Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Na: očnina za »vstro-ogrske kraje ta celo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Pos*iu*si!B iltvilka 16 v. Reklamacije so poitnine prt.it Nefranklrana pisna m h* «prt jtKtje. Eokoplai >• »t mtaja, MMMtt. Baaitapu ptiit w«»i.a «¡ril* 88 u) ca takrat 10 vi»., vtiknt pa 4eg«v*ra. 83. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 17. oktobra 1908. Leto XI. NASLOVA: Za dopisa in rokopisa ta liai: Usodnižtvo «Kde&gft Prapora», LJubljana. — Za denarne poiiljatve, naročila na lisi, reklamacije, inaerat« 1. t. d.: UpfavniStvo «Rdeiet» Piapoia», Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20- Svoji k svojim. V našem javnem življenju ne velja v teh dneh nobena beseda toliko, kakor «Svoji k svojim». Narodni idealizem in politično prepričanje se meri po praktičnem izvajanju tega gesla. Buržoazija je uganila, da je ta melodična fraza krasen pajčolan za pokritje stremljenja po profitu in znala je porabiti jako primeren trenotek, da jo je zapisala na svojo kupčijsko zastavo. Povedali smo že, da ji ne zamerimo tega; samo da si ne damo razredno materialističnih interesov prodajati za narodni idealizem. Geslo je s trgovskega stališča praktično — to je vse. In to že razumemo, da morajo trgovci biti — praktični. Ampak če je parola «Svoji k svoj:m» res tako važna kakor kličejo oni, ki žive od prof.ta, tedaj je čas, da razmislijo stvar tudi oni, ki dajajo pretit. Med njimi so delavci po svojem številu gotovo vredni vpoštevanja. Kar delavec zasluži, odda posredovalcem konzuma, hišnim gospodarjem, trgovcem, gostilničarjem, branjevcem i. t. d. Malokdaj ostane kak vinar v delavski hiši in če ne gre takoj v svet, ga gotovo pozneje pogoltne doba brezposelnosti, bolezni, oslabelosti. Vse premalo so se delavci doslej zavedali vpliva, ki ga imajo vsled tega na gospodarsko življenje. A sedaj je prišel iz bur-žoaznega sveta klic «Svoji k svojimi» Dobro. Odgovorite z enakim klicem Vi, ki se od Vas zahtev?, da nositi svoj zaslužek «Svojim». Vabijo Vas k sebi, t svoje prodajalne, gostilne, mesnice, brivnice i. t. d. A po čem jih bodete spoznali? Pri buržoaziji se oglašajo, zaslužka pa pričakujejo tudi od Vas, razmeroma več od Vas kakor od buržoazije. Meščanstvu se priporočajo v meščanskem časopisju ; Vas, delavce, smatrajo za rajo, ki ima menda bogvezakaj dolžnost, pomnoževati njih dobiček. Držite se gesla «Svoji k svejim!» Ce hočejo zaslužka od Vas, naj pokaž. jo, da Vas vpo- števajo. Vaše od njihovega različno politično mišljenje ne more biti izgovor. V vsaki liberalni gostilni boste našli «Slovenca», pri vsakem klerikalnem brivcu «Slovenski Narod». Trgovec inserira v liberalnem in klerikalnem časopisju, pa povrh eventualno še v «Laibacherici». Liberalci in klerikalci so mu «Svoji». Vi pa menda ne. Torej se jim ne vsiljujte 1 Svoji k svojim! Ce gre delavec vgostilno, se bo prepričal, ali tam lahko čita delavske časopise. Ce potrebuje obleke, bo v svojem listu pogledal, kje je primerna šta-cuna. Če kupuje delavčeva žena hišne potrebščine, bo v moževem listu poiskala naslove prodajaln. Pravijo, da se mora geslo «Svoji k svojim» izvajati dosledno. Delavci, bodite tudi Vi dosledni I Časopisje Vaših nasprotnikov je močno, ker se smatra v javnih lokalih za dolžnost, naročati ga in ker napolnjujejo vsakovrstni kupčevalci in me-šetarji cele strani s svojimi inserati. A med denarjem, s katerim se plačujejo, je tudi dobiček, ki jim ga dajete Vi. Izvajajte konsekvence iz tega! Pravijo, da ni prav, hoditi k drugim kakor k «Svojim». Slušajte jih! Ne hGdite k tistim, ki ne marajo za Vasi Bečarske orgije. V Budimpešti, sredi oktobra. Grof Andrasfid dolgočasno, če bi neprenehoma vsi mol8alh> Sama od policije za streljanje, da s svojim pokanjem opravičijo njene atake. Popolnoma jasno se je pokazal cilj Andrar-sjrjeve policije, ko je zaslišavala jetnike. Hotela je iz njih izprešati priznanje, da je socialno-deraokra-tična stranka naročila cele zaboje samokresov in nabojev ter jih razdelila med delavce in da je priredila demonstracije z namenom, da provzroči c e s t n i b o j. Ker pa aretiranci seveda niso hoteli priznati takih norosti, so jih jeli detektivi z okovanimi palicami, bikovimi žilami in kavčukovimi cevmi pretepati po obrazih; nekatere so mučili tako bestidno, da so končno že skoraj nezavedni podpisali predložene protokole, ki so bili že pred zaslišavanjem pripravljeni. Ko je imela bečarska četa te zapisnike v rokah, je citirala več uradnikov strokovnih organizacij in članov strankinega vodstva na policijo in je zahtevala tudi od njih priznanje, da so strokovna društva ščuvala na oborožen nastop in dajala članom železne palice in orodje. In kakor prej so tudi sedaj poskusili s torturo. Zelezničarskega tajnika Faraga so n. pr. tako pretepali, da se je še 40 ur pozneje poznala kri po tleh. Ampak z vso bestialnostjo ni mogla izsiliti zahtevanega «priznanja» in tudi tisti, ki so poprej podpisali zapisnike, so izjavili, da so storili to le, da se rešijo neznosnega mučenja. S takimi bečarskimi sredstvi se torej Andrassy in njegova garda bojujejo za svojo krivično nadvlado. Koalicijsko časopisje ga zaradi tega hvali in slavi, klerikalni listi naravnost pozivajo policijo, naj razpusti vse strokovne organizacije, naj razbije stranko, razžene strankino vod>tvo, zapre vse voditelje, množico pa da naj vkroti z orožjem. Prav mogoče je torej, da imamo pričakovati boj v naj-»urovejših oblikah. Toda koalicije tudi to ne bo rešilo. Politike desperadov mora biti konec tudi na Ogrskem. Politični odsevi. Deželni zbor goriški je imel 7. sejo, dne 13. t. m. ob 5. popoldne. Ko je bil zapisnik prečitan, se oglasi posl. Gabršček k popravku, češ, da se je bil zadnjič oglasil k dnevnemu redu, ne k opra-vilniku in da je vprašal deželnega glavarja, zakaj se ni predložil proračun o deželni norišnici. Tudi da ni slišal, da bi mu bil glavar odvzel besedo. Zapisnik naj se potrdi s temi opazkami. Glavar naznanja, da je dobil najvišjo sankcijo zakon o ustanovitvi občinskih hipotečnih zavodov, sklenjen v tej zbornici leta 1907, ia da je poljedelsko ministrstvo predložilo načrt zakona za varstvo koristnih ptičev. Tajnik prečita peticije. Nato začne Citati nujne predloge italijanskih liberalcev. Prvi so bili kratki, deveti drja. Venier j a zastran pelagre pa se je začel vleči, ker mu je bila priložena 444 strani debela knjiga. Gabršček vpraša, če bodo morali celo knjigo poslušati, na kar se je začel kraval na galeriji. Ko je malo pojenjal, se je či-talo naprej. Kakor hitro se je oglasil kak poslanec Slovenskega kluba, je začela galerija vpiti: zitto, abasso i. t. d., žvižgati, ropotati, tuliti. Ta zabava se je ponavljala vsakih 10 minut, dokler slednjič glavar ob 6Vi ne prekine seje za pet min. in ne zaukaže po večkratnih, sprva brezvspešnih pozivih I od strani drja. Gregorina in Gabrščka, da j se galerija izprazni. Ta ukaz pa ni zalegel prav ni nič govorila, ker ni vedela kaj, a poslušala je rada. Toda razumela ni skoraj nič. Zopet se ji je godilo tako kakor takrat, ko je hodila v šolo. Bil je njen jezik, bile so znane besede, a kadar so se ženske ob pripovedanju ali ob vprašanjih smejale, je spoznala, da ne pomenijo besede tega, kar je mislila. Domov grede je včasi razmišljala. „Bogvč, kaj pomeni to? Oh, kako sem neumna, kako sem neumna 1 Nič ne vem, ničesar ne razumem. Kdaj se bom kaj naučila in kje in kako ?" Spominjala se je, kako so se ji otroci smejali, kadar je vprašala kaj; zato tudi sedaj ni hotela vpraševati tovarišic. V soboto je dobila prvo mezdo. Ves denar je odnesla domov. Mati je preštela in položila vse v miznico. V obrazu se ji ni prav nič izpre-menilo in rekla ni besedice. Francka je bila poparjena. Čakala je nekaj časa, potem je dejala: „Zdaj bo vendar bolje, mati, kajne?* »Kaj bo bolje?" je zagodrnjala mati. »Večja li ln več bo treba. Ne čenčaj tako neumno!* Francka ni rekla nič več. Iz stare škrinje je vzela krilo in ga je šla popravljat. Hudo ji je bilo, da bi se bila najrajši zjokala. Polagoma se jc potolažila, Mati je pač preveč trpela, da bi se nič. Galerija je imela svoje veselje še v večji meri naprej. Klici: evviva Pajer, abasso Pajer, živio Gabršček. abasso Gabršček in podobne stvari, psovke, žvižganje, ropotanje — vse skupaj divje tuljenje. Dr.'Bernardelli predlaga, naj se seja prekine za toliko časa, da se dvorana prezrači. Slovenski liberalci ugovarjajo, češ, naj gre galerija ven, da bo že dovolj zraka. Glavar prekine sejo za nadaljne pol ure. Ob 7-45 se vrne glavar ter pozove dvakrat po tajniku poslance na sejo. Prišlo pa jih je le 14 (slov. lib. in laš. kL). Glavar zaključi sejo ob 7Y2. Politični odsek štajerskega dež. zbora je dne 9. t. m. razpravljal o načrtu volilne preosnove. Sprejet je bil predlog klerikalcev, da se število virilistov ne pomnoži za 2 glasa, mesto tega se pomnoži število mestnih mandatov za dva in sicer se da graškim predmestjem en mandat in mestni skupini celjski tudi en mandat več, da se pa tudi ktmtskim občinam en mandat več. Nadalje se ugodi zahtevi klerikalcev ter se izločijo nekateri industrijah» kraji iz kmetskih občin ter se pridele mestnim občinam. Dotični okraji se izločijo tudi iz splošne kmetske ter se pridele splošai mestni kuriji. Posl. Ploj je v debati povdarjal, da bi bilo kon-sekvtntno, ako so se pomnožili mestni in kmctski mandati, pomnožiti tudi mandate v splošni kuriji. Posl. dr. Schacherl je stavil v tem smislu predlog, ki je bil pa odklonjen. Odklonjena sta bila istega poslanca predloga, naj bi se za vsak volilni okraj dolcčil po en sam mandat ter da naj bi se odpravili tudi še ostali 3 virilisti. — Klerikalci zahtevajo, naj se izloči Fohnsdoif iz kmetske in pri-deli mestni kuriji. Proti temu je odločno dr. Schacherl. Klerikalci so zelo agresivni in je posl. Sclio'swohI zagrozil, da pojde slabo z reformo, če se ne ugfodi njih zahtevam glede izločitve vseh industrijelnih krajev iz kmetskih volilnih okrajev. Pri končnem glasovanju je bil klerikalni predlog vendar odklonjen. Glede veleposestva je predlagal posl. Schacherl, da se ta kurija odpravi. Vsi so priznaval«, da je ta privilegij neopravičen, glasovali so pi vendar za to, da se tej peščici ljudi podeli 12 mandatov. Isti poslenec je zahteval, naj se dovoli ženam direktno voliti in ne po pooblaščencih. Tudi ta zahteva se je zdela vsem opravičena — pa odklonili so jo isto tako soglasno. Premenitev deželnega reda bode tudi v bodoče mogoča, ako bode v zbornici navzočih t/l vseh poslancev in ako bode od teh glasovalo */• za premenitev. Vo-lilao pravico v splošni kuriji dobi vsakdo le, ako prebiva nepretrgoma eno leto v volilnem okraju. Dr. Schacherl zahteva, naj se določi ta doba na 6 mesecev, predlog je bil soglasno odklonjen. S tem je bila volilna reforma v odseku rešena. V soboto, 10. t. m. je bila kratka seja deželnega zbora, v kateri so bile rešene nekatere manj važne reči. V češkem deželnem zbora se nadaljuje nemška obstrukcija in položaj je res skoraj brezupen. Nemške meščanske stranke hočejo izsiliti vsakovrstne privilegije, preden se izvrši volilna reforma. Jasno je toraj. da so bile vse pretveze, s katerimi se jc obstrukcija začela, izmišljene. Pravi namen je bil, preprečiti volilno reformo. Nemški socialni demokratje na Češkem so izdali oster prosest zoper nemško meščansko ob-struiranje volilne reforme v češkem deželnem zboru. Meščansko časopisje zagovarja cbstrukcijo in taji, da bi bila naperjena proti volilni reformi. A nerodni izgovori le potrjujejo, da je preprečenje volilne reforme edini namen. Nadvojvoda Fran Ferdinand pojde v Rim obiskat italijanskega kralja.'") *) Tako je poročala «Nova Preša» v sredo. V četrtek je b la Test že dementirana. mogla hipoma razveseliti. Prvi denar še ne zaleže mnogo. Sedaj jo še tlačijo skrbi. Treba bo več izpremembe, tedaj pride sčasoma tudi veselje. V nedeljo po maši jo je vprašala tovarišica, kam pojde popoldne. Francka se je začudila. „Kam bi šla? Mati je trudna, najbrže ne pojde nikamor. Kam bi hodila sama?" Minka se je zasmejala na glas. »Ali se boš vedno držala matere za krilo? Taka neumna punca!" Francka jo je pogledala. »Kako bi bilo materi pri duši, če mora sedeti doma, jaz pa bi hodila na izprehod?" »Na izprehod I* je dejala Minka in v njenem glasu je bilo nekaj zaničljivega. In pogledala je Francko zaničljivo pa je šla. Po kosilu je Francka vprašala mater, če hoče, da bi ji kaj čitala. Dekle je imelo prijeten glas in v šoli jo je učitelj vedno hvalil zaradi petja in Čitanja. Mati se je namrdnila. »Ali ne veš nič pametnejšega? Pojdi na krščanski nauk, potem se izmisli kaj pametnega." Francka je obmolknila. ^'J'0- Na Češkem bo v nedeljo vroče. Češki in nemški socialni demokratje sklicujejo celo vrsto shodov zaradi volilne reforme. Videti je, da bo ta dan vse delavstvo na Češkem na nogah. Korožki deželni zbor je sklenil več prispekov za zgradbo vodovodov. Razpisal se je natečaj za nastavljenje kletnih nadzornikov, od katerih se zahteva tudi znanje slovenskega jezika. Moravski deželni zbor je naročil deželnemu odboru proučevanje vprašanja o ustanovitvi češke umetniške šole in češke umetniške akademije. Vojni odsek ogrske delegacije je sprejel vojni proračun s kreditom za zvišanje števila rekrutov. Ogrski minister Andrassy pojde v soboto na avdienco h kralju, ker bi rad izprosil predsankcijo za svojo volilno reformo. Položaj je zelo kritičen. Tudi v neodvisni stranki se oglašajo člani zoper pluralni zistem. Pravoslavna sinoda za Avstrijo se bo vršila koncem mescca novembra na Duaaju. V ogrski delegaciji je minister vnanjih reči baron Aehrenthal dodal še nekoliko opazk k svojemu ekspozeju v odseku avstrijskih delegacij. V dokaz tega, da se s pripojenjem ni kršila bero-linska pogodba, se je to pot skliceval na prof. Bluntschli-ja. Odsek je odobril ministrovo politiko in aneksijo ter brer. debate glasoval za ves proračun. Mednarodna konferenca zaradi balkanskega vpraianja je baje že zagotovljena. Pečala se ne bo z aneksijo Bosne in Hercegovine in tudi ne z otvoritvijo Dardanel. V Srbiji še vedno vre. Izvenrednemu zasedanju skupštine, o katerem je vsaj toliko gotovo, da se ni sklenila vojna, a da se je za vojaške namene dovolilo 16 milionov dinarjev, je sledilo redno zasedanje, ki še traja. Uradna Srbija vsekakor ne želi vojne in ima pač tehtne razloge za to. Vojna z Avstro bi morala uničiti Srbijo, ako ne bi nastali konflikti po vsej Evropi, ki bi dali Srbiji kaj zaveznikov, čeprav morda neprostovoljnih. Toda Rusija je sporočila srbski vladi, da se ne sme zanašati na njo in od drugod ima dežela še manj upati pomoči. Zato je dala vlada še več izjav, ki kažejo, da ne misli na vojno. Pač pa šču-jejo neodgovorni elementi še dalje in dalje, med njimi zlasti kraljevič Gjorgje, ki da vsak hip kako bojevito in provokatorično govoranco od sebe, tako da ga je moral Milo v a novi č zopet posvariti. O tem kraljeviču pišejo nekateri francoski listi sedaj čudno simpatična poročila, ki so pa prav toliko vredna, kolikor so veljale včasi gromovite Boulan-geriade. Če bi bil fant res tako ženialen kakor ga opisujejo, tedaj bi vedtl, da ne more svoji domovini bolj škodovati, kakor če jo goni v pustolovščine, ki se morajo končati z groznim porazom. Demonstracije proti Avstriji se v Belemgradu nadaljujejo vsak dan. Tudi prostovoljci se še nabirajo in se jih je baje oglasilo že 17.000. Če je število resnično, kar je pa zelo dvomljivo, morajo biti to čudni prostovoljci. Kar je sposobno za vojaško službo, je tudi v Srbiji asentirano: za tako množico prostovoljcev bi morali sprejemati 14letne dečke. Kakšno nerodnost bi tudi lahko provzročili macedonski ustaši, ki se vračajo v Srbijo in se bahajo, da bodo vdrli v Bosno. Časopisje ra?glaša, da se je več tisoč begunov iz Avstrije oglasilo pri srbskih vojnih oblastih. Teh vesti seveda ne more nihče kontrolirati. Vendar je pričakovati, da se ne zgodi nobena neumnost. Srbska vlada se zanaša na evropsko konferenco in upa menda, da dobi kakšno odškodnino v novopazarskem sandžaku. Minister za zunanje zadeve potuje baje v Berlin, London, Pariz in Rim, staroradikalni voditelj Pašid pa v Peterburg. Tndi v črni gori je še mnogo hrupa. Črnogorski in srbski prestolonaslednik pošiljata drug drugemu bojevite telegrame, ki se prav lepo bero, ampak nimajo zuaisla. l'o deželi se vrše «velikanski zbori»; a zbrati bi se morala vsa dežela, da bi bil zbor «velikanski». Tudi črnogorska skupščina je imela izvenredno sejo, sedaj pa redno zasedanje. Knjazu je vsa stvar gotovo prav, kajti v tem bojevitem hrupu bodo Črnogorci zopet pozabili, kako jih je tiraniziral. Bolgarski vladi je Nemčija sporočila, da ne prizna njene neodvisnosti, dokler ne izpolni svojih obveznosti zaradi orientalske železnice napram Turčiji. Bolgarija naj povrne železnice, ali pa naj plača družbi 15.000 frankov odškodnine za vsak dan. Na Turškem se razširja bojkot avstrijskega blaga in mogoče je, da bodo naši kapitalisti še zelo obžalovali aneksijo Bosne iz Hercegovine. Ker v Mali Aziji niso dovolili ladji Avstrijskega Loyda izkrcanje blaga, se je avstrijsko poslaništvo pritožilo pri turški vladi, ki je obljubila, da poskrbi za red. Francoski parlament je bil v torek otvorjen. V pondeljek se začne razprava o proračunu. Perzijski revolucionarji so v Tebrisu osvojili monarhistični del mesta Darvači, potem so demo-lirali h.še rajnih bogatih šahovih pristašev in so končno dobili celo mesto v roke. Napravili so nove utrdbe, da preprečijo šahovim četam vhod v mesto. Ljubljanskim sodrugom na znanje. Odbor ljubljanske lokalne organizacije naznanja, da se je na 8. novembra t. 1. nameravana vese-licaopustila Priredba se omeji na prijateljski sestanek sodrugov. Domače stvari. Volitve v deželni zbor kranjski so razpisane na 14. decembra 1.1. za splošno kurijo; za Ljubljano, kjer se izvoli dvoje poslance1*, pa 22. decembra. Natančnejša določila slede. Idrijski občinski odbor je razpuščen, župan Šopetavec je odstavljen. Tako je sklenil kranjski deželni odbor. «Slovenec» pa komentira ta ferman tako, da drugače ni bilo mogoče zlomiti — soci-alno-demokratičnega terorizma Čudna reči Mislili smo, da je idrijski župan liberalec, večina idrijskega občinskega odbora liberalna. Mislili smo, da sklepa v občinskih zastopih večina in da je za sklepe v prvi vrsti odgovorna večina. Mislili smo, če so odstavi liberalni župan, da je to udarec liberalizmu, če se razpusti liberalni odbor, da je to nastop proti liberalni stranki. A «Slovenec» ne črhne besedice o liberalcih in «Slov. Narod» sploh ne govori o idrijski aferi. Če prinašajo liberalci take žrtve za «slogo», ne zaslužijo druge nagrade. Radi bi le vedeli, kako utemeljuje «Slovenec» socialno-demo-kratični terorizem ? Res je, da se nam je zdel sklep idrijskega občinskega odbora glede prezidave popolnoma pameten; res je, da obsojamo uničevanja občinske avtonomije. Res je, da so naši sodrugi sodelovali pri onih sklepih, ki smo jih smatrali za umestne. Ampak res je in res ostane, da večina ni bila socialno-demokratična in da odločevanje ni bilo v naših rokah. Če torej klerikalno glasilo deželnega odbora govori v takem tonu, kakor da bi bil ukaz hotel zadeti samo socialno demokracijo, bi Hrvat vprašal: «Šta se tu iza brda valja?» Ali pričakujejo tudi v Idriji liberalno-klerikalni kompromis? V Idrijo! Za gerenta predlagan —--Za- zula!!! Pa ni to za smeh, ne za kratek čas, ampak res! Predlog gosp. Jakliča. Škof Jeglič je izdal pastirski list, ki se peča z znanimi ljubljanskimi dogodki. Radovedni smo, kaj povedo klerikalci o tem najnovejšem pastinkem listu. Gospod Jeglič pripoveduje nekaj znanih reči, pravi, da je pobijanje š p smrten greb, in govori o slovenskih rudarjih, ki žive na Nemškem. V teh rečeh bi se tudi mi izjemoma enkrat striBj;li z gospodom knezoškofom v tem smislu, da je za uspešen napredek potreben sporazum narodov. Ne mislimo, da bi bila opravičena hegemonija katerega koli naroda, tudi ne nadvlada Nemcev nad Slovenci, ampak zahtevamo enake pravice za vse. Tega gospod Jeglič ni povedal in ves njegov pa-stirski list ima vsled tega zelo enostransko lice. To se kaže tembolj, če se spominjamo, da so se zgodile v Ljubljani še nekatere druge reči, ki so bile še nekoliko bolj resne, kakor razbite šipe. Saj se je strelja'o tako blizu škofije, da bi gospod Jeglič pač lahko kaj vedel o tem. Ampak za tiste smrtne grehe, ki so se zgodili v nedeljo, nima nobene besede. Kristus je dejal, da se je treba bolj bati boga kakor ljudi. Kdove, če ne sodi bog, da je človeško življenje vsaj toliko vredno kakor šipa? Gospod Jeglič menda ne misli tako. Seveda, on je «knez» in mora fevdalno čutiti! Goriški deželni zbor bo baje v najkrajšem času razpuščen. Nove volitve bodo še letos. Tako se poroča z Dunaja. Delavska iola. Vsi tisti, ki so se zglasili za delavsko šolo, naj pridejo v sredo 21. oktobra (oe 31. okt., kot je bilo pomotoma zadnjič natiskano) v sobo združenih organizacij k Petriču na Resljevi cesti, in sicer točno ob 8. nri zvečer. A. Kristan. Čndna oblika. Nimamo navade, da bi radi vsake malenkosti napadali naše delodajalce, toda občevanje nekaterih mojstrov s svojimi delavci je tako, da se nikakor ne more imenovati dostojno. Tako na primer ima mizarski mojster Rojina v Volfovih ulicah nelepo navado,-da se zaradi vsake malenkosti in pri vsaki priliki 2 naša nad svojimi delavci v tonu in v obliki, ki bi bila vredna drvarja, a ne pa mojstra, ki je komaj sezul pomočniške čevlje in se povrh tega pri vsaki priliki baha, da je delal v Londonu in Parizu, tako da si je že pridobil ime Francoz. Na vsak način temu finemu gospodu svetujemo, naj to večno rentačenje, kletje in pridušanje nad delavci in učenci opusti in naj se ne poslužuje laži tako, kakor se je to zgodilo radi neke police za katoliško tiskarno. Še nekaj. Gosp. Rojina ima tudi čudno navado, da delavce prijavlja k bolniški blagajni šele tedaj, ko so že nekaj mesecev pri njem delali. V tem oziru se je zgodil drastičen slučaj; pred kratkim, ko je po trimesečnem vposlenju izstopil neki delavec (ime nam e znano) iz dela, je prišlo na dan, da ga gosp. lojina ves ta čas ni imel prijavljenega pri bolniški ilagajni, toda prispevke je dotičnemu za bolniško jlagajno točno odtrgoval od plače. Takih slučajev imamo še nekaj. Prašamo gospoda Rojino, ali je to pošteno, ali je pravilno, da stresa nad delavci svoje neumestne grobosti? Pričakujemo, da bodo merodajni faktorji poučili gosp. Rojino, da velja zanj ravno tako zakon v bolniškem zavarovanju kakor za vse druge obrtnike. Rektus. Pod vlak je prišel po nesreči v Ptuju železniški sprevodnik Anton Badič. Dobil je več poškodb. Leži zdaj v bolnišnici, 0 polirjn Nachtigalln smo zadnjič objavili nekoliko vrstic, boleči ga opozoriti, naj rabi pamet. Kadar se stopi mačku na rep, gotovo zacvili. To se je zgodilo tudi pri imenovanem gospodu. Ker pa nočemo, da bi se komu godila krivica in tudi ne, da bi si mož tolmačil stvar tako, kakor ni, povemo sledeče v pojasnilo in pa v pouk tistim, katerim daje Nachtigall zaščito. Zikaj so mu šli dotični na limanice. nas za dane3 ne zanima, a se morda zmenimo tudi še o tem. Povemo pa Nach-tigallu, da n