nekega vojščaka so žejo, znoj, zasedal trdnjave, garal bolj nego prosti vojaki, spal pa manje .od njih. V teh z Dvornim vencem obroblje- je On naklonil Konstanciju. in za ušesom je imel zataknjeno’ pero. Pod otožnim večernim nebom so stal? na dvorišču in na cestah s platnom kriti' vozovi, nasajeni na ogromna kolesa in’ namenjeni za prevoz vojaških žena in otrok. Ženske so jokale, poslavljajoč se od domovine- Nekatere so iztezale roke proti temnim gozdovom in pustim ravnicam, druge so padalc na zemljo in jo jokaje poljubovale, nazivajoč jo' svojo mater; \ zdaj pa bodo njih kosti strohnele v tuji zemlji Druge so zopet udano 111 molče sprejemale nujnost svo» joga gorja, zadovoljujoč sc z grudo prsti, ki so jo zvezale v capo, da jih fiai tujem spominja ljubljene očetnjave. Mršava psica, ki so ji skozi kožo molela rebra, je hlastno lizala s svinjsko mastjo namazane osi vozovih koles. Zatem pa je stopila nekaj korakov proč, se zvalila v ?rah jp .-'c začela tuliti. Vsi so se obrnili k nji in sc zdrznili, blek Iegijonar jo je togotno sunil z nogo. Psica je podvila rep, ubegla na polje in tulila še glasneje 111 zalostneje. To tuljenje je strahotno odmevalo v tišini otožnega, pooblačenega-večera. Sarmat Agrarij je bil tudi dodeljen legi-jonarjem, ki so morali zapustiti sever. Pravkar se je poslavljal od zvestega tovariša Strombika. — Striček, dragi striček, zakaj me zapustiš! — je tarnal Strombik, goltajo vojaško juho: dal mu jo je Agrarij, ki od žalosti ni mogel použiti ničesar- S trombi kti so se udirale solze v juho, navzlic temu pa jo je jedel z veliko slastjo. — No, no, molči, bedak, — ga je tolažil Agrarij s prezirljivim glasom a hidratu tudi z nežno zbadljivostjo. — Dovolj tulijo zenske, ni treba' še’ tvojega cmedrania . . Pametneje je, če mi poveš — saj si fz tistih kraiev — kakšni so ondi gozdovi: jeli več hrastovih ali več brezovih'? (Dalje prihodnjič.) u Konzorcij »£**»«, - P3*«? ~ Ti&^ Mfrifoušk* & j. • ' \ o ^ ’u '■ •' F- ■ * r k *,