SVETOGORSKA
KRALJICA
WJ* MESEiNIK SVETOGORSKEGA SVETIŠČA IW3
SV. OCE PIJ XI. IN NJEGOVO DELO
Ves katoliški svet se je bil že pripravil, da 12. febr. dostojno proslavi 17 letnico papeževanja, 20 letnico škofovskega posvećenja in 60 letnico mašništva sv. očeta Pija XI., ko so se nepričakovano oglasili po vsem svetu žalni zvonovi in razglasili vsem vernikom, da je v petek 10. II. ob 5.31 zjutraj ta veliki papež in oče vse krščanske družine mirno v Gospodu zaspal in se preselil v večno domovino.
Ahilej Ratti se je rodil 31. V. 1857 v Desio pri Milanu kot sin tkalskega obrtnika. Desetleten je stopil v semenišče. Visoke šole je končal v Rimu in postal doktor filozofije, cerkvenega prava in bogoslovja. Po povratku v Milan je bil najprej profesor v semenišču, nato skriptor in od 1. 1907. prefekt slavne ambrozi-janske knjižnice. V tej dobi je rad plezal po najvišjih alpskih vrhovih in je svoje turistične spomine popisal v posebni knjigi, ki je bila prevedena radi stro- • kovne vrednosti v razne svetovne jezike. Pa tudi z dušnim pa-stirstvom se je rad bavil in kazal posebno zanimanje za jetnike in dimnikarje.
Zelo učenega Rattija je že Pij X. imenoval 1. 1911. za podpre-fekta, Benedikt XV. pa za prefekta vatikanske knjižnice. Ta slednji je imel do njega tako veliko zaupanje, da ga je 1. 1918. imenoval najprej za apostolskega vizitatorja, potem pa za nuncija na Poljskem. V škofa ga je posvetil kardinal Kakowski v Varšavi dne 28. X. 1919. Dne 13. junija 1921 ga je sv. oče imenoval za milanskega nadškofa in kardinala. Milanski sedež je zasedel na praznik Marijinega rojstva, ko se je bil najprej priporočil lurški Materi božji v Pirenejih.
Po smrti Benedikta XV. so gg. kardinali pri prvem glasovanju oddali za kardinala Rattija le 5 glasov, pri 14. glasovanju pa so mu jih dali 40, t. j. nad dve tretjini in izvoljen je bil za papeža. Rekel je, da sprejme, ker ne mara biti uporen napram božji volji in noče, da bi kdo mislil, da ne upošteva važnosti glasovanja kardinalskega zbora, in ker je njegova želja, da se žrtvuje za mir med narodi. Iz zadnjega razloga si je tudi izbral ime Pij XI. Ogrski kardinal je ob tej priliki rekel novemu papežu: »Spremljali smo Vas skozi 14 postaj do Kalvarije. Zdaj Vas pustimo samega na njej.« In kardinal Ahil Ratti, ki je ob slovesu iz Milana dejal v semenišču, da gre v kletko, je v resnici ostal v kletki vatikanskega jetnika.
Kot papež si je izbral geslo «Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem«. Njegovo papeževanje nosi od začetka do konca značaj neumornega prizadevanja za mir v Cerkvi, mir v dušah, mir med narodi, mir med Cerkvijo in državami... Toda mir zgrajen na temeljih resnioe, pravice in ljubezni, ki jih je postavil Kristus Kralj za vse čase in razmere.
Svojo željo po mirnem sožitju vseh v Kristusovi družini je po
kazal že s tem, da je prvič po 52 letih podelil svoj očetovski blagoslov Rimu in vsemu svetu iz zunanjega balkona cerkve svetega Petra. Potrdil je isto željo s konkordatom in lateranskimi pogodbami 11. II. 1929, s katerimi je želel vrniti Italiji Boga in Bogu Italijo — pa tudi s številnimi drugimi konkordati, kajti prepričan je bil, da more Cerkev veliko več koristiti dušam, ako je njeno razmerje do držav pravno urejeno in živi z njimi v miru.
Kako nenavadno velik je bil
34 blaženih in med blažene 496 služabnikov božjih. Prva svetnica, ki jo je proglasil Pij XI., je bila sv. Terezija Deteta Jezusa, ki jo je imenoval svetlo zvezdo svojega pontifikata.
Bil je papež Kristusa Kralja, ki mu je postavil poseben praznik in je v posebnih okrožnicah spomnil krščansko družino na dolžnosti ljubezni in sprave, ki jo ima do Njega.
Bil je papež Matere božje, ki je njeno božje Materinstvo posebno podčrtal in njemu na čast
preminuli papež Pij XI., nam kaže že sam pogled na 26 enciklik, ki jih je poslal v dobi 17 let vesoljnemu svetu. V teh okrožnicah se bavi z vsemi perečimi vprašanji sedanjega časa. Velika doba je našla velikega krmilarja kat. Cerkve, tako da je za vsakega katoličana pot varna mimo vseh sodobnih zmot in zablod.
Številni so slavni naslovi, ki mu jih moremo in moramo dati.
Bil je papež Katoliške Akcije, t. j. sodelovanja vernikov pri delu Cerkve za obnovitev krščanskega življenja med katoličani.
Bil je misijonski papež, saj se že dolgo ni storilo toliko za mi-sijone kakor za časa njegovega vladanja. (Okrožnica, razstava, muzej, domači škofje v misijonskih deželah, 230 novih misijonskih okrožij, število vernikov v misijonih se je podvojilo itd.).
Bil je papež zedinjenja vseh krščanskih narodov v eni Cerkvi Kristusovi. Njegovo zanimanje za Vzhod je znano in vsi vemo, da je ustanovil v Rimu Ruski zavod.
Bil je papež svetnikov in blaženih, saj je prištel med svetnike
uvedel nov praznik ter priporočil v posebni okrožnici molitev rožnega venca.
Bil je papež obnove krščanske družine in vzgoje mladine, saj je tudi tem vprašanjem posvetil posebne okrožnice in dan za dnem dokazoval svojo ljubezen in skrb za ustanovo krščanske družine ob priliki sprejemov novih zakonskih parov, ki jim je hotel govoriti tudi še tedaj, ko so bile njegove moči že popolnoma izčrpane.
Bil je papež znanosti in u-metnosti. Znanstvene ustanove, zvezdama, akademija, pinakoteka, radijska postaja, posebne o-krožnice itd. so veliki spomeniki, ki bodo pričali še poznim rodovom, kako je Cerkev tudi pod Pijem XI. še prav posebno gojila vedo in umetnost.
Bil je socialni papež. Neveden ali hudoben mora biti, kdor noče priznati sv. očetu velike ljubezni in skrbi tudi za časni blagor delavskih stanov, saj je temu vprašanju posvetil kar tri o-krožnice.
Bil je borec zoper najhujše zablode današnjih dni. Kdo ne pozna njegovih okrožnic zoper krive nauke komunizma in pogan-
skega nacionalizma? Kako kmalu bi bilo vse drugače na svetu, ako bi se veliki in mali držali tako svetih navodil, katerih nujnost potrjuje vsakdanja izkušnja.
Bil je svarilec pred največjimi niavstvenimi sovražniki današnjih dni. Zoper slab tisk in zlorabo kinematografske umetnosti je nastopil v posebnih okrožnicah.
Bil je branilec vseh preganjanih in tolažnik vseh stiskanih. O tem nam govore okrožnice o Mehiki, Španiji, Rusiji, Nemčiji itd. Ni se vernikom nikjer zgodila krivica, da sv. oče zanje ni storil, kar je bilo v njegovi moči.
Tudi mi smo bili sv. očetu zelo pri srcu in izvedeli smo celo, da se je našega lista zelo razveselil.
Prav ta vsestranska delavnost in skrb velikega Pija XI. je dražila temne peklenske sile tako, da najbrž še ni bilo papeža, ki bi ga bil zlobni svet tako sovražil, zaničeval, obrekoval, blatil in smešil na tisoč načinov kakor vprav njega. In sveti oče je to
I. R.:
dobro vedel in zelo ga je bolelo, ali ponovno je zatrjeval, da tem s\ojim otrokom vse rad odpusti in zanje prav posebno moli.
Krivice mnogih naj nas izpod-bujajo, da mu ohranimo tembolj hvaležen spomin za vse, kar nam je storil dobrega in kar bomo popolnoma umeli šele v večnosti.
Molil, delal, trpel in vojskoval se je za mir Kristusov. K miru je vabil in klical na delo zanj do zadnjega najvišje predstavnike narodov. Grozil je ponovno z božjo jezo vsem, ki rušijo mir in vzajemnost med narodi z nasiljem in krivico. In zadnji njegov vzdihljaj je bil: »Mir, mir, o Jezus!«
Ta veliki dar, ki ga svet ne more dati, naj nakloni »trudnemu delavcu«, kakor se je sam zadnji čas rad imenoval, Jezus Kristus v svojem večnem kraljestvu miru!
Mi pa molimo zanj in molimo za Cerkev, da bi ji Bog dal spet papeža, ki bo njenemu nevidnemu poglavarju Kristusu v čast in veselje.
Rast sv. Jožefa ob Jezusu in Mariji
(Po knjigi: Fr. Mich. Willam, Das Leben Mariens.)
1. Bogu naproti
Marija in Jožef sta rastk naproti velikim božjim načrtom v Nazaretu, v mestecu, ki se beli na nekem rebru v gričevju severovzhodno nad galilejsko žitorodno ravnino Esdrelon. Studenec, ki v tistem bregu izvira, je v deželi, kjer nedostoja vode, dal priliko ljudski na» selbini.
Mnogi svetniki — ne vsi — od prve mladosti brez omahovanja hite naproti Bogu po notranjem gonu milosti in v zunanjem varstvu božje previdnosti. V najvišji edinstveni meri to velja za pre» blaženo Devico Marijo. Ker je bila brez madeža spočeta, ni noben dih napačne» ga nagnjenja kdaj skalil čistosti in miru njenega srca, ki se je potakem brez upiranja nerazdeljeno in polno odpiralo soncu sv. Duha. V njegovi luči in toplo« ti so čudovito uspevale na tleh Mariji« ne duše nebeške cvetlice, ki jim je »čed« nosti« ime. Vsa njena duša se je raz« vila kakor bajna roža, o kateri pesnik: »Skrivnostna Roža v nevenljivem cvetu! Doslej vzkipela si nam ena sama, poslej nobena več ne bo na svetu.«
Tojeda Marija je prvenstveno delo božje Lepote; sebi enakega nima. Težko pa, da se ji je kdo kedaj bolj pribl'žal ko sv. Jožef. Ta dva sta namreč pove» zana med sabo po življenjskih dogodkih in zato sorazmerno tudi po notranji sve» tosti. Saj sta oba, kakor nihče drugi, potegnjena v globočine skrivnosti, ki se pletejo okoli Odrešenika sveta, učlove» čene Besede božje.
2. V zorni mladosti
Mesija«Odrešenik je vsebina in cilj Jožefove in Marijine mladosti.
Božja ljubezen, ki je njima v srcih cvetla, se je zbirala in oblikovala v neu» tesno hrepenenje po Odrešeniku. To koprnenje se je hranilo od prerokov stare zaveze: od psalmista in Izaija in vseh drugih, ki so jima govorili iz sta« rih knjižnih zvitkov — zakladov doma» če hiše — ter so se glasili pri božji služ»
bi o sobotah v shodnici in o praznikih v tempeljnu. Če so od podobne priprave žarela Odrešeniku naproti srca drugih oseb, ki jih srečamo v evangeliju: Ca« harijevo in Elizabetino, Simeonovo in Anino in drugih — kaj šele srci Mariji» no in Jožefovo, ki sta bila v posebni od» goji sv. Duha. Ni dvoma, da jima je bila dana posebna religiozna domisli« vost in zmožnost za sprejemanje in u« mevanje vsega božjega, tako da sv. Lu« ka gledé dogajanja v Jezusovi mladosti o Mariji ponovno pravi: »Ona je vse te besede hranila ter jih v srcu premi» šljevala«. Če je tako sprejemala sproti vstajajoče dogodke in besede, pač enako tudi prerokbe in napovedi davnine, ki so one pripravljale in osvetljevala In sorazmerno z Marijo tudi Jožef, ki je v šoli istega sv. Duha ras tel za deležnost pri taisti veliki življenjski nalogi.
3. Zaobljuba in ovire
Ta božja ljubezen v Jožefu in Mariji se je posebno obveljavila v dobi, ko otrok zori v mladeniča ali dekle. Koliko mladostnikov se v letih telesne in du» hovne menjave notranje in zunanje Bo» gu odtuji. Pač sta se tudi Jožef in Mari» ja v tisti dobi zavedela razmerja do dru» gega spola in s tem do človeškega ob« čestva sploh; a ravno mej tem bujnim razvitkom njunih naravnih zmožnosti ju je odločilno zajela milost, da sta se zavestno in nesremenljivo povsem okle» nila Boga: saj pač v ta čas pade njuna zaobljuba vednega devištva, s katero sta se oba docela posvetila Bogu. Mari« ja je brez omahujočega iskanja iz pol» nosti notranjega počela milosti razvila in odprla cvet svoje duše Bogu do tega vrha popolnosti. Sorazmerno podobno utegnemo umeti razvoj sv. Jožefa, ki ga bogoslovci devajo v vrsto z Janezom Krstnikom in Jeremijem, ki sta bila pred rojstvom očiščena izvirnega greha, da bi tako postala čim voljnejša učen» ca milosti
Da se je bila preblažena Devica tako podarila Bogu, vemo iz njenega vpra» šanja do angela Gabriela: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?« Na
enako Jožefovo posvetitev pa sklepa« rno iz dejstva, da Preblažena ni videla v zakonski zvezi z njim nobene ovire izpolnitvi svoje zaobljube. Potakem sta se bili srci obeh srečali v enakih sve» tih željah m vzorih.
Posvečenju v stanu vednega devi št va pa so se stavile na pot veliko večje o« vire pri Devici Mariji ko pri Jožefu. Ta je imel pred sabo že katere zglede stare zaveze: Elija, Elizej, Jeremija so živeli deviško; v Kristusovi dobi je obstalo pri Judih neko občestvo Essenov, ki so gojili popolno zdržnost. Da bi se pa žene kdaj vnemale za take vzore, je bi» lo judovskemu mišljenju čisto tuje. Ravno nasprotno: iz religioznega hrepe«
Posvetitev glavnega oltarja
Z dovoljenjem papeža Inocen-cija IX. in privoljenjem kardinala Bonvisija, ap. nuncija pri cesarju Leopoldu I.f ter kardinala Janeza II. Delfina, oglejskega patriarha, je škof tržaški Jakob Gorizzutti posvetil novi glavni oltar na čast Marijinemu rojstvu dne 8. avgusta 1688. Naslednji dan je posvetil še tri oltarje: sv. Mihaela, presv. Trojice in bratovski oltar Matere božje.
Sredi cerkve so postavili oltar Brezmadežnega Spočetja M. B. Najbrž 1. 1696. so prenesli podobo Brezmadežne v samostan in jo zamenjali s podobo sv. Ane, ki so ji tudi oltar sam posvetili. Za tem oltarjem so hranili gotsko ploščo, ki so jo bili izkopali pri gradnji cerkve. Ob koncu 17. stoletja je bilo torej v svetogor-skem svetišču 5 lepih kamenitih oltarjev. Glavni oltar in oltar sv. Ane sredi cerkve so potem z raznimi marmornatimi dodatki dopolnjevali.
L. 1692. so napravili v prezbi-teriju marmornat tlak in umetno izdelano obhajilno mizo iz marmorja na večjih in manjših ste-bričih. L. 1694. so prezbiterij proti cerkvi zagradili z umetno izdelano železno pregrajo, ki je imela dve vrati.
Izcedne milosti
Tudi če bi Marija ne bila govorila ponižni deklici Urški iz Grgarja, bi nam oznanjal nebeški izvor te božje poti veličastni kameniti sklad njenega svetišča ter bi poveličeval njen čudežni začetek njen nezaslišano nagli razmah.
O nenavadno velikem zaupanju, ki so ga imeli naši predniki že koj ob začetku božje poti do
nenia, da bi vsaj v potomcih postali de» ležni mesijanskih blagodarov, so sma» trali Judje žene brez otrok za nekako preklete. — Marija je torej svoj vzor našla povsem samoniklo iz notranjega razsvetljenja in nagiba.
Vrhu tega so obstale pri Izraelcih ka» kor pri drugih orientalskih narodih ta» ke socialne šege in razmere, da je mo« ralo dekle z obljubo devištva zadeti na najhujše zapreke, ki bi utegnile zahte« . vati naravnost mučeniško stanovitnost, i — Marijini starši, se zdi, niso več žive» i li, ko je ona dorastla deklištvu. Varuh, j ki ga je imela po postavi, si je štel za : najvišjo dolžnost, da dorasli devici čim ! prej najde ženina. Možitev in ženitev ■
»Novejši Čas se je začela v Solkanu, v pokneženi goriški grofiji, božja pot, h kateri preprosto ljudstvo raznih dežel in jezikov
je pa bila zadeva, ki sta jo obojestran» ska očeta ali njiju namestniki opravlja« li v močno kupčijski obliki. Mlada dva nista kdo ve kai samostojno odločala, da bi s svojimi željami in izberami ne motila kupčijske plati celega posla.
Komaj si moremo misliti, kako je od te vrste govorjenja in pogajanja in pre» rekanja trpelo prave muke rahločutno in bogoljubno srce edinstvene Device, te lilije mej trnjem. Neizrečno ji je tedaj odleglo, ko je našla — morebiti šele po poskusih drugod — v mladem Jožefu zaročnika s srcem, ki je bilo pri» pravljeno kakor njeno, posvetiti se povsem Bogu in njegovemu Maziljencu.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
sedi popolnoma zoprna. Čeprav so v tem pogledu razposlali po deželi razglas in prepoved, da naj se nihče te prazne vere ne o-
prime in naj nikar tam pomoči ne išče, ker nikomur tam pomagano biti ne mjre, ker vse to je le vraža in onečaščenje božje, zavoljo katerih po spričevanju sv. pisma Bog ijudstva in dežele kaznuje. Vse to pa ni nič pomagalo. Zato prosimo Vaše kraljevo Veličanstvo ponižno, da bi Vaše Veličanstvo blagovolilo zavoljo božje časti omenjeno božjo pot odpraviti in prepovedati.« Dimitz, Geschichte Krains, II. Th. str. 206.)
Čudežni dogodki na Sveti gori so bili tedaj že dve leti po prikazanju Matere božje tako znani, da se je zdelo kranjskim Stanovom potrebno, z javno prepovedjo ljudstvo od te božje poti odvračati. Ko vsi njihovi sovražni napori resnice niso mogli zadušiti, so iskali pomoči na najvišjem mestu. Sijajni uspehi ro- i marskega svetišča brž v prvih letih nam kažejo, da te pomoči niso našli. Avstrijski nadvojvode so sami božjo pot vsestransko podpirali in pospeševali. Nadvojvoda Karol je 1. 1567. o-sebno prišel v Gorico in mu ni bilo težko, osebno se prepričati, je-li ta božja pot nadnaravnega izvora ali le sleparija. Prijaznost in skrb, ki ju je gojil do oo. frančiškanov nam jasno pričata, da je zelo cenil ta milostni kraj.
Plamen na Skalnici
Nebeška Mati je vrgla iskro na Skalnico in mogočen plamen je visoko zaplapolal, v daljavo svetlo žareč. Razsvetlil je daleč i naokoli temine nevednosti in po-sijal v brezna hudobije; sežgal trnje in robidovje verskih in nravstvenih zmot; otalil z blagodejno duhovno toploto versko mlačnost ter raztopil ledeno skorjo za božje reči otopelih src. Satan lutrovih zmot je daleč od-skočil od tega svetlega branika, kajti kjer Marija vlada, vrag ne zmaga. Dočim so po drugih deželah brile ledene sape nevere in so se ljudje klali med seboj ter vse sveto razdevali in oskrunje-vali, je pri nas Mati božja s Svete gore vero budila in utrjevala.
Oj srečna naša deželica, kako dobro ti je bilo v srcu tako ljubeznive Matere!
Sveta gora
Kako se je že v prvih letih širila slava Svetogorske Kraljice, nam poroča zgodovinar Pasconi: »Medtem je blažena D.M. zavoljo obilnih milosti na tem hribu tako zaslovela in se s čudeži tako proslavila, da so pobožni ljudje dan za dnem skupaj drli iz Furlanije, s Krasa, iz Notranjskega, iz Istre, iz Dalmacije, s Hrvaškega, Štajerskega, Koroškega, Kranjskega, itd. ter so ta hrib »Sveto goro« imenovati začeli.
O čudežih in izrednih milostih, ki jih je Marija koj od začetka božje poti vernikom naklanjala, nimamo natančnih zapiskov, ker so se vse tozadevne listine ob zatrtju (1786) izgubile, pač pa vsi zgodovinarji o njih na splošno govorijo. O. Gašpar Pasconi piše, da je bilo ob njegovem času (1746) po stenah obešenih veliko zaobljubnih spominkov, med katerimi je bilo mnogo razjedenih in razcefranih iz najstarejših časov. V tem smislu pišejo tudi P. Martin Bavčar (16^2), P. Franc Glavinič (1648) in Janez Jakob Ischia (1684).
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Sv. Jožef
je usfišal mojo molitev
i
Španec, ki je zbežal iz Madrida pripo» veduje:
Bilo je 1. 1936. Veliko duhovnikov in redovnikov so v Madridu pomorili. Rde» ča čeka se je vrgla z vso vnemo na lov za tistimi duhovniki, ki so ostali še ži» vi, pa so se preoblečeni skrivali pred preganjanjem in skrivaj pomagali verni« kom. Moj brat zboli za smrt in prosi, naj mu poskrbimo duhovnika, da prej» me sv. zakramente. To pa ni bilo samo tvegano, marveč skoro nemogoče. Ne« ko jutro okoli šestih, ko je bil komaj odprt vhod v hišo, pozvoni na naših vratih. Oče je bil prepričan, da je ka» ka policijska preiskava, pa glej na vra» tih starega berača! »Nisem jedel že dva ! dni, ne morem več.« Oče ga povabi v hi» šo. »Želel bi malo kave in kos kruha.« Oče se boji, da ni kak špijon. Svoj dvom pove tudi družini. Ko mati prinese ka» vo, vpraša berača: »Ste li tujec? Nima» te nobenega znanca v Madridu?« — »Sem iz Madrida doma, pa sem moral bežati od doma, ker me preganjajo, pa nimam kam se skriti« — »Zal nam je, da vas ne moremo ohraniti, ker nimamo prostora. Poleg tega moramo stati noč in dan ob strani sinu, ki je hudo bo» lan« — »Hudo bolan?« vpraša revež. I »Je na tem, da umrje« odvrne mati in začne jokati. »Duhovnik sem. Rad bi videl umirajočega...« »Bom vprašala moža.« — Skrb za dušo je premagala strah pred ovaduhi. Duhovnik je ostal celo uro pri umirajočem. Spovedal ga je in obhajal. Saj je nosil sv. hostijo skrivaj pri sebi. »Umrl bo kakor svetnik. Je vdan v voljo božjo, da še celo zado» voljen. Ne jokajte za njim. Pojde v ne» besa.« Zaman je hotela družina ohrani» ti duhovnika pri sebi. Odgovoril je le: »Ne morem ostati« — in odhitel po stopnicah, kakor da se boji preganjalcev. Mladenič, ki je že tisti dan umrl, je pa večkrat ponavljal: »Sveti Jožef je usli« šal mojo molitev. Ni dopustil, da bi umrl kakor žival.«
Ko je mati pospravljala obednico, je videla, da je skodelica še polna kave in kruh, ki ga je ponudila duhovniku, ne» dotaknjen.
Iz svetogorske zgodovine
(Nadaljevanje.)
Marije Svetogorske, nam priča pismo, ki so ga poslali protestan-tovsko navdahnjeni kranjski Stanovi cesarju Ferdinandu dve leti po prikazanju, t. j. 1. 1541. Glasi
se:
preobilno skupaj dere. Raznesli so, da tam slepi spregledujejo, da sključeni postajajo ravni, da kruljavi zadobivajo zdravje, kar pa je prav za prav sama prazna vera in sleparija, Bogu in božji be-
Marijaceljski glavni oltar, ki je bi! do zatrtja božje poti na Sv. gori
Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc)
Vrt Marijin
Pesem o Materi
(Nadaljevanje.) X. V EGIPTU.
O dežela, polna tajen, polna čudežev, prastara dežela egiptovska! Modra kakor morje, bela kakor biser, kadar Nil poplavi tvoja rodna polja! Črna kakor noč, kadar padejo blagodejne vode, ki te oplajajo! Zelena kakor svilena preproga, kadar požene tvoja plodovi-tost!
Pet dolgih let je živela Marija z Jožefom in Detetom v deželi egiptovski. V starodavnem Mizraimu, kjer je nekdaj Jožef, sin Jakobov, odpustil svojim bratom krivico in jih obdaril s kruhom, da ne bi od gladu poginili, v tem starem Mizraimu je vzrejal in varoval zdaj Jožef iz Nazareta Dete Device, sveti kruh, ki daje večno življenje, vzrejal Jezusa, da se bo mogel pozneje, ko pride čas, darovati za nje, ki bodo storili na njem krivico na križu, in da se bo mogel dati vsem, da od gladu ne poginejo. V tej stari pokrajini mizraimski so torej bivali Jožef in Marija in Jezus. Dolgo so potovali od kraja do kraja, dokler se niso konečno naselili v mestu po imenu Siat; Grki so imenovali to mesto Liko-polis, po volku, čegar malika so ondi visoko častili. Tam je prebivala sveta družina v majhni hišici na hribčku, obdani z vrtovi, polnimi vonjav. In čarovit je bil od tam pogled na reko, valujočo v nedogledno daljino, in na puščavo, zlivajočo se v širni daljavi z nebom.
In Jožef je živil sebe in svoje z delom svojih rok. Živeli so tiho in v nepopisni blaženosti, ker Dete je pod jasnim nebom egiptovskim odraščalo kakor diven
cvet. Doba tega razvoja je bila v vrtu življenja presvete Device kakor doba najslajših cvetov. Verno si je vtisnila v spomin in v globočino srca vse, kar se je dogajalo z Detetom. In klanjala se je pred vsem nadčloveškim, ki se je javljalo v njem že v zgodnji mladosti.
Tako so prišli nekoč v puščavi, še predno so se naselili v Volčjem mestu, v kraj, pustejši od vseh drugih. V mraku, ki se je ravno spuščal na zemljo, se v temnem grmičju v hipu nekaj zaiskri. Osel, ki je nosil Marijo, se začne tresti. Lev zarjove. Bile so njegove divje oči, ki so se tako čudno svetile v grmovju. Takoj se prikaže drug lev in sčasoma nadrvi cel trop levov in par do v. Živinče, stoječe sredi tega groznega tropa, se od strahu opoteka. Jožef in Marija se v grozi treseta. Dete pa nežno objame mater in ji reče z jasnim smehljajem: »Ne boj se, mamica! Ali ne vidiš, kako krotko gledajo na te? Prišli so, da ti služijo, ne, da ti škodijo!«
In strah je izginil iz srca Marijinega in Jožefovega. Levi pa so se plazili po zemlji in pardi so klanjali glave. Tiho je stopal ves trop pred živinčetom, da kaže pot, kodi pelja k vodi, kodi k palmovim gajem sredi izgubljenih peščenin.
Vsa blažena si je govorila Marija na tihem:
»Celo zveri se v svojem topem nagonu ukrote in v svojem mračnem spoznanju slutijo veličino mojega Deteta, ki se skuša pogrezniti v njih mrak in prižgati tam iskro spoznanja ter jo raznetiti v plamen ljubezni!
O kake globočine skrivnosti, kake višine duha se skrivajo za tem lilijskim čelom otroškim! To vejo angeli in to izve nekdaj svet ljudi...«
In izgubila se je v sanjah bodočnosti, ne sluteč, da se najdejo v človeških prsih srca mnogo krutejša od levov in pardov, razoroženih z edinim sladkim pogledom iz očesa Sinu človekovega, dasi je bil še nežen popek.
Drugič, bilo je zopet na potovanju skozi puščavo egiptovske dežele, se je zgodilo, da je Marija v pekoči žgalini medlela in hvaležno pozdravila visoko palmo, kakor peruti razprostirajočo svojo zračno krono. In Jožef reče: »Hvala Bogu! Tu v senci si odpočinemo!« In peljala sta živinče pod palmo. Marija sede v travo, ki je rastla pod drevesom, in zroč kvišku v široko krono, zagleda obilico svežih sadov, sočnatih in zrelih, ter reče Jožefu:
»Kako rada bi omočila s tem sadjem svoje ustnice in tvoje in Detetove, ker žeja nas muči!« Jožef odvrne: »Ni mogoče! Previsoko vise sadežii Kako do njih? Vode je še v mehu, če hočeš piti.« Toda Marija pravi: »Vode je že malo. Kaj ostane za naše ubogo živinče? Mene nosi in Dete; kako naj mu vzamem mezdo? Kdo ve, kedaj zopet najdemo kak vir v puščavi.«
Tedaj se sveto Dete v naročju materinem nasmehne in reče palmi:
»Drevo, nagni se in uteši s svojim sadjem mojo mater!« In takoj skloni palma listnato glavo prav do rok Devičinih. In Marija je natrgala sadja in so ga pov-žili. Toda palma je ostala sklonjena, čakajoč povelja, da se zopet zravna. Z jasnim nasmehljajem reče Jezus: »Dvigni zopet glavo, drevo milo!« In palma je zašumela ter se zravnala in prijeten vetrič je zaigral z njenim listjem, kakor bi ji gladil zelene lase.
Ko je prišla sveta družina na svojem potovanju po egiptovski deželi iz tišine puščavske ter se zopet bližala človeškim bivališčem, so prispeli nekoč na večer kraj Nila k velikemu, ljudnatemu, prelepemu mestu. Pred mestnimi vrati je na položnem griču kipel orjaški kip lažiboga.
Kip iz sivozelenega kamna, rožnobojen od žarkov zahajajočega solnca, je polagal svoje mogočne, zlato iz-žarjajoče obrise na goreče, temnorumeno plameneče dno nebesnega svoda. Njegove oči iz kristala, zasajene
Pontifikalno zadušnico po rajnem sv. očetu je opravil prevzvišeni gospod nadškof goriški msgr. dr. Margotti v pondeljek 13. II. v goriški stolnici. Žalnega obreda so se udeležili zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti z ekscelenco g. prefektom na čelu. Po sv. maši je gospod nadškof v kratkem, lepem govoru orisal veliko osebnost Pij a XI. Krasno petje je oskrbelo semenišče, ki so ga podprli tudi drugi odlični goriški pevci.
V torek, ko je bil sv. oče položen v vatikanske grobnice, so bile po vsej nadškofiji maše zadušnice ob udeležbi svetnih oblasti.
Pastirski list. Goriški knez in nadškof msgr. dr. Karol Margotti je za letošnji post poslal duhovnikom in vernikom pastirski list o svetogorski Materi božji, v katerem nam daje navodila, kako naj obhajamo svetogorsko 400-letnico, da bo obrodila za vsakega posebej in za vso deželo mnogo trajnih sadov. »Z mogočno priprošnjo Matere božje bomo začeli novo, kristjanov in otrok nebeške - Device vredno življenje. Postali bomo apostoli med brati, apostoli vere, pobožnosti, resnice, ljubezni in miru!«
Ločniški dekanat odpravljen. Goriški nadškof je z dekretom z dne 11. I. odpravil ločniški dekanat. Duhovnije: Ločnik, ki je postal nadžupnija, Podgora in Mo-ša bodo spadale pod goriško cerkveno okrožje. Tudi Podsa-lotin in Št. Maver spadata sedaj pod goriško cerkv. okrožje, dočim sta Števerjan in Cer ovo priseljena biljanski dekaniji.
V letošnjem svetogorskem letu bodo priredile tudi dekanije naše nadškofije -vsaka svoje posebno romanje. Pevski zbori in vsi verniki naj skrbe, da bodo "tudi te manifestacije gorečnosti za sve» togorsko Marijo čim lepše uspele. V tej- številki"T>bjavljamo "dve prsmi, ki sta bili zloženi za to jubilejno leto in je potrebno, da se prepevajo vse leto v cerkvah po vsej deželi, zlasti pa ob priliki romanj na Sv. gori.
G. Franjo Černigoj, ki je bil nad 20 ..let župnik v Kamnjah, je imenovan in tudi že umeščen za župnika v Kozani, kamor se preseli okrog sv. Jožefa. 'Odličnega dušnega pastirja naj božji blagoslov spremlja tudi pri delu za duše v solnčnih Brdih.
. G. Anton Pilat, večletni kaplan v j Solkanu, je odšel kot upravitelj na žup» j riijo Otalež. Goreči gospod kaplan se je j odlikoval zlasti v ljubezni do otrok, ki ga ne bodo zlahka pozabili'. Naj mu bo dano, da bi mogel kot samostojen dušni pastir vzorno voditi otaleško župnijo.
Sreča v nesreči. Naš vrli sotrudnik g. župnik v Šempetru Alfonz Berbuč je v petek 19. II. spremljal mrliča na goriško pokopališče. Na Tržaški cesti je prišel nasproti avto in zadel v voz, v katerem je sedel g. župnik. Voznik in strežnik sta ob sunku padla z voza, ki se je močno pokvaril. Šipe pri vozu so se tudi razbile in ranile gospoda na čelu. Razen majhnih prask se nikomur
ni zgodilo nič hudega. Res, na cestah je treba velike previdnosti, zlasti na ovinkih in ob križiščih. Veseli smo, da | je imel g. župnik pri vsej nesreči ven» dar srečo.
Duhovniki in verniki, pozorl Neki mladenič hodi po deželi in se predstav» lja duhovnikom in drugim kot bogoslo» vec ter prosi za podporo, skličujoč se na znane gospode iz mesta. Temu pre» frigancu so nasedli že razni ljudje. Torej pozor!
Zvezdnato nebo oznanja slavo božjo
(8. nadaljevanje.)
Premer poti naše zemlje je 300 mili« jonov km. Od Centavrove Alfe je pa» krog (elipsa) naše zemlje toliKo kot petlirski novec v daljayi 2500 metrov — torej pravi nič. Zelo dobro oko bi z Alfe komaj zaznalo naše solnce kot drobceno žarečo piko, čeprav je 1 m » lijon in 300 tisoč krat večje od naše zemlje in znaša njegova prostornina 1 trilijon in 400 tisoč bilijonov kubičnih ' kilometrov.
In vendar je ves prostor okrog naše» ga solnca do Alfe s polumerom (radi» jem) 41 bilijonov kilometrov prazen; vmes je samo ena nepremičnica, »Pro» xina«, ki smo o njej že govorili. Res je, da je v vsemiru nepremičnic ko peska v morju, in vendar je tudi res, da so tako redko posejane kakor tucat ore» hov, ki si jih vrgel v Tihi ocean.
Ne samo ob misli na velikanska tele» sa v vsemiru, ampak tudi ob misli na neskončne prostore med njimi, ki pre» segajo vso našo izkušnjo in domišljijo, moramo vzklikniti z velikim Ampère» jem: »Kako velik in mogočen je Stvar» nik, kako majhni in šibki smo mi!«
Med našo zemljo in Centavrovo Alfo bi imelo prostora 16 milijard in 700 mi» lijonov »kitajskih zidov«, kar pomeni 5 trilijonov in 20.380 bilijonov kubičnih ! metrov. S tem gradivom bi mogli na» j praviti 6 km in 700 m širok ter 5 km I debel steber, ki bi segal od zemlje do solnca, t. j. 150 milijonov km visoko. Toda ta velikanska množina materiala ne predstavlja niti četrtine lunine sno« vi, iz katere bi mogli napraviti štiri ki» tajske zide od zemlje do Alfe in bi nam ostalo še 7 milijard in 60 milijonov ku» bičnih metrov gradiva.
Brzovlak bi premeril stranico teh 4 zidov v 190 milijonih let.
Že iz ene milijontinke lunine snovi bi se dal zgraditi Kitajski zid od zem» lje do solnca in še 29 milijonov km da» Ije. Torej iz vsega luninega granita bi mogli napraviti en milijon 179 milijonov km dolgih Kitajskih zidov.
Naj še navedemo, da bi se dal napra« viti iz lunine snovi 43 km visok oklep, ki bi objel vso našo zemljo, ki je 50 krat večja od lune. 43 km je skoraj pet»
kratna višina največje gore na zemlji, t. j. Mont' Everesta v Himalaji, ki me» ri 8.882 m.
Spet je matematično dokazano, da je že naša luna tako silno velika, da si s svojo domišljijo ne moreš predstavljati niti ene milijontinke njene velikosti, to» liko manj ves njen orjaški obseg!
Če premislimo, da je naše solnce 64 milijonkrat tako veliko kot luna; da so vsa ostala neštevilna solnca na nebu povprečno 60 krat tako velika kot naše solnce; nadalje, da vsa ta solnca zavze» majo prostor, ki bi ga po računih mo» deme astronomije mogla premeriti sve» tloba z brzino 300 tisoč km v sekundi (7'A krat okrog našega ravnika!) komaj v 500 milijonih let; če nadalje preuda» rimo, da se vsa ta neštevilna in neiz» merna telesa s svojimi trabanti vrte z bliskovito brzino po natančno določenih poteh z nedopovedljivo točnostjo kot kolesa neizmerno velike ure, kateri se glede točnosti ne da primerjati nobena še tako natančna in pred vremenskimi vplivi obvarovana ura v kaki moderni zvezdami; — če še premislimo, da se ta velikanski stroj s svojo vse človeške pojme presegajočo točnostjo in natanč» I nostjo vrti že milijone in milijarde sto» letij — če vse to premislimo, moramo i pač spet in spet priti do zaključka, da je zvezdnato nebo delo neskončno jno' drega in mogočnega Stvarnika.
Nesmrtni Kopernik je po 23 letih tež» kega in neutrudljivega študija in razisko» vanj ter po neštevilnih najtežavnejših računih razkril naravo našega solnčnega sistema, ki je v prejšnjih 55 stoletjih noben matematik in astronom ni razu» mei. Ta mož, ki je s svojimi dognanji položil temelje vsej moderni astronomi« ji, je zapisal sledeče besede: »Iz študija vesoljstva sem zajel najgloblje sposto» vanje in občudovanje za Božjega Arhi« tekta vesoljstva, ki se v njem razodeva Njegova neskončna modrost, moč in dobrota.. Stvarstvo nas učinkovito na» ganja, da Ga častimo, ljubimo in mu služimo, kajti On je edini vir vsega živ» ljenja iin vse sreče.«
Največji poganski filozof Aristotel pa piše: »Čeprav mi umrljivi ne moremo
Tam v sveti samoti na Gori
[ Vence&lav Bele J
Krepho m precPi hi tro K	»
,f ._L_L_i i' > » mf>
i/infto Vodopivec
m
i j1 j' )
J m ' ij ^ M i-
/
t E e r e e ' r r r ' '' e e r
i/ i/

{. Tam v sve-ti sa - mo - ti	na Go - ri v bli - ži - ni ne - be -iHnft vi - sin ,	tz -
2.	fror 6 f^a ■ te - ri sve - ti	na Go - ro nje zve- sti o - tro-ci fiì - té,	da
3.	Na bla - že - no Go • ro	ne - be - š-fiO pri • ro - ma-fi sre-čno nam daj,	da
*	^ ^ J ) . J ^ n > >TJ
ÉÈ=èèà
J
f
roj
E E ' E E
+=*=■ l-V '
J J E * è

r e e r e e ' r r r ' r e e t e e 't^f
bra-la tvoj dom si je O^a - l'i in z fO a - ter - | o bo-žji njen Sin.
i
/ p
JO C , „ ^
sve - ti po - bo-žno -sti Ma - fer in Si - na le - po po - ca -Te - be m Tvo-je - ga Si - na sia-vi - li bi lam ve - fio -
} J>
- ste. naj,
O
J f, M f f 1, j } * f j *
r. ! 1 r E e r^E
mi 1
m
KM J> J* J } M .."J |j ^ * J E M '■V r l l • :Fr*rt f f E E ' H e1
/
Ti, sve-to -gor-s.Ra Kra-lji -ca, u - smi-lje-no glej dol na
i j» j» 1 i> i» i . , i h
j u.f |f { i I lé^M
m/
M J^ J^ P3-

široko
j» t ^ J, j i * J y =£
j e e r r r 1 r e e r e e'^c

s - nem nas avo - jim ne - be - šf*'»m Iju - bo bla-go- slavijaj vsak čas
Hrf1 U

T
j >

1 JN JV
i
naravnost gledati Najvišjega Bitja, vse» mogočnega graditelja tega sveta, vendar moremo iz Njegovih del popolnoma in z vso gotovostjo spoznati, da je.« Sv. pismo pravi: »Bedak govori v svojem srcu: Ni Boga!«
Na sinjem nebesnem oboku — nad neskončnim zvezdnatim paviljonom je napisano z ogromnimi in v brezdanje temine se bleščečimi črkami:
T^f
»Je Solnce, ki ne pozna zatona in od katerega imajo vsa druga solnca svoj iz» vor, svetlobo in moč, je Bitje, ki nujno in večno biva, ki je neustvarjeni Stvar» nik vseh bitij ter postavodajavec in sod» nik človeštva.«
In kdor ne zna brati tega napisa, je kratkomalo slep. Ne vidi solnca pri jas» nem poldnevu.
(Nadaljevanje prihodnjlč.)
Svetogorska kronika
OKTOBER.
1.	» 11 mladeničev z g. kaplanom iz Codroipa.
2.	» Približno 2500 romarjev časti Ro« ženvensko Marijo. Zvečer je pripeljal brestoviški g. Špacapan 250 oseb.
3.	» G. Janko Cegnar pridiga 130 ju« goslovanskim bojevnikom.
5.	» 35 romarjev iz duhovnije Turrida.
6.	» 33 kmetiiških gospodinj je priro» malo s svojo voditeljico iz Tolmassonsa.
9. » 3000 romarjev iz vseh krajev. Večje skupine: 33 iz Jugoslavije; 40 iz videmske škofije; 200 iz barkovljanske fare z g. župnikom; 60 malih vitezov in I tretjerednikov s pevskim zborom goriš« 1 ke Kostanjevice; 90 iz Cervignana; 23 mladeničev K.A. iz duhovnije Cortale (Udine); 43 mladeničev iz Trsta; ta dan
se je oglasil tudi pevski zbor iz Opatje» sela.
11.	» Prišlo je 45 goriških kongregani» stov z voditeljem in 40 dečkov K.A. iz župnije Bressa (Udirne).
12.	» Iz Romansa 7, od drugod 40 oseb.
13.	» Svetišče je obiskal polkovnik U» go Marchini in 30 drugih romarjev.
14.	« Svetokriški g. župnik A, Simčič je prišel s samostanskim p. gvardijanom obhajat zlato poroko dveh svojih žup» ljanov.
15.	« Vreme zelo lepo, zato veliko ro» marjev. 300 romarjev iz Moše, 200 iz Gradeža in 50 članic K.A. iz Trsta.
17. » Romanje iz duhovnije Cosizza (Udine), lepo pojejo in odidejo že ob 11. uri.
v bron, s temnimi punčicami iz ahata sredi iskrečega se blišča kristalnih belin so dajale maliku grozljiv videz življenja. V visoki, z zlatom obloženi podstavek so bile vdolbene bahaške besede: »Od začetka sveta ni bilo mogočnejšega od mene, ni ga in ga ne bo nikoli do konca časov.« Okoli tega velikanskega malika je bilo tristo manjših malikov in pred vsakim je stal žrtvenik, kjer se je iz srebrnih in zlatih ponev dvigal dim zažganih dišav in tvoril oblak, ki je iz njega molel glavni malik.
Iz mestnih vrat so se valile trume ljudstva, da molijo k demonom (hudobnim duhovom). Tedaj zagledajo vsi na sosednjem griču nasproti kipu živinče, noseče Devico z Detetom, peljano od Jožefa. 2ar zapada je sladko oblival to skupino, tako ginljivo krasno v svoji preprostosti in kljub vsej ponižnosti tako vzvišeno. In zgodilo se je, da so vse množice ljudstva obrnile svoje oči ne k maliku, ampak k temu Detetu in njegovi materi. In svojih pogledov kar niso mogli odtrgati od njiju. Tedaj je Dete tiho dvignilo svojo nežno rokico -ter pomignilo malikom. In glej! Z groznim gromom se je zrušilo tristo kamenitih kipov bogov v prah. In največji malik jih je pokril s svojim razsulom. Prevrgli so se njih žrtveniki in ugasnil je tleči ogenj dišav in širo-širom je bobnela zemlja — potem je bilo tiho kakor v grobu. Kakor na znamenje so popadale množice ljudstva na obraz na zemljo in se tresle. Marija pa se je spomnila besed prerokovih, ki jih je često slišala v templju: »Glej, Gospod prihaja v Egipet in poraženi so pred njegovim obličjem vsi maliki egiptovski...«
In v njeni duši je zašepnil glas: »Celo demoni čutijo njegovo moč in se nonižani umikajo pred njim v temo, kakor pred svetlobo golazen.«
Počasi je stopalo živinče s svojim svetim bremenom z griča. Tedaj se približa Jožefu vladar tega velikega mesta in mu reče: »Naša vrata so vam odprta.
Prenočite v našem mestu, jutri rano pa odidite od nas! Tako prosimo, zakaj obšel nas je velik strah pred vami.«
Jožef jim je ugodil. Prenočili so tam in se zarana odpravili dalje na pot. In potovali so tiho, brez nezgode, dokler niso prišli v Volčje mesto, kjer so se naselili k dolgemu odpočitku.
Sladko so pluli dnevi...
Tvoj sin, o Devica, je prisluškal, kako si mu pravila o Mojzesu, ki ga je kot dete zibal Nil, ta Nil, ki je spodaj v ravnini gnal svoje valove proti morju. In prisluškal je, kadar mu je Jožef opisoval, kako je bil Egipet nekdaj hiša sužnosti njegovega naroda in kako je Bog osvobodil Izraela. In misli vseh treh so poletele v deželo kanaansko, v pastirsko Galilejo. In Jožef je govoril s tihim koprnenjem o Jeruzalemu in Nazaretu. Besede Jožefove so svetomiselni duši Deteta budile sa-njavo hrepenenje, videti deželo patriarhov, svojih očetov.
Zopet drugič mu je pravila Marija o Ani, svoji materi, in o Joahimu in kako ga ljubita, malega Jezusa. In njegovo otroško srce je vriskalo in rekel je: »Kedaj jih pač vidim?« In je pristavil: »Kadar bo božja volja!« Z milo ljubeznivostjo je pomagal materi po otroških močeh pri domačih opravilih. Hodil je ž njo, kadar je šla k studencu po vodo, in nesel na ramah nežno egiptovsko amforo (vrč), žgano iz ila, pestro poslikano s cvetlicami.
In kako rad se je igral s sosednjimi otroki! In otroci so ga ljubili nad vse in njegove igre in njegovo pripovedovanje. Z nepritajenim spoštovanjem pa so se mu bližali od one dobe, ko ga je mati nekoč poslala, da ji prinese vode. In Jezus je šel z deco k studencu in nesel z vodo napolnjeno posodo. Deca so po svoji navadi ša-leč se skakljali in eden izmed njih je razbil že polni Jezuščkov vrč. Ta pa je na veliko začudenje1 svojih
vrstnikov molče ujel bežeči tok vode v krilo svoje oblekice. In prinesel je svoji mamici toliko vode, kolikor je je bilo prej v vrču, ne kaplje manj. In njegovo oblačilce ni bilo mokro. Strmenje otrok ni imelo mej. In tudi mati se je čudila. Zdajci pa se je Dete zresnilo ter se z velikimi, dušo prevzemaj očimi očmi sanj avo zagledalo v praznino in reklo tiho: »Mati moja, veš, da sem prišel na svet, da dam žejnim piti. In četudi bodo razbili posodo, vendar se voda, žejo gaseča, ne bo izgubila...«
Tako so mirno plula otroška leta Jezusova v tihi kočici, skrivajoči se v vrtovih na gori, kipeči nad Volčjim mestom. Medtem je umrl kralj Herod in prišel je čas vrnitve v deželo očetov. Jožef ni nič vedel o tem. Utrujen je prišel na večer domu. Na hišnem pragu je sedela Marija in predla. Dete Jezus pa je molče zrlo na širno pokrajino ter prisluškalo pesmici, ki jo je sladko, tiho pela mati. Na rami mu je sedela grlica, ki mu je krotko privila k licu svojo malo glavico.
Jožef je prisedel na prag. Marijin spev je odzvenel in vsi so molčali ter zrli na pokrajino.
Marija je prinesla kruha in mleka in tiho so se pogovarjali. Potem je odšla z Detetom v kočico in Jožef je ostal sam. Njegove utrujene veke so se zaprle in duha mu je objel tihi sen.
V skrivnostnem krogu sanj je videl Jožef angela, ki je rekel njegovi duši: »Tako govori Gospod: Že je minila nevarnost! Vrni se z Marijo in Detetom v domovino! Herod je umrl.« Ko je angel izginil, se je Jožef . prebudil in duša mu je še drhtela. In je šel v hišo ter razodel Mariji svoje sanje.
Zopet so se odpravili na pot in zopet je videla stara dežela egiptovska belo prikazen Device, sedeče na živinčetu, na poti, ki je po njej nekdaj Izrael bežal iz hiše sužnosti...
f?i voh
Marija, Marija, Manj a
(Or. M'.rfio B' umat )
10
J
/
Or Wirfio Bri/mot
r»f
HTT
A Sveto go ro. da "3- Te vi - di Sp«^ ■	° &o.
2 na š« gor-je, le t, po su-ši-N nam	mo rsi	so te. Q S^'lo- qors&a
J-Ijenje gre ne. po Te - Di naj do še spei	mir /a	do - be.
A.le-snif> Fe • ii.v v»efi sfisfcafi poma • ga • li	mo - rei	le Ti.
J l.ì * J
Ti 60 - spa, po- glej Iju - bo na nas z neba, po • glej ljubo na nas z ne -ba'.
j. i* 1 i J i 1 j,J j ^1 J- {r j
Ostale kitice najdeš v 5. številki lanskega letnika.
18.	« Vsa samostanska družina obhaja imenovanje svojega požrtvovalnega po» močnika g. dekana grgarskega Alojzija Filipiča za monsignorja.
19.	» Prihod ljubljanskega knezoškofa s kapitljem in drugo duhovščino, kar smo že poročali.
28. « Romanje 42 kmetic iz duhovnije Talamassons (Udine). Popoldne je pri« spelo in tudi spet odšlo ob velikem de» žju 32 romarjev iz Rakeka.
30. « Na praznik Kristusa Kralja spet lepo vreme — 500 romarjev.
NOVEMBER.
1. » Okrog 500 romarjev — molitve za rajne, zlasti za padle na Sv. gori.
4.	» Približno 100 oseb, po večini Tr« žačanov obhaja tu dan zmage.
5.	» Solkanski tal lokavški g. župnik sta blagoslovila zakonsko zvezo 4 svo» jih duhovljanov.
6.	» Goriški kapucinski p. gvardijan je pripeljal svoje tretjerednike; — vče» raj in danes 350 romarjev.
13. « Kakih 300 romarjev, med njimi 80 iz Trstai.
18. « Ob priliki vojaških vaj se je u» stavilo tu kakih 500 vojakov.
20.	« Okrog 400 oseb se zahvaljuje za dobro letina
27.	» Vreme postaja pusto ;n mrzlo, vendar še 200 romarjev.
28.	« Več duhovnikov je prišlo k ob» letni zadušnici po rajnem nadškofu Se» deju.
tičnim strankom; komunisti, ki morajo povsod pokazati svoje sovraštvo do ve» re, so se odtegnili.
V Kaliforniji, v mestu S. Francisco, so začeli zbirati sredstva, da postavijo na najvišjem vrhu, ki je viden po vsem morskem zalivu, velikanski kip sv. Fran» čiška Asiškega. Kip bo visok nad 60 metrov in bo torej višji kakor znani kip Svobode v New Yorku in gotovo tudi višji kakor naši zvoniki
Drobiž
18. januarja so na grobu sv. Petra slo« vesno praznovali 50 letnico ustanovitve misijonske družbe sv. Petra apostola za vzgojo domačih duhovnikov v pogan« skih deželah.
V javnih šolah Severne Amerike ne poučujejo krščanskega nauka. V mestu
St Luis so pa sklenili, da otroci lahko prekinejo šolski pouk in se podajo h krščanskemu nauku. Redi, ki jih prej« mejo iz krščanskega nauka, bodo veljav» ni tudi v državnem spričevalu. Šolski ravnatelj je utemeljeval ta predlog ta» kole: Če se pri vzgoji zanemarja duhov» na plat, posebno še verska, je to kvar» no za celotno vzgojo.
V misijonskem zavodu v Wiirzburgu je 14 zdravnikov, med njimi 4 dekleta, slovesno napravilo misijonsko prisego, da bodo po dovršenih študijah deset let posvetili svoje zdravniško znanje širje» nju vere v misijonskih deželah
V Nemčiji je vlada ukinila »Zvezo katoliških akademikov,« ki je bila ne» kaka katoliška akcija za stanove z vse» učiliško izobrazbo. To udruženje je ime« lo 13.000 članov. Izdajalo je razne znan« stvene knjige, prirejalo vseučiliške te» čaje in izdajalo razne mesečnike m zbor« nike.
V Rimu je »Russicum«, t j. od pape» ža Pij a XI. ustanovljeni zavod za vzgo» jo ruskih duhovnikov, praznoval 950 let» nico pokristjanjenja Rusije* Profesorji in gojenci so se spomnili sv. kralja Via» dimira, ki je leta 989. vrgel poganske malike v reko Dnjeper in se dal krstiti s svojo vojsko in ljudstvom. Tudi dru» god v izgnanstvu so Rusi prazoovali ta pomembni jubilej. Bog daj, da tudi v sami Rusiji kmalu zašije verska svobo» da!
Na madridski fronti so imeli španski vojaki duhovne vaje v strelskih jarkih. Udeležili so se jih zdravniki, častniki in navadni vojaki.
V severni Rusiji so se zbrali tajno v gozdovih redovniki samostana presvete Trojice. Okoliški kmetje so jih skrivai podpirali. Tajna policija pa je zavohala samostan, zaplenila znamenite rokopise iz 14. in 16. stoletja, redovnike pa za» pria v nekem koncentracijskem tabori« šču.
V Nemčiji ne smejo več katoliški li« sti prinašati ocen knjig, ki nimijo iz» ključno verske vsebine. Katoliški meseč» niki ne smejo navajati niti papeževih enciklik in nagovorov in niti ne pastir» skih listov nemških škofov.
V francoski poslanski zbornici so u» stanovili društvo »Prijateljev francoskih misijonarjev.« Pristopilo je takoj nad 200 poslancev, pripadajočih vsem poli»
V Ameriki so posvetili cerkev, ki je sedež župnije samih izpreobrnjenccv, ki so vsi leta 1938. prestopili iz pro'es'an» tovstva v Katoliško cerkev. Do tega je pa prišlo takole: koncem leta 1036. so prišli misijonarji s svojo premično ka» pelico na avtobusu v te kraje, ki niso še videli katoliškega duhovnika. Ustavi» li so se, maševali in razlagali verske nauke. Ljudje so prihajali z veseljem poslušat in so se izpreobrnili.
radijsko oddajno postajo. Katoliške uni« ! verze, katoliški časopisi in katoliške radijske oddajne postaje so velikanske« ga pomena. Da bi se tega vsi katoličani dobro zavedali in po svojih močeh te zadeve tudi podpirali!
Nizozemski tiskovni urad objavlja proglas, ki ga je izdalo 79 juridičnih fa» kultet evropskih in izvenevropskih vse» učilišč. Proglas pravi: Z začudenjem in žalostjo ugotavljamo, da se v nekaterih državah preganjajo in zlostavljajo raz» ne vrste oseb zaradi njihove vere, pie» menske pripadnosti in njihovega prepri» čanjai. Zapirajo jih v tako zvana kon» centracijska taborišča, kjer brez sodnij» skega postopanja in brez obsodbe nečlo» veško /. njimi ravnajo.
Na kongresu velike Zveze delavskih udruženj (C.I.O.) v Severni Ameriki sta bila med 4 voditelji izvoljena dva dobra katoličana. Tudi je bilo več katoličanov izvoljenih v odbor, sestoječ iz 41 čla» nov, ki zastopajo 38 priključenih delav» skih udruženj. Komunisti so si močno prizadevali, da bi spravili Zvezo pod svoj vpliv, pa zaman. Da, zborovanje se je še celo pričelo z molitvijo, ki jo je opravil duhovnik. Ameriški delavec se ne sramuje svojega verskega prepri» čanja.
V Dublinu na Irskem je prestopila iz protestantovstva v katoliško Cerkev slav» na ameriška pisateljica Helena Land» reth.
Neka angleška filmska družba je iz» delala velik verski film z naslovom: Knez miru. Film prikazuje rojstvo Kri» stusovo, potovanje Modrih iz jutrovih dežel, pokolj otrok po Herodu, zaklju» čuje se pa z begom v Egipet. Za božič so ga že predvajali v nekaterih angli» kanskih cerkvah in katedralah.
V New Orleansu v Severni Ameriki so si katoličani postavili svojo lastno
Nezgode romarja Jerneja Trobca
(Nadaljevanje.)
Uvod.
Trobc Jernej je šel na Goro, k Materi na božjo pot; ob življenje bil bi skoro, Mko je imel nezgod.
I. V vlaku
Ni imel s seboj nič cvenka,
niti listka	voznega.
Le pomoč	gospoda Zdenka
iz zadrege	reši ga.
Ko se je vlak pomaknil s postaje, se je Jernej pošteno zaguncal sem in tja in prav malo je manjkalo, da ni ubil šip na hodniku s steklenicama, ki ju je nosil, zibaje se, v nahrbtniku. Ves za« čuden radi udobnosti majhnih oddel« kov, ki pa v njih zanj ni bilo prostora, je srečno prispel v večji oddelek, ki je bil tudi skoraj popolnoma zaseden. Na vratih se je ustavil, si z velikim plavim robcem brisal pot s čela m glave ter začudeno gledal popotnike, ki so z vid« nim zanimanjem in nekim pričakova« njem vesele vožnje zrli nanjw
„Raca pečena!"
»Glejte, glejte, saj nas je Bog veliko dal! Sedite kakor gospoda v kaki tr» žaški kavarni, samo miz ni, pa tudi pi» jače ne. No, pijača bi že bila tu zadaj v nahrbtniku in ljudje (pregledal je vse z bistrim in dobrohotnim pogledom) ste tudi vredni, da bi vam postregel z naj» boljšo pijačo, kar je premore kraška zemlja, pa preveč vas je in zamere ne maram nobene.«
»Sedite^ oče!« s« ,je loglasil učitelj Zdenko Cvek, ki je gledal z ostrim oče« som skozi naočnike na šilastem nosu, kakor se spodobi možu vede, ko polo» žiš predenj mastno pečenko domače kulture. »Tu sem sedite! Gospodična Nežka iz Koprive se bo malo stisnila. Pa kaj lepega povejte!« Nežka, ki ji je Bog dal poleg drugih talentov tudi ča« stitljivo število let v samskem stanu, sa»
mo posebne lepote ne, se je res po» maknila k oknu.
„Bog vas živf, Nežka!"
Jernej je prisopihal bliže in si ogle» dal potovanjsko tovarišico, ki mu je napravila tako dober vtis, da se je sko« raj prestrašil ob misli na Barbaro, ka» tera je bila zelo nagnjena k tisti ne» srečni ljubosumnosti, ki nekaterim za» koncem greni življenje prav do groba, če ne še čez. Toda prirojena blebeta» vost mu ni dala miru in moral je "Ježki odkriti srčna čutila. »Tedaj, NežVa vam pravijo, tedaj. Glejte no, raca pečena, kaka sreča, že dolgo mi ni bilo dano u« živati bližino tako lepe mladenke! Bog vas živi, Nežka!« Nežki se je zdelo to govorjenje nedostojno in jo je užalilo, pa se je hotela maščevati »Jaz pa o vas ne morem reči, da bi bili kaj posebno lep možak!« »Lahko rečete, liuba moja. samo zlagati se morate malo, kakor sem se jaz. Pa ne zamerite, dušica, saj meni se sme in mora dopasti samo moja sta» ra Barbara, raca pečena!«. Jerneja po» štenjaka je zabolelo, da se še sedaj ni» ma v popolni oblasti
„Ka| bočemo, to ni največja nesreča"
»Ti šmentana reč, kako to hitro gre, saj smo že v Štanjelu. Gre, kakor da tečemo z dvojno brzino: mi naprej in dežela v nasprotni smeri Pa je res prav, da sem sedel v to preklicano »že» lezno kačo«, ki so o njej že toliko pre» rokovali.« Ko je Jernej strmel skozi okno, se je voz z močnim sunkom po« gnal naprej in nazaj in zopet naprej, da je popolnoma zgubil ravnotežje in but» nil z nahrbtnikom v železen drog. »O, ti raca pečena!« je zavpil Trobec, ko sta se mu steklenici v nahrbtniku zdrobili. Nasmejani popotniki so bušnili v glasen smeh, čeprav se jim je Jernej smlil. »Kaj hočemo, škoda res, da take pijače nismo popili, pa so na svetu še hu\še nesreče. Bolje, da se steklenica zdrobi, kakor da bi se mi, kar se je tudi že kdaj zgodilo, n. pr. oni dan v nabrežinski javi.« Tako se je tolažil, ko je pobiral čre« pinje iz nahrbtnika. Medtem se je pri« bližal predor in gč. Nežka je zaprla okno. »Tako tedaj, tudi ob steklenici sem, raca pečena, pa to ni največja ne« sreča. Ven z njimi!« In je zalučal čre» pinje skozi okno. Tak, drin, drin, tenk, tenk, tenk!
»Za božjo voljo, kaj pa delate tukaj? Tako razbijanje in krohot, kaj se je gospodi zmešalo? Moj Bog, šipa vsa na kosih!«
Predor, tema, dim, smeh. Vmes pa Jernejev hreščeči glas. »To je pa res da» nes smola, pa ne največja. Ne bojte se, gospod sprevodnik. Vse poplačam. In škoda ne bo tako velika, kakor če bi si bil razbil glavo. Koliko dolgujem?«
»Za listek 1 K 60 stotink, za šipo 3 K 20 stotink, skupaj 4 K 80 stotink. »Ta» ko, tako! Kako bi se sedaj jezila mo» ja Barbara! Pa kaj, če vedno štedimo, moramo vendar tudi kdaj kaj potrosi» ti« Jernej išče in išče po žepih, pa ne najde beliča. »Glejte, no, raca pečena, denarja ni nikjer! In vendar sem ga spravil prav v ta žep in ga še čvrsto pritrdil z zaponko. Kdo, kje, kako bi prišel do tako dobro spravljenega de» narja?« Tedaj se mu zasveti v glavi. Barbara mu je ukazala zamenjati suk» njo in takrat je pozabil na denar. »Ta je lepa, denarja nimam! Ne vem si po» magati, napravite z menoj, karkoli vam ljubo.«
»Pri prvi postaji v Rihembergu boste izstopili Kar dolgujete, boste poravnali na pristojnem mestu. Vaše ime, pro» sim?« »Jernej Trobec.«
„Omika zahteva, tako rekoč!"
»Prosim za besedo,« se oglasi učitelj Cvek. »Vi ste torej Jernej Trobec iz Pliskovice?« »Prav tako,« odvrne Jer» nej. »Ste torej znana kraška osebnost. Vaš glas gre še mnogo bolj na široko kot vaše telo. Marsikaj sem že slišal o vas in večkrat sem že mislil na to, da bi vas posetil, kajti slišim, da veste mar» sikatero kraško zanimivost Kulturni delavec bi pri vas dvignil marsikateri ljudski zaklad. Dragi sopotniki! Pri» znajte, da so nam bili trenutki v družbi tega častitljivega kraškega očanca že doslej pravi užitek. Ali ne zahteva od nas prava kulturnost, tako rekoč, izo» brazba in omika, tako rekoč, da tega sopotnika podpremo in mu z majhno žrtvijo pomagamo iz velike zadrege? Predlagam, da se napravi zbirka. Vsak naj da, kolikor more, jaz dam kot prvi eno krono.«
Klobuk denarja
Nežka je bila navdužena za ta pred» log, kajti imela je smisla za vse pleme» nito. Mimogrede bodi povedano, da je za tihim obzidjem svojega doma celo že nrarsikako pesmico skovala in prav» kar je mislila na to, da bi mogla sebe in Jerneja ovekovečiti s primemo pes» nitvijo. Vstala je torej in šla s Kioou» kom gospoda Cveka od potnika r*o pot» nika. Nabrala je še čez 5 K, tako da ;e-gospod učitelj mogel plačati ves račun-in je še toliko ostalo, da je Jerneju ob» ljubil gulaš in liter vina, ki ga bosta skupno použila na goriški postaji
»Glejte, glejte, raca pečena, kako ste-dobri! Nikdar vam ne pozabim. Vsi st^ prav prisrčno povabljeni v Pliskovico. Napili se boste najboljšega terana n» to moje veselje, ki daleč presega mojo nezgodo.«
Da se malo oddolžim, vam bom zdaj povedal neko prav zanimivo zgodbo, ki se je nedavno zgodila v Kjudrovic' v fari sv. Miklavža na našem Kntsu.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Rešitev.
VrSno L i V e k d 1 E t o 1 i T e r s r A k a n a G e 1 s 1 0 k a p u R a n h r A s t K o F e r M i R k o štiri t i (J e r hrOšč t o R e k sliva MiCka žlica Zora	sova
osel	Oton
repa	volk
Alah	Anka
1539 Sveta gora pri Gorici 1939
Pravilno so rešili:
Jakob Tominec iz Hrenovic, Ivank» Jeklin iz Pečin in Slavka ter Milenka Čermelj- iz Dohraxelj. M A. je pa so» veda slabo rešil, ker je napisal, da Bovec vas na Kobariškem.
Lest v a
(Sestavil Hrast Simon)
zdr iz po ma uš je tr ko če
av či gr
ka za op cs hi či
Vizitka
(J. Tominec)
Slavko Krastej
Gorica
Kak list čita ta gospod?
Z dovoljenjem cerkvene oblatti.
Uredništvo in uprava: CONVENTO MONTE SANTO.
Odgovorni urednik:
P. Guglielmo Endrizzi Tiakai
Prem. Stab. Tip. L. Lucchesi • Gorizia