Leto LXXIL> št. 1$ Ljaaljana, sL janmarja laja Cena Dia L- iztkaja vaaJt dan popoldne uvtemto nedelje in prasni Se — inseratl do 80 petlt vrst a Din 'i. do 100 vnt a Oid 2 60 od 100 do 300 vrst * Din 8. već ji ineermti petit vrata Utn 4.— popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »BiovenaJd Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se os vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNIaTVO LJUBLJANA, Knafljeva onem štev. 5 Telefon; 81-22. 81-23. 81-24. 81-25 ta 81-16 Podratnios: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon a 26 - GELJB. celjsko uredništvo: 8trossmaycrjeva ulica 1. telefon it 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon it 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani St 10.551 Po Hitlerjevem govora: Nič novega ~ nobenih presenečenj Kancelar Hitler fe v dve in pol uri trajajočem Njegov govor je bil zelo zmeren — Rusije ni niti mednarodnemu židovstvu •risal stališče Nemčije do . pač pa je tokrat napovedal vprašanj boi Berlin^ 31. jan. br. Snoči je imel nemški državni zbor sejo. na. kateri je najprvo podaljšal zakon, s katerim je vsa zakonodajna oblast prepuščena vladi. Nato je imel kancelar Hitler dve in pol ure trajajoč govor, v katerem je najprvo naštel uspehe svojega reiima v prvih šestih letih in orisal potek dogodkov v preteklem letu v zvezi s priključitvijo Avstrije in razkosanjem Češkoslovaške. Nato je opisal težaven gospodarski položaj Nemčije in s tem utemeljil nemško zahtevo po kolonijah. Dokler Nemčija ne dobi kolonij, tako dolgo bo morala čim več izvažati in delati konkurenco na svetovnem trgu. Izjavil pa je, da zaradi kolonij ne bo prišlo do vojne. Hudo si je izposodil 2ide in jim napovedal neizprosen boj. Tujega vmešavanja tudi v tej zadevi ne bo trpel. Obširno je orisal razmerje režima do vere in navedel, koliko Nemčija vsako leto žrtvuje za katoliško in evangelsko cerkev. Lani »ta dobili 500 milijonov mark iz državne blagajne, imata poleg tega 10 milijard vredna posestva, ki do- našajo letino okrog 300 milijonov in sta se oproščeni davka. Če mislijo cerkveni krogi, da se jim v takih razmerah godi slabo, je Hitler takoj pripravljen izvesti ločitev cerkve od države. Duhovnikov nihče ne preganja, dokler služijo samo Bogu. Če pa se vmešavajo v politiko ali zagreše nemoralna dejanja, pa morajo kakor vsak drug državljan odgovarjati po zakonu. Govoreč o zavezništvu z Italijo je Hitler dejal: Naj se nihče ne moti nad našim neomajnim sklepom, da bo Nemčija vedno na strani svojega nemškega zaveznika in to v vsaki vojni ne glede na njene vzroke. Nemčija se zaveda, kakšna usoda jo čaka, če bi se posrečilo uničiti italijanski fašizem. Pozna posledice in jim gleda ledeno hladno v oči. Ob koncu se je dotaknil odnošajev Nemčije do drugih držav in omenil tudi Jugoslavijo, ugotavljajoč, da je tudi Jugoslavija stopila v krog nemških prijateljev in zaveznikov. Svoj govor je zaključil z apelom na slogo in še povečano delavnost na vseh poljih. Seja je bila nato zaključena, Odmev po svetu Rim: Bravo, Hitler! Rim. 31 jan. e. Današnji rimski listi prinašajo že krajše komentarje k Hitlerjevemu govoru. Med drugim naglasa jo: Glas nemškega kancelarja je posluša! italijanski narod pred 7 milijoni radioaparatov in tako ie zvedel, da bo Nemčija v primeru vojne stopila na stran Italije. Ta ugotovitev je bila sprejeta v fašističnih krogih z nenavadno radostjo. V Rimu mislijo, da bo Hitlerjev govor vplival na Francijo, da bo popustila in da bo ugodila zahtevam, ki jih bo Mussolini sedaj konkretno postavil. Po mnenju fašističnih krogov je Hitlerjev govor ustvaril popolnoma jasmo sliko. Francija mora izpolniti zahteve Italije in Nemčija mo"a dobiti zadoščenje v kolonialnem vprašanju, ali pa bo Evropa pred možnostjo nove vojne. Hitlerjev govor je demanti-ral rudi v»?e zunanje trditve, da Nemčija ne bo šla z Italijo. Zanimivo je, da je agencija Štefani objavila nekaj delov govora kancelarja Hitlerja, še pred no je Hitler govoril. V tem vidijo znak, da je bil Mussolini že v naprej obveščen o vsebini Hitlerjevega govora Italijanski listi poudarjajo v svojih poročilih brezpogojno podporo italijanskih zahtev s strani Nemčije, kar velja seveda tudi za Italijo glede nemških kolonialnih zahtev. Pariz: Važno priznanje PARIZ, 31. jan. br. Vsa Francija je sinoči z napetostjo prisluhnila govoru nemškega kancelarja Listi so njegova glavna izvajanja objavili v posebnih izdajah. V splošnem je bil sprejet ta govor docela hladno. V političnih krogih ugotavljajo, da tokrat Hitler ni povzročil nikakega presenečenja in tudi ni povedal nič novega. O zavezništvu Nemčije z Italijo po dogodkih v Srednji Evropi, v Španiji in Abesiniji ni nihče dvomil. Zato tudi Hitlerjevo poudarjanje, da bo Nemčija v vsaki vojni na strani Italije, ni napravilo nikakega posebnega vtisa. Kar se tiče kolonij, so v Parizu pričakovali, da bo Hitler bolj jasno postavil nemške zahteve. Tega pa ni storil. . Tem večjo pozornost pa je izzvalo Hitlerjevo priznanje, da je Nemčija v gospodarskih in finančnih težavah; to so dosedaj v Berlinu trdovratno tajili in se posmehovali neurejenosti gospodarskih razmer v Franciji. Sedaj pa se je položaj spreobrnil: Francija je financ no in gospodarsko tako močna, da se ji ni bati ničesar. V pariških krogih opozarjajo tudi na to, da je bil kancelar Hitler tokrat mnogo zmernejši, kakor v svojih dosedanjih govorih, kar tolmačijo kot znak, da Nemčija ne želi izzvati kakih mednarodnih komplikacij. Tudi zagotovila zvestobe Italiji smatrajo zaradi tega bolj za platonična. Iz dejstva, da Hitler Rusije sploh ni omenil, sklepajo, da je tudi v pogledu sodelovanja z Rusijo spremenil svoje dosedanje stališče. London: Ka] pa je z Rusijo? LONDON, 31. jan. br. Govor ki ga je imel sinoči Hitler v državnem zboru, v angleških krogih ni izzval nikakega presenečenja. V splošnem ugotavljajo, da je bil to najzmernejši govor, kar jih je doslej imel nemški kancelar. Napoved, da bo Hitler preciziral kolonialne zahteve Nemčije, se ni uresničila. Največjo pozornost pa je zbudilo dejstvo, da Hitler tokrat ni niti z besedico omenil Rusije, dočim je dosedaj še v vsakem svojem govoru rohnel proti komunizmu in boljše viški Rusiji. V tem vidijo potrditev že nekaj časa krožečih vesti, da se vodijo med Berlinom in Moskvo tajna pogajanja za gospodarsko in politično sodelovanje. Važnost pripisujejo edino le Hitlerjevi izjavi, da bo Nemčija v vsaki vojni na strani Italije, pa najsi se Italija iz kakršnihkoli motivov zaplete v vojno. V tem vidijo grožnjo Franciji in Angliji in smatrajo zaradi tega, da se bo na* petost v Evropi še povečala. Z vso gotovostjo računajo, da bo Mussolini sedaj postavil konkretne zahteve napram Franciji. Hitlerjeve ugotovitve in pripombe o kolonialnem vprašanju v odnosih napram drugim državam, ki se nahajajo v podobni situaciji kakor Nemčija, smatrajo za napoved, da se bo Poljska ravno tako kakor Italija priključila nemškim kolonialnim zahtevam. V zvezi s tem opozarjajo na to, da je Hitler s poljskim zunanjim ministrom Bečkom že v Berchtesgadenu razpravljal o kolonialnem vprašanju. Woshlngton: Nič posebnega NEW YORR, 31. jan. br. Hitlerjev govor so prenašale poleg Italijanskih tudi nekatere ameriške radijske postaje in podaje nato obširne prevode. V ameriški javnosti je bil govor sprejet docela mirno in hladno. Besede, ki jih je naslovil Hitler na naslov Amerike .objavljajo listi v posebnih izdajah in dodajajo komentarje, v katerih zavračalo njegove lekcije. Ker so bile zadnje dni razširjene zelo alarmantne vesti o namerah Nemčije je zmernost Hitlerja vplivala bolj pomirjevalno kot pa vznemirljivo. V splošnem pa ameriška javnost slej ko prej odklanja narodno-so-cialistična gospodarska in politična načela, ki jih je podcrtava! Hitler v svojem govoru. Bruselj: Zelo zmeren BRUSELJ, 31. januarja. Hitlerjev govor je dal že snocl povod obilnim razpravam. Več članov vlade je poslušalo kan-celarjev govor na radiu. Prvi vtis je ta, da je govor umerjen, vendar pa odločen. Usti prinašajo dolge izvlečke iz kancelar-jevega govora. Usti podčrtavajo slasti oni del Hitlerjevega govora, ko je rekel: >Verujem v dolgotrajen mir.« Listi pripisujejo velik pomen Hitlerjevi izjavi, da bo Nemčija vedno na strani Italije v primeru kake vojne. Z zadovoljstvom beležijo listi tudi zagotovilo, da Nemčija nima teritorialnih zahtev napram Franciji in Angliji. Francija se ne bo postila izriniti iz Srednje Evrope Uvedla bo za srednjeevropske države poseben sistem gospodarskih pogodb PARIZ, 31. januarja. AA. Ha vas: Včeraj popoldne se je vršila v predsedništvu vlade konferenca v zvezi z ureditvijo gospodarskih odnošajev Francije z nekaterimi srednjeevropskimi državami. Konferenci so prisostvovali predsednik vlade Daladier, zunanji minister Bonnet, finančni minister Revnaud ter ministri za narodno gospodarstvo, kolonije, trgovino in poljedelstvo. Enaka konferenca se je vršila že pred nekoliko tedni, ko se je vrni- la v Pariz francoska gospodarska delegacija, ki je prepotovala srednjo Evropo. Da bi se omogočile ponovne žive trgovinske zveze med Francijo in sx-e čas ne prehiti. Iz policijske kronike LJubljana, 31. januarja Ko je v nedeljo zvečer sedela družina poslovodje Nika Omana na Sv. Petra cesti 81, pri večerji v kuhinji, ni nikomur prišlo na misel, da stika tisti čas nekdo po odprti sosedni sobi. žele, Ko so odhajali k počitku, so opazili, da je zmanjkala med tem iz sobe vel ka košara, v katero je tat na-tlacil žensko in moško obleko, več perila, nekaj parov rokavic in nogavic in si prilastil tudi uro z verižTco. Oškodovani gospodar je se 1 stega večera tatvino prijavil, pri tem pa seveda ni imel kaj prida upanja, da ae bo tako kmalu ujel. Pa se vendarle je. Bilo je okrog 23., ko je stražnik na Vidov-danski cesti zagledal štiri precej okajene moške, ki so se živahno pogovarjaj! med seboj in se hrupno odmajali proti Taboru. Stražniku se je zazdel najbolj sumljiv eden izmed njih, ki je nosil na rami košaro. Zato je stopil za njimi in pobaral moža s košaro, kaj nosi v nji. Sprav" 1 ga je v hudo zadrego in je Že hotel košaro vred proč, da bi jo lažje popihal. Stražnik pa je bil urnejši in je možakarja prijel, ter ga odvede! na stražnico, kjer se je izkazalo, da nosi aretiranec Omanu ukradeno košaro, v kateri je bilo še nekaj obleke. Tat je bil Ž^-letni Vinko Zevnik. brezposelni delavec, doma iz Praš pri Mavčičah na Gorenjskem. Povedal je, da je prišel v pritlično Omanovo hišo z namenom, da bi si izprosil večerjo, ko pa je v del odprta vrata spalnice, v kateri ni bilo nikogar*, je hitro smuknil notri in si natlačil obleke v tako rekoč že pripravljeno košaro. 8 plenom je odšel naravnost v neki hlev na VJdovdanski cesti, kjet je nekaj obleke prodal, drugo pa je nameraval sprav'ti v denar se istega večera nekje drugje. Policija je ponoči aretirala t hlevu Se tri Zevnikove pajdaše in jih garavila v zapor. Ta oni ponoči J« bilo vlomljeno v kavarno »Tabor« v Vrhovčevi ulici. Vlomlec je v kavarni odprl vse omare in stikal tudi po blagajni kjer pa ni ničesar nadel. Ker pa ni hotel oditi praznih rok, si je nato-TOTl dve steklenici šampanjca, več steklenic likerja, znamke »Saius«, »Indija« in ajBonutorovič«, dalje 10 klobas, nekaj hre- novk in več zavitkov čokolade. Povrh je vzel še nalivno pero znamke >Penkala«, železno kladivo, nekaj drugega orodja in več zavitkov igralnih kart. Iz kuhinje je ukradel tudi na škodo služknje Marije Zi-herlove par ženskih gojzaric in ženski svilen dežnik. Tat je odnesel plena v vrednost: okrog 1500 din. Na Privozu 18 pa je neznan zTkovec obiskal oni dan stanovanje revne postrežnice Ade Juteršek. Ker je najbrž dobro vedel, kdaj odhaja od doma je v stanovanju lahko mimo vse pretaknil in slednjič odnesel zapestno zlato uro. srebrno damsko dvo-krovno uro, zlat križec in prstan, v skupni vrednosti nekaj nad 900 din. Njen prvi ples »Un carnet de bal« — premiera n«jod!IČ-nej&ega francoskega filma v Kutu Vnlonu. Ljubljana, 31. januarja Francozi dan na dan ustvarjajo v svoji filmski industriji nove umetnine, od katerih je ena boljša od druge. Obvladajo filma&ko tehniko in na platno prinašajo svoj genialen duh in globoko razumevanje za ljudsko psiho. Film »TXn carnet de bai« — »Njen prvi ples« je bil na filmskem festivalu, na btenall na Lidu pri Benetkah nagrajen z Mussolinijevo nagrado kot najvišje priznanje tej redki umetnini. Film po vsej pravici zasluzi najbolj laskavo oceno In recenzijo, ker Je vsebina nadvse originalna, ker Človek pri gledahju te umetnine niti za trenutek ni prisiljen pasu v ekstreme ljudskih občutkov: tu ni gromkega smeha, niti joka, toda ves čas je gledalec v oblasti dejanja na platnu in čuti ono globoko misel, ki jo dejanje prikazuje in ta misel je res plemenita, orisani so različni karakterji človeka, prikazano je življenje v različnih manifestacijah. Pred očmi gledalca so začrtane velike in male tragedije življenja: monoteni-ja, humor, bolečina, radost, realnost, uu-atja nada Itd. Sena ki je hotela ponovno osi vi U svojo pretefltlost morda popraviti svojo preteklost m započeti novo življenje, je na tem svojem potu dotrvela razočaranje za razočaranjem. Rušile so ae ilu- zija za Iluzijo. Vsa Je predočeno tako realno, kakršno je iivljenje samo. Genialne scena, pretresljive, strahotna, polne krutosti In radoatl aa vrata druga aa drugo. Režiser Juh en Duvier je z najboljšimi igralci francoskega filma ustvaril umetnino, lahko bi rekli, plastičen mozaik življenja in ga fiksiral na filmsko platno. Mario Bell, H»rry B°ur, Francete« Ro-aajr, Pterre manebar, Plerr« Richard Willm, vsi so dali v ta firm svojo umetniško potenco m zato lahko mirno trdimo, da je to umetnina brez banalnosti, brez običajnega filmskega kiča, film, ki je res najbližji pravi umetnosti. Fotografski posnetki so bili delani v Italiji ob Gardskem jezeru. Kdor si trka na prsa, da je kulturen človek, ne sme zamuditi tega sporeda, ki se od danes naprej predvaja v kinu Unionu. — 404. Zastoj v lesnem gospodarstvu Ljubljana, 31. januarja O seji Stalne delegacije lesnega gospodarstva Jugoslavije, ki je bila prejšnji teden v Zagrebu, je bilo zdaj izdano uradno poročilo, ki mu je treba posvetiti posebno pozornost zaradi njegovih važnih ugotovitev. Zastopniki vseh glavnih organizacij lesnih trgovcev in industrijcev iz države, so soglasno ugotovili, da nase lesno gospodarstvo stalno nazaduje. Zato so potrebni takoj primerni ukrepi, da bi se nazadovanje vsaj zaustavilo. Izvoz lesa po določenih kontingentih zadeva na največje ovire zaradi Slabega funkcioniranja jugoslov.-nenv. škega kliringa Ker je bilo opuščeno jamstvo za tečaj klirinške marke, ne da bi bili izvozniki prej opozorjeni, je bilo naše lesno gospodarstvo zelo oškodovano. Zato zahtevajo odkup nakaznic za dobavljeno blago do 11 t. m. po zajamčenem tečaju 14.3 din za marko. Stalna delegacija pozdravlja, da je odgođen načrt o monopolizaciji lesnega izvos za v Italijo ter izraža upanje, da ta načrt ne o uresničen, ker bi bil takšen mono_ polni sistem lesnega uvoza v Italijo v nasprotju s sistemom, veljavnim v naši državi. Ponovno so naglasili neobhodno potrebo povečanja in pospeševanja izvoza vseh vrst lesa v neklirinske države. Toda izvoz lesa v neklirinske države se ne more povečati, dokler izvozniki ne bodo imeli zagotovila da bodo prejemali polno vrednost izvozniških deviz. Zato bi bilo predvsem potrebno oprostiti izvoznike dolžnosti, da morajo prepustiti četrtino deviz za nižje tečaje. To so glavne zahteve, izražene v poročilu Stalne delegacije, in pričakovati je treba, da jih bodo na pristojnih mestih upoštevali, saj je zastoj v lesnem gospodarstvu postal že kritičen, da nas mora skrbeti vse. S fi£m&&e$a ptatna — KINO MATICA: »Robin Hood« je veliko filmsko delo Metrove produkcije iz Hollywooda O legendarnem narodnem junaku Robin Hoodu, o katerem zgodovinarji prav aa prav ne vedo mnogo. Sodobni raziskovalci angleške zgodovine jra smatrajo za izmišljeno mitično osebo, ki naj bi bila utelešenje mržnje Anglcisak-soncev proti osvajajočim Normaaom. V tem smislu je opisan Robin Hood tudd v Scottovem romanu »Ivaaihoe«. Misli se, da je živel v detoi PJharda Levjesrčnega v 12. stoletju. Kroniki so ga prvič omenili v 14. stoletju. Prvo zbirko balad o Robin Hoodu je izdal Wynkin de Worde 1. 1495. Te balade so prevedli pozneje vsi kulturni narodi. Zanimivo je, da jih je Nemcem prevedel Prešernov tovariš Anastazij Grun 1. 1864. Številni romanopisci in libre-tisti so legendarnega junaka uporabili v svojih delih. Videli sjhO Ze neme in zvočne filme z Robin Hoodom. Pričujoči film v barvah je šel po svetu in povsod žel največji uspeh. Tudi v Ljubljani so predstave razprodane. Zgodba o junaku, ki je postal bandit, ker je ostal zvest svojemu kralju in je ščitil uboge in zatirane pred vladajočim plemstvom, je privlačna snov za najširši krog kinoobiekovalcev. Razen tega je za sodobnika vedno zanimivo prikazovanje oddaljene zgodovinske dobe. Odlično je v filmu oblikovana sama zgodba, doživljamo jo od začetka do konca v ne- kaktnam nanosu, režiserja Kertez In Kelghlv sta v tem pogledu dosegla vrhunec. Odlični so v splošnem igralci RcDin Hood, ki gi je ustvaril simpatični Brrol Flyn, Je v primeri s ostalimi izredno podčrtanimi, skoraj karfldranimi vlogami, preveč »rjodunovijen« tip. Grandiozna je inscenacija, kar verjamemo, da je film stal 2 milijona dolarjev in je najdražji film v zgodovini kinematografije. Kar je v njem tipično ameiukanakega, je pa tudi za nas okus sprejemljivo. Občni zbor pevskega društva ,,Krakovo-Trnovo" Ljubljana, 31. januarja V soboto »večer je polagalo pevsko društvo Krakovo-Trnovo svoj obračun. V najstarejši in prijazni gostilni pri Bergantu v Trnovem se je vršil 19 redni občni zbor pod predsedstvom g. Lokarja. Udeležba je bila prav lepa in je tudi to znak. da ušiva društvo splošne simpatije. Hubedovo župo je na občnem zboru zastopal župni zborovodja g Venturini, ki je zborovalce pozdravil v imenu župne uprave in v svo5 jem govoru navajal razloge, ki ovirajo uspešno delovanje pevskih zborov. Bodril je zborovalce k složnemu in vztrajnemu delu. župni predsednik g. dr. Svigelj je zaradi bolezni pismeno opravičil svojo odsotnost. Iz vseh poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je društvo zelo aktivno, delavno in marljivo. Zlasti izkazuje blagajniško poročilo lepo aktivno premoženje nad 90 tisoč din. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen skoraj ves prejšnji odbor z marljivim predsednikom g. Lokarjem na čelu in ta nam je porok, da bo društvo ob svoji 201etnici doseglo uspeh, ki bo nam vsem v čast in ponos! Naše ćlfttialilSi DRAMA Začeteh ob 20 uri Torek, 31. januarja: zaprto Sreda, 1. februarja: Upniki — na plan! Red Sreda Četrtek, 2. februarja: ob 11. uri: Odkritje Cankarjevega spomenika v vestibulu Drame, nato Akademija v proslavo obletnice Cankarjeve smrti. Ob 20. uri: Hlapci. Premiera ki abonma Petek, 3. februarja: ob 15. uri: Veriga. Dijaška predstava. Znižane cene Sobota. 4. februarja: Veronika Deaen'ška, Izven. Znižane cene rCedelja, 5. februarja: ob 15. uri: Dobrudža 1916. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Potopljeni svet. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol Ponedeljek, 6. februarja: ob 15. uri: Sne- gulčica. Brezplačna mladinska predstava Torek, 7. februarja: Kralj na Betajnovi. Gostovanje ansambla mariborskega Narodnega gledališča. Izven ★ Opozarjamo na slavnostne dneve v ljubljanski drami, predvsem na odkritje Cankarjevega spomenika v veži dramskega gledališča, ki bo na Svečnico dne 2. februarja ob 11. uri dopoldne. Takoj po odkritju poprsja bo v drami Cankarjeva akademja, za katero veljajo cene od 10 din navzdol. Člani drame bodo recitirali razne odlomke iz Cankarjevih del. Zvečer istega dne bo v drami premiera »Hlapcev« v režiji C'rila Debevca. Od Četrtka do torka se vprzorijo izključno le domača dela in ponovno opozarjamo tudi na gostovanje celotnega mariborskega dramskega ansambla v torek dne 7. t. m., ko bodo igrali pri nas Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. V soboto 4. februarja se bo ponovila prvič v letošnji sezoni Župančičeva tragedija Veronika Desenška. OPERA Začetek ob 20 uri Torek, 31. januarja: zaprto Sreda, 1. februarja: Lohengrln. Premiera. Premierski abonma Četrtek, 2. februarja: ob 15. uri: Grofica Marica. Izven. Zn'žane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Toeca. Gostovanje V>re Majdičeve in Josipa Gostiča. Izven Petek 3. februarja: Jolanta. Gianni Schic-chi. Red Četrtek Sobota, 4. februarja: Frasquita. Red A Nedelja, 5 januarja: ob 15. uri Pod to goro zeleno. Izven, znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Evgen J Onje-gin. laven. Znižane cene od 30 din navzdol foeCelnica KOLEDAR Danes: Torek, 31. januarja katoličani: Janez Bosko, Marcela DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Robin Hood Kino Sloga: Shirlev Temple: Otrok iz predmestja Kino Union: Njen prvi ples Prirodoslovno dnifttvo: predavanje prof. Miroslava Adles ča o »Sodobnih problemih akustike« ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze DE21RNE LEKARNE Danes: Dr.Kmet, Tvrfieva cesta 43, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih z\vz v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z. dtfe 31. I. 1939 Kranjska gora 810 m: —4, oblačno, 35 cm snega; Pokljuka 1300 m: —3, delno oblačno, 90 cm snega, pršič; Bohinj »Zlatorog« 530 m: 0, delno oblačno, 15 cm snega, osrenjen; Dom na Komni 1520 m: —i, oblačno, 185 cm snega. prsiČ; Dom na Voglu 1540 m: —3, oblačno. 185 cm snega, pršič; GorjuSe 1000 m: —1. oblačno, 50 cm snega, pršič; Jezersko 890 m: —6, delno oblačno. 30 cm snega, pršič; Radovljica: 0, delno oblačno, 8 cm snega, osrenjen; Mrzlica: —3, delno oblačno. 30 cm snega, osrenjen; Mariborska koča in Pohorski dom 1030 m: —2, delno oblačno, 45 cm snega, osrenjen; Peca 1654 m: 0, delno oblačno, 75 cm snega, osrenjen. 30. I. 1939 RateČe-Planica 870 m: —5, sončno, 40 cm snega, pršič, skakalnice uporabne; Planica-Slatna 950 m: —5, sončno. 60 cm snega pršič, drsališče uporabno; Planlca-Tamar 1108 m: —5, sončno, 70 cm snega, prš'č; Peč-Petelin jek 1440 m: —6, sončno, 70 cm snega, pršič; Velika planina 1558 m: 0, oblačno, 90 cm snega, osrenjen; Koča na Golteh 1344 m: —5, oblačno, 120 cm snega, pršič; Koča na Smrekovcu 1318 m: —5, oblačno, 120 cm snega, pršič; Kremžarjev vrh 1161 m: —6, oblačno, 60 cm snega, pršič. li Novega mesta — Zanimivo predavanj«. Pod pokroviteljstvom zvese za tujski promet sta tukajšnje tu jskr prometno in olepševalno društvo In združenje trgovcev 22. t. m. priredila v dvorani mestnega magistmta zanimivo predavanje o nem.^ih !ukah Hamibur tn Premen. Predavatelj potovalne pisarne >Jugoslavije« v Hamburgu g Oa-brič je predvajal tudi več lepih filmov o obeh velikih nemžkih lukah. ŠAH Turnir v Moskvi je tik pred koncem. V soboto so odigrali predzadnje kolo in določili nato 2 prosta dneva, v katerih bodo dokončali vse številne prekinjene partije. Zadnje kolo bo danes. Stanje po predzadnjem kolu je naslednje: Makagu-nov 8 (2), Flohr 7 in pol (5), Bjelavjenec, Kan in UlienthaJ po 7 in pol (3), Rago-zin 7 (4), Rabinovič 7 (3), Smislov f> in pol (4), Alatc-rcev, Keres 6 in pol (3), Konstantmopolski 6 (4). Levenfis 5 in pol (5), Toluš 5 in pol, Romanovskj 5 (3), Goglidze 4 in pol (4), Resnewsky 4 (9!), Bondarevski 2 in pol (6). SPORT _ Medkftjbska vztrajno^tua tekma do nadaljnjega odpovedana. Na željo smučarskega kluba E>ovje-Mojstrana, obvešča. Jugoslovenski zimsko športni savez vse klube in tekmovalce, da je medkiubska vztrajnestna tekma na 60 km v Dovju-Mojstrani do nadaljnjega, odpovedana zaradi državnega prvenstva v klasični kombinaciji, ki se vrši 4. in 5. februarja na Sljemenu pri Zagrebu. _ PIJANCEV A SMOLA Pijanec kolovrati pozno ponoči domov. Zaleti se v kandelaber, ga objame in potoži: Vražja strela, kako to, da mi vredno zastavi pot sloko in hladno deklel Obtina T.iublianj Mestni pogrebni zavod Brea posebnega obvestila Po dolgi mukepolni bolezni, katero je prenašala z neizmernim potrpljenjem, nas je danes za vedno sapustila naga iskreno ljubljena, najboljša soproga, najboljša vseh mater, gospa Gerda Bader roj. HEINEN Pogreb bo v sredo, dne 1. februarja t- L ob 15. uri irprad mrtvaške veže na Stari poti 2 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja, LJUBLJANA, dne 31. januarja 1939. EDO BADER — EVA BADER PO VSEM SVETU JE DOSEGEL NAJVEČJI USPEH FlLlI „ROBIN HOOD" in tudi Ljubljana je vedno bolj navdušena. Gledalci aplavdirajo. FIlm, ki al r* boste želeli dvakrat videU. Nabavite si vstopnice v predprodajl. Rezervirane je dvigniti vsaj pol ure pred predstavo. KINC^IATICA 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. url DNEVNE VESTI — Druga glavna skupščina Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki se je vr&ila 28. t. m. pod predsedstvom predsed* znka Akademije, prof. Rajka Nahtljala, je razpravljala o smernicah, po katerih naj se uredijo rasna vprašanja notranje uprave in gospodarstva, fclasti tudi o poslovniku o knjižnem programu in možnosti čimprejšnje njegove uresničitve, o pridobitvi potrebnih poslovnih in knjižničnih prostorov za akademijo i. dr. Za glavnega tajnika akademije je bil soglasno iz. voljen akademik prof. Gregor Krek, za funkcijsko dobo treh let. Med odmorom so se posamezni razredi konstituirali Jn izbrali za dobo enega leta svoje načelnike in njih namestnike. Izvoljeni so bili naslednji akademiki: v filozofsko-filolosko-histo5 ricnem razredu za načelnika prof. France Hamovs, za namestnika prof. Franc Miri rIO; v pravnem razredu za načelnika prof. Metod Dolenc, za namestnika prof. in tč. rektor Rado Kuiej; v matematično -priro-doslovnem razredu za načelnika prof. Jovan Hadži, za namestnika prof. Rihard Zupančič; v umetniškem razredu za načelnika pisatelj Fr. S. Finžgar, za namestnika akad. s'ikar Matija Jama, — Pogajanja z Nemčijo odgođena. Prejšnji teden bi se bila morala pričeti v Berlinu pogajanja med zastopniki naše Narodne banke in nemške Reichsbanke glede ovir, ki so nastale v p'ačllnem prometu z Nemčijo. Zaradi tehničnih ovir so bila pa pogajanja odgođena in prično se Sele v za, četku marca. — pred zaključkom trgovinskih pogajanj s Francijo. Skoraj tri tedne se že pograja v Parizu naša delegacija s francosko o novi trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Francijo. Po prvih uradnih poročilih o dobrem začetku pogajanj ni prišla v jav* nost o njih nobena vest več. Pogajanja se bližajo zaključku in bodo najbrž končana že jutri. — Avtentično tolmačenje o izplačilu za_ družnih deležev. V sporazumu s pravosodnim ministrom je izdal trgovinski minister naslednje avtentično tolmačenje čl. 44. odstavek 4. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njenih upnikov: Jamstvo zadružnikov, ki traja pri zadrugah pod odgoditvi-jo izplačil in sanacijo ves čas zaSčite, je posledica podaljšanega trajanja njihovega članstva in se zato v času, ko je zadruga pod zaščito, zadružni deleži ne morejo izplačevati, niti prenesti na račun vlog m drugih obveznosti zadruge. — Pred volitvami v Pokojninski zavod. V Split je prispel te dni predsednik Pokojninskega zavoda iz Ljubljane dr. M11&-vec. Ker so razpisane za letos volitve v PZ bo skušal dr. Miiavec v Dalmaciji iz-poslovati sporazum med vsemi sindikalnimi organizacijami In skupinami delodajalcev, da bi volitve odpadle. I>osegel naj bi se sporazum glede članov, ki odpadejo na Dalmacijo in v tem primeru bi voltve ne bile potrebne. Dr. Miiavec je priSel najprej v stik z delodajalci, včeraj pa de z zastopniki nameščenskih organizacij. — Gradnja prvega dela splitskega severnega pristanišča. Gradnja prvega dela novega splitskega pristanišča bi se lahko pričela letos spomladi in končala pred dograditvijo unske proge torej do konca leta 1941. Novo pristanišče bo dovolj globoko za največje parnike. Obenem bo popravljena železniška proga, tako da bo speljana v isti višini z novim pristaniščem. — Pomočnik komisarja na svetovni razstavi v Nevv Torku. Za pomočnika generalnega komisarja Jugoslavije na svetovni razstavi v Nevv Torku je imenovan publicist in bivS' narodni poslanec Milan Banič. — Uvedba brzojavne službe pri pošti Mala Nedelja. Dne 20. januarja 1939 je bila pri pošti Mala Nedelja uvedena brzojavna služba. — Dopust naj si po mOžnosti izposluje-jo planinci smučarji za petek in soboto 3. in 4. februarja, da bodo mogli že v sredo 1. februarja s popoldenskim vlakom odbrzeti na Gorenjsko na zimske planinske ture. Ako se vrnejo v nedeljo zvečer, bodo štirje dnevi na razpolago za planicsko smučanje. Odločiti se je treba: Kam? žužkov avtobus, ki nudi planincem članom SPD poseben popust pri vozni ceni, odpelje v sredo ob 12.10 izpred evangeljske cerkve ter pripelje turiste že okrog 14. ure v Cerklje, odkoder je do Doma na Krvavcu nekoliko nad 3 ure. Krvavec je znan po svojih smučižčih in edinstvenih razgledih, snežne razmere eo prvovrstne — nad en meter snega, agc— raj suh pršič. — Vlak proti Kamniku odhaja ob 13 50 uri, turisti so že kmalu po 15. uri v Stahovici, odkoder jih pelje pot mimo Sv. Primoža v treh urah na Veliko Planino; tam jih sprejmejo prostrana smučišča .pokrita z nad 1 m debelo snežno plastjo. Lahko pa tudi cdpotujete s popoldanskim gorenjskim vlakom do Jesenic, kjer se ločijo skupine za Bohinj in Kranjsko goro. Po prihodu v B^ihinjsko Bistrico vas avtoizvosčki pripeljejo po dobro zgaženi cesti do *Zlatoroga<, kjer Vas čakajo teplo kur;ena kmečka soba in prijetne sobe za prenočevanje. Tam si naberete moči za nadaljnje dneve na Kamni. Zjutraj vas vodi pot po serpentinah s krasnimi pogledi na Bohinjsko jezero do Doma na Komni. ki leži v 9redi£ču črnuškega raja. Kdcr je že bil v tej postojanki, dobro ve, katere dobrote ga Čakajo, kdor pojde te dni prvič na Komno, bo doživel iznenađenja in bo tako navdušen, da se bo drugo soboto zopet vrnil v to postojanko. Skupina, ki se odpelje v Kranjsko goro, pohiti v mesečini po cesti do Erjavčeve koče na Vršiču, kjer je naslednji dan in tudi nadaljnje dneve dovolj prilik za smuške razmahe. Planinci, namilite smuči, pripravite vse potrebno za oprtnik in pohitite v sredo popoldne ali najkasneje na Svečnico zjutraj v planine, kjer vas čakalo najlepši dnevi Vse podrobne informacije o zimakih planinskih turah in snežnih razmerah v planinah dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4, prvo nad rs t rop je. — Nesreče fr nezgode. Iz Srednje vaai pri Bohinju so prepeljali v bolnico 14 letnega posestnikovega sina Antona Arha, ki si je na smuki zlomil levo nogo. — 38 letni delavec Jakob Rupar iz Stare Loke je doma padel in si zlomil desno roko v rami. — Posestnik Jože Baje iz št. Jan-ža na Dolenjskem je v gozdu podiral hlode, pa ga je drevo podrlo in mu zlomilo levo nogo. — V bolnico so spravili tudi 10 letno poseatnikovo hčer Marijo Primožič iz Sorce, ki jo je zgrabil mlatilni stroj in ji zmečkal več pntov na deanl roki — Smrtna nesreča slovenskega radarja* v Mostar Ju. ze včeraj smo poročali o te*V ki nesreči v moetarskem rudniku, kjer so se smrtno ponesrečili trije rudarji in al« cer Ilija Tentič, Ahmet Projad in Muha Kunitek. Slednji je bil doma is Rado olja v laškem okraju. Vsi trije so se zastrupili z monoksidom. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Kumboru 15, v Splitu 14, na Visu 11, na Rabu 10, v Beogradu in Sarajevu 7, v Ljubljani 4.4, v Zagrebu 4, v Mariboru 2.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.6, tempera* tura je znašala 2.8. — Matei ubil. V vasi Dailne blizu Petrinje se je odigrala strasna tragedija. Stevo Janjio je bil zaljubljen v Konstantl-no Dm i trasi novic. Imela sta se zelo rada in hotela sta se poročiti. Ko je pa 6 Levo povedal to svoji materi, mu je jela ta prigovarjati, naj nikar ne vzame svoje izvo-ljenke, češ da je siromašna. Svetovala mu je, naj se oženi bogato. Mati in sin sta se več dni prepirala in ko je mati slednjič odločno izjavila, da Konstantine kot snahe ne bo pustila v hišo, se je sin tako razjezil, da je pograbil kuhinjski nož in z njim sedemkrat zabodel svojo mater. Smrtno ranjeno ženo so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnila. — Zdravnik zašli dvakrat prebodeno srce. V Lozovcu v Dalmaciji sta se sprla v nedeljo zvečer zidarja Vladimir Posadič in Viktor Hudina. Bila sta se ga preveč na* lezla in Posadič je med prepirom z nožem zabodel Hudino v prsi. Zadel ga je dvakrat v Brce, a kljub temu Hudina ni umrl. Hitro so ga prepeljali v bolnico v Šibenik, kjer ga je kirurg dr. Josip Pasini operiral. Srce je bilo kot rečeno na dveh krajih ranjeno in zdravnik je obe rani zašil. Operacija se je posrečila in bolnik se je zjutraj že dobro počutil. — Samomor, V Samoboru se je obesil upokojeni mestni uslužbenec Anton šeror. star 50 let Zadnje čase je bil nekam potrt in zatrjeval je, da se je naveličal življenja. — Tri žrtve Dunava* V nedeljo se je pripetila na Dunavu pri Bogojevu težka nesreča Trije čuvarji Vodne zadruge Oskar Kiralv, Josip Kozma in Franjo Lang so se peljali s čolnom iz Novega Sada v Opatos vac. Sredi Dunava je pa Kiralv v čolnu izgubil ravnotežje in padel v vodo. Čoln se je prevrnil in v vodo sta padla tudi njegova tovariša. Ker niso znali dobro plavati, so vsi trije utonili. Iz Ljm&lfane —lj Gerda Bader. Ponoči je umrla po hudem daljšem trpljenju soproga komercialnega ravnatelja tovarne za Klej v Mostah ga. Gerda Bader. Bolehala je za hudo srčno boleznijo. Bila je še mlada, saj ni bila še niti 50 let stara. Zdravila se je V Leonisču, a kljub vsemu prizadevanju se zdravnikom ni posrečilo rešiti ji življenja. Zapustila je razen moža še nedoraslo hčerko. Pogreb bo jutri ob 15. izpred mrtvaške veže na Stari poti 2 na pokopališče k Sv. Križu. Svojcem naše iskreno sožalje! —lj Naval na bolnico. Največ moških bolnikov je bilo sprejetih lani na kirur-gičnem oddelku splošne bolnice in sicer 8417. Vedno je bil zelo obremenjen tudi oddelek za interne bolezni, kjer je bilo v vsem letu sprejetih 2171 bolnikov. Za njim prihaja dermatološki oddelek, kjer je bilo sprejetih 1745 bolnikov, nato pa sledi oku-listični oddelek s 1637 bolniki, otološki s 1020, infekcijski s 460, neurološki s 384 in tuberkulozni s 543 moškimi bolniki. Žensk je bilo sprejetih na kirurgičnem oddelku 6349. na internem oddelku 1864, na dermatološkem oddelku 1402, na okulistič-nem oddelku 1232, na infekcijskem oddelku 517 bolnic na tuberkuloznem oddelku 432 bolnic, in na neurološkem oddelku 301 bolnica. V otroški bolnici pa je bilo sprejetih 1965 malih bolnikov obojega spola, V bolnici je v vsem letu umrlo 443 moških, od teh največ na internem oddelku. 2ensk je umrlo v bolnici 257, od teh spet največ v internem oddelku, kamor prihajajo zdravit najtežje bolezni. Največ bolnikov je sprejela bolnica v mesecih januarju in avgustu. Skupno je bilo lani sprejetih v bolnico 31419 bolnikov In sicer 434 več, nego predlanskim. Lani je umrlo v bolnici skupno 580 bolnikov, precej manj kakor predlanskim. Odklonjenih je bilo lam 2580 bolnikov. —lj Na slavnostnem koncertu, ki ga priredi Glasbena Matica ljubijanska v proslavo 601etnice skladatelja Antona Lajo-vica se bodo izvajaln naslednja Lajovčeva dela: Gozdna samota za ženski zbor s spremljevanjem simfoničnega orkestra. Samospevi: Svetla noč, Spleen, Mesec v izbi, poje Jože Gostič, pri klavirju prof. Marijan Llpovfiek. Simfonični orkester zaigra Andante in Capriccio. Jože Gostič zapoje Pesem starca, O, da deklic je dragi moj, Ah, tako mi je prešla mladost. Pri klavirju prof. Marijan Lipovšek. Mešani zbor Glasbene Matice bo zapel sledeče La-jovčeve zbore: Bolest je kovač, Večerna pesem, Na pitni ca, Kroparji, Lan in Zeleni Jurij. Sopran-solo v poslednjem zboru bo pela gdč. Valerija Hejrbalova. Uvodno besedo posvečeno skladatelju bo govoril pro« fesor Marijan Lipovšek. Dirigent orkestra in zbor ravnatelj Mirko Polič. Sedeži so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u_ Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica ima redno predavanje v sredo L februarja kakor običajno v kemijski dvorani L dr*, realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici, pritličje. Predava g. nadzornik Josip Strekelj o »Strokovnem izvajanju naredbe banske uprave o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja.< Predavanje bo spremljano s prikazovanjem potrebnih del In škodljivcev. Začetek toč-no ob 18. uri. Vstop prost. ob 16., 1*., m tL mri! Shlrley Tempie: Otrok iz predmestni KINO SLOGA TEL. 27-80 ljl Jos. Eberle, Id obstoja že 38 let in ki so jo že večkrat «WaH tudi člani nate kraljevske družine, se bo 1. februarja preselila v tvoje nova poslovne prostori ▼ palači hotela »Slona«. Tvrdka Jo* Eberle, >d so jo neznani klevetnik! že večkrat skušali nafti javnosti predstaviti kot protina-donalno. Čeprav se njeni lastniki niso po, iltlCno uđejstvovali ali delovali proti slo* venskim interesom, in ki ušiva v naših krajin, pa tudi v najvišjih krogih neomeje. no zaupanje bo čisto gotovo tudi v svojih novih lokalih oodrtala in te povadignila svoj že desetletja utrjeni sloves. 43-n. —lj Kam pa Jutri 1. februarja? Na ma. skarado v eisko! V Sokotskem domu je res tako domače in družabno, da vsi te težko pričakujejo letošnje maskarade. Pomnožen vojaški orkester, krasna dekoracija, bar, ples v mali in veliki dvorani. Vse to vam jamči, kako se boste prijetno zabavali. Maska ki bo imela največ glasovnic, dobi krasno darilo od tvrdke Bpec-trum. Zato vsi jutri v Sokolski dom na ma* škarado. Nekaj lož na balkonu je še na raz pol ago. Lahko jih rezervirate. 4l*n. —lj Gostilna Martine. Na svečnico revija najstarejših in najnovejših plesnih komadov. Letošnja domača sunka! Dobra vina! 42-n. u— goisk] koncert bolgarskega tenorista. Bolgarski tenorist g. H ris to Zlatev, ki organizira koncert bolgarske pešal za srednješolce, nas naproša, da sporočimo. da bo njegov bruarja ob 11 koncert v sredo 1. fe- v veliki dvorani Z Zidanega mosta —lj S*ntjakoMaol ponove Hadkovega >Dobrega vojaka arvejkac na svečnico ob 20.15. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh in so bile vse dotedanje predstave popolnoma razproda, ne. Ker je odalo tudi pri sadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, kupite te že v predprodaji- —IJ T*tvlae Koles v me»tu. v zadnjem čeeu Je bilo policiji prijavljenih spet več tatvin koles. Na Msaarvkovi cesti 13 je bilo ukradeno 1800 din vredno kolo znamke sVar/e banCnemu uradniku Danilu 8encimi i« VI. nadstropja V Slomškovi ulici 1 je nekdo ukradel delavcu Josipu Blaju 700 din vredno kolo znamke ; S a-dlonc. izpred Farjanove gostilne v Tavčarjevi ulici Je ukradel nekdo 5O0 din vredno kolo znamke »Puch«. Akademiku Rudolfu Bercu je bilo ukradeno kolo znamka »Torpedo« z dvonača v Kolodvorski ulici 22. Strugar Josip Jenko je prijavil, da mu je nekdo odpeljal k cio znamka »Šikare, vredno lOOO din izpred kavarne Emone. Dalje je bilo ukradeno kolo znamke »Tajfun«, vredno 700 dan delavcu Martinu Belina a dvorišča na Tyrievi cesti 17, mesarici Mariji Ocvirek pa je tat odpeljal 1200 vredno žensko kolo izpred mesnice v Gradišču. — Cesta ta Je podsula. trn lani smo pisali, da se Je cesta med Z danim mostom in Loko. speljana po parobku Movnlka nad železniško progo udrla v dolžini ta kakih IO—12 cm. ne tedaj smo naalovm na areeki cestni odbor v Laškem prošnjo, da Je v interesu stvari same, kakor v interesu varnega prometa nujno potrebno, da SI cesta na tam kraju čim prej popravi. Kar se ta- devi ni posvečalo primerne pozornosti, se je cesta te dni udrla za. več metrov globoko. Promet je mogoč po njej samo za pešce in kolesarje, dočim je aa vosove ta nevaren, popolnoma pa je Izključen promet za tovorne avtomobile. Sreski cestni odbor v Laškem naprošamo, da popravi cesto s primerno Škarpo, katero naj ta vam je z ograjo, kakor Je bilo storjeno to na itd cesti med Radečami in Zidanim mostom. — Shojeni kupi gissnoaa Na cesti med Radečami in Zidanim mostom je več kupov shojenega in evoženega gramoza, ki le ovira promet. Kupi stoje na cesti te od aprila ponekod kar do sred ne ceste ali te čez. Nihče pa se ne zmeni, da bi jih odstranil ali pa kako koristno uporabil, ker so le ovira na cesti. Naprošamo cestni odbor, da napravi red. MED PRIJATELJICAMI — O, kako krasen klobuček imaš — vteč mi je od leta do leta bolj. os Sh en e 1 z MESTNEGA TRGA 17 v nove poslovne prostore se preseli hotela Slon s i. februarjem Tvrievav cista g in se priporoča z veliko zalogo draguljev, zlatnine, srebrni ne, ur, jedilnega pribora, kovinskih umetnin itd. s konkurenčnimi cenami. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamka — Popustov za male oglase o* DOPISI Beseda 50 par, daveH posebej. Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo In ostale informacije dobite zastonj, ako te obrnete na poznanega paihografologa Karmaha, Žalec, 13.T RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OGLAŠUJTE male oglate v »Slovenski Narod44! Beseda samo 50 par. MEDARNA Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkuSenejsih čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo in na drobno. 12.T KLIŠEJE t NO JUGOGmiKA sv. pn pa mm PRODAM Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MOTORNO ROLO 750 cera Indlan Police-Scout, v zelo dobrem stanju, poceni prodam. Jernej Kavčič, Mokronog. 270 TRGOVINO IN GOSTILNO dobro idočo, dam v najem ali prodam. Klaneček Ivan, Studenci pri Mariboru. 273 KUPIM Beseda 50 par. divek posebej Najmanjši znesek 8 Din DIESELOV ALI MOTOR NA VPOJNI PLIN 80—100 KS kupimo. Obširne ponudbe na Električno centralo Torza 276 KRASEN VINOGRAD ugodno letovišče, četrt ure od Sv. Vida p. Ptuju takoj prodam za din 26.000.— Ivan fiosteriČ. 271 POMARANČE, FIGE, ROZINE Cene nizke. »Veletrgovina juz-lega sadja«, Ljubljana, Tvrševa C. 48. 401 ŽIVALI Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din VELIKE PISARNE za večji urad, sedem velikih sob, celo drugo nadstropje na Novem trgu 3, odda za maj — Kmetijska družba v Ljubljani. 408 PLEMENSKE BIKE IN TELICE montafonske in simentalske pasme, kakor tudi plemenske svinje votkshlrske in nemške plemenite pasme z najboljšim poreklom. Ima vedno naprodaj uprava Julio Meinl, Apače. 272 GiASBA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din RADIJSKI APARAT petcevni, Philips 510 a super, odlično ohranjen, ugodno prodam. Poizve ae v upravi »Slov. Naroda«. 353 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din VER2TRANEGA DELAVCA (DELAVKO) aa krožni stol (Rundstuhl) — sprejmem. Ponudbe na »Trko-anija«, Zagreb, Maticeva 3a ■tO Makulatura! papir Ho*? u.£ FRANCOSKA K0SMETICNA SPECUAUSTKA Vam daje dragocene nasvete- Zs barve pudra — 'avno tako kakor ta klobuke in obleke — je merodafen Pariš. Zalo je tudi prekrasne nove nian-se pudra Tokalon ustvarila neka znamenita francoska koimefična spacijalittka * PECHE — najnovejši efekt kakor baržu-nasta mehkoba breskve, ki divno barmonlra z zimskimi toaletami, dražestno učinkuje prt« mnogih plavolaskah in srednjih brinetkah. * OCRE 3 — daje ljubek •mat« afekt precej temni koti — zdaj v Pariiu zelo moderna barva * RACRCL DORfc — daje •hrepenečemu« tipu žena diskreten odličen odsev — posebno pristoja večernji toaleti. Preizkusit« vse serije prelestalh aljaea Nažalost uporablja preveč Žena napačne nijanso pudra. To jim daje trd. preveč »olepšan« vides. Edini način, a katerim po* sodite svojo pravo nijanso, je ta. da preizkusite eno barvo os eni, a drugo na drugi strani lica Rada Vam bom brezplačno poslala te nove barve pudra Tokalon. da lahko napravite ta poizkus. Poslala Vam bom iti H vrečice pudra raznih barv ln dva tublci kremo Tokalon za dan ln ta noč. Poli ji te mi samo svoje ima in naslov ter t dinarjev e postnih znamkah za poštnino, savoj in druge stroške. Naslov: Hinko Maver i drug, odio . Zagreb. Praske ulica broj a proda LfubljaAa, Knaflieva ulica štev. s ................UtiUtStMIlUlMUMMimaotMitmiMi 6 Strmo 4 »SLOVENSKI KARODe, 1N9. esecev španske državljanske vojne Francova vojska je sicer zasedla Barcelono in velik del Katalonije, toda bratomor vojna s tem ie daleč ni končana Tretje leto obleganja Madrida Slavni španski filozof in diplomat Sal-vatore di Madariaga je nedavno v ožji družbi francoskih intelektualcev izjavil, da nihče v Evropi ne razume prav pravega ozadja španske vojne ter žilavosti in odpornosti obeh sovražnih taborov. In res tu, di po zasedbi Barcelone po Francovi vojski če daleč ne vidimo obrisov konca krvave vojne. Zavzetje Barcelone bo pomenilo v zgodovini španske državljanske vojne samo novo veliko epizodo, kakršnih je videla Španija med bratomorno vojno že več. General Miaja Ko je bil v drugem julijskem tednu leta 193t> um Ji jen m. »uarbističnj poslanec Cal-va Sotela, ni nihče slutil, da bo ta dogodek, i____. „^.^..j^u v ofav;uov niuiiajlUiiLicne rrpub ikanske Španije iskra, ki bo zanetila off»rn Hr^vl-^ncV-e voine. Tn^a že tri dni pozneje, 14 julija, je moral biti razpuščen v Madridu deželni zbor in aretiranih je bilo 175 revolucionarnega rovarjenja osumljenih meščanov. Cez tri dni je prišlo do velikih nemirov in 18. julija je madridski radio že oznanil svetu, da je zajel val revolucije španski Maroko. Na madridskih ulicah in trgih so se pojavili tanki in to, povi. Ceuta in Mellila sta padli skoraj brez boja v roke upornikov, puške in strojnice so'pokale tudi v krasnem San Sebastianu in v tihem Cerberu na francoski meji. V pičlem dnevu je objel plamen revolucije vso Španijo. Dve vladi sta se izmenjali čez noč in čez dan in ko je bilo vojno ministrstvo poverjeno generalu Miaju, je bilo že jasno, da ne gre samo za manjši vojaški upor. kakršnih je poznala Španija vsako leto na tucate, temveč da se začenja nekaj mnogo nevarnejšega, namreč krvava državljanska vojna Prvo obleganje Madrida Upor je objel Barcelono, Sevillo in Ma-lago. Streljali se niso več pristaši vlade in uporniki, temveč pristaši desnice in levice. Kmalu so se pridružila vihri še mesta Burgos, Saragosa, Pamploma in Valadolid. Ta čas je general Franco, ki je bil napovedal boj madridski vladi, vkrcaval v MeL, lili maroške čete, v Barceloni pa je rešil prezident Companys s svojim osebnim vplivom ne samo mesto, temveč neodvisnost katalonske republike. Madrid je preživljal burne ure, kajti bližala se mu je Ji * vojska od Burgosa in Saragose, obenem pa v naglem pohodu tudi izkrcana Španska vojka od Cadize in Seville. Generali Queipo de Lano, Mola Cabanelaa Pozas in Godet so se pridružili Francu. V Barceloni je bilo zopet več sto mrtvih in prav teden dni po razpustitvi deželnega zbora je že stala w ~~ — vojska pred Jaadridom, ki je bil prvič obstreljevan. Republikanska vlada je organizirala obrambo glavnega mesta nakupovala y» vojni material v Franciji, a prve " čete so se pojavile pred Kraljevsko palačo v Madridu in v predmestjih. Takrat je bila Španija že v polnem ognju državljanske vojne. V14 dneh dve tretjini Španije Proti koncu julija se je izpremenila dr. zavijanska vojna okrog Madrida v nozicrj, sko vojno in v 14 dneh so imeli v rokah že dve tretjini Španije. Jeseni je Franco na vso moč pospešil obleganje Madrida - in republikanci so zatrjevali, da se bliža odločilna faza državljanske vojne. Toda madridsko delavstvo ter dobrovoljci iz Stare Castilje, Valencije. To-leda so se lotili obrambe prestolnice. Zbrali so se v prve dobrovoljske zbor~t y katere so prihajal: r ^ ' dobrovoljci iz inozemstva. Tako so se polagoma formirale velike in močne mednarodne brigade. Prva zima državljanske vojne v Španiji je bila v znamenju pozicijske vojne in manjših krajevnih uspehov. Takrat se je raz- prostirala Francova moč že od francoske meje v velikem loku proti zapadu in ob portugalski meji proti jugu tja do Gra~ n? Drugo leto državljanske vojne Leto 1937 je začel Franco z veliko ofenzivo na madridski fronti kakor tudi od juga na baskiški. Poraz italijanskih legionar jev v marcu na Guadalajari je omogočil generalu Miaju reorganizacijo vojske. Toda že v maju je moral izprazniti znaten del toledske province in vse ozemlje, kar ga je bil zasedel v marcu na Guadalajari. Franco je potem navalil na leonsko provinco, kjer je je i graditi bazo za februarsko ofenzivo proti Baskom. Toda Ftaneov poskus v maju osvoboditi Madrid se je zopet izjalovil, čeprav so bili poedini deli mesta zdaj v rokah * *■ zdaj republikanske vojske. Borba za Madrid je dosegla višek v juliju 1937, ko se je zdelo, da bo obramba generala Miaja prešibka. Toda mednarodna brigada se je izkazala tudi na tem bojišču in tretjič je rešila Madrid. Velesile lokalizirajo vojno Ta čas pa so si velesile že davno prizadevale, da bi likvidirale Španski konflikt, ter izbočile iz te vojne Italijo in Nemčijo. Londonski odbor za nevmešavanje je za« sedal nepretrgoma po Tele mesece, toda njegovo delo ni moglo obroditi drugega uspeha kakor imenovanje posebnih pododborov. Predlagana kontrola nad Španijo, odpoklic dobro vol j cev, mednarodna suho-zemska in pomorska kontrola, pomorski sporazum in vse pogodbe, kar jih je bilo formalno sklenjenih, kršenih in zopet sklenjenih, niso mogle likvidiran španske državljanske vojne. In tako je prišlo lani v februarju do ene največjih tragedij v severni Španiji, ko je bil junaški narod Baskov po žilavem odporu ' ' : " ~ ^ \j 'J < . 4 + mi i .* i - p- Severno Španijo od Bilbaa do Ovieda je zasedla '" ' ^ vojska generala Franca. Druga obletnica Španske državljanske vojne okrog Madrida ni ničesar izpremeni, la. Samo prodiranje proti Teruelu je kazalo, da ima Francova armada namen zasesti Katalonijo, ki se njena armada v splošnem ni udeležila bojev v ostali Španiji. Katalonska armada je pomenila torej nekakšno rezervo svežih sil, ki bi utegnile postati nevarne Francu. Toda prodiranje proti vzhodu se je izjalovilo, dele lani v decembru ae je Francovi vojaki posrečilo prodreti do Leride in zasesti TerueL Potem so Francove Čete hitro prodirale do meje Katalonije m dalje proti morju na Caatelon in severno na Lerido, da bi obkolile katalonsko vojsko, in jo potisnile proti vzhodu. Padel je Castelon in Francova vojaka je prvič stala na obali Sredozemskega morja vzhodno od Valencije. Prodirala je hitro proti Torto si in po iz* p razni t vi Leride proti jugu na Tarragon. odkoder je v enem tednu dosegla rodovitno barcelonsko kotlino. V 31. mesecu državljanske vojne je zasedla Francova vojska drugo prestolnico Španije, ponosno Barcelono. Franco ima zdaj v rokah 32 provinc izmed 47, republikanci pa samo 9 odnosno 8. šest ostalih provinc je zdaj samo bojišče, kjer zadržuje Francove čete stari general Miaja vrhovni poveljnik in edini predstavnik moči republikanske Španije. Barcelono so izročili republikanci brez boja da bi je ne zadela usoda Bilbaa in Ovieda, porušenih do tal. Katalonska vlada se je s predstavniki republikanske vlade zatekla v Francijo. Francove čete so preplavile najlepšo in najrodovitnejšo pokrajino Španije, katalonsko armado so pa potisnile v Francijo. Toda niti potem, ko bo republikanska vojska povsem potisnjena Iz Katalonije, ne bo konec državljanske vojne v Španiji. Ostalo bo še ogromno bojišče od Madrida do Valencije in proti jugu tja do Paimerie, 1500 km dolga fron, ta, ki bo še trd oreh Francovim četam. Opera vprizori Wagner jevega »Lohengrina« V glavnih vlogah nastopita Vidalijeva In Franci Ljubljana, 31. januarja Po večletnem odmoru je aa.študiral operni ansambl pod vodstvom dirigenta dr. Svare in v režiji Primožiča Wagnerjevega »Lohengrina«. Wagner je nedvomno eden najgenialnej-ših skladateljev 19. stoletja ki je s svojim delom postal znanilec nove muzikalne smeri; inspiriral je svoje sodobnike in vse sledeče muzikalne generacije skladateljev s svojim mogočnim slogom. Vidalijeva Pod vplivom Mayerbeera ki je dal Francozom tip »velike opere«, se je namenil \Vagner poklicati v življenje nemško narodno opero, ki je do takrat Nemci prav za prav niso imeli. Z njemu lastno, ogromno življenjsko in umetniško energijo je polagoma, z vsem prepričanjem in zagrizenostjo fanatika, ki zasleduje svoj sveti cilj, ustvarja! dela, za katera je črpai snov iz germanske mitologije. Prva \Vagnerjeva dela ki se niso pisana v tem «ylugu so* tragična opera »Svatba«, ki pa jo je uničil, ker mu ni ugajala, nadalje »Vile*, in »Zabranjena ljubezen« Ta dela so nastala 1834 leta. Piva opera velikega slo^a »grande opera« je bii njegov »Rienzi«; leta 1841 je komponira' v Parizu opero »/zakleti Holandec«, 1845 pa sta nastali operi »TannhautNer« in »Lohengrin«. Značilnost \Vagnerjeve glasbe in novost, ki jo je vpeljal, so tako zvani »Leitmotivi«, to so stalno povračajoče se muzikalne fra- ze, ki slikajo občutje, oziroma osebe ter se tekom dejanja vedno znova vračajo, kadar je hotel interpretirati isto občutje ali nastop iste osebe. Wagner je oče muzikalne drame fn velikih recitativov. Njegove opere zahtevajo popolnoma *voj slog, ki je mogočen in veličasten. Tradicija njegove velike umetnosti se je obdržala v najčistejši formi v Bevreuthu, kjer je ustanovil VVagner pravi tempelj 6vojim nesmrtnim delom, ki jih je komponiral, jim sam napisal librete, jih zrežiral in dirigiral. V zvezi s tem slogom govorimo rudi o wagncri-janskih pevcih, to so umetniki (ki so nekako predpogoj za čim bolj odgovarjajočo interpretacijo njegovih oper) junaške postave, z izrednimi glasovnimi sposobnostmi, saj zahteva njegov slog. da predstavljajo v njegovih mitoloških operah pretežno nadljudi, junake, polbogove in bogove iz germanske pradavni ne. V »Lohengrinu« je samo glavni junak. Lohengrin, pojava iz višjega, duhovnega sveta. On je poslanec svetega Grala. Par-sivalov sin. poslan na zemljo, da brani El-so Bra ban tako v božji sodbi, ki jo mora prestati, da dokaže svojo nedolžnost. Njen brat Gottfried je namreč izginil, in grof Telramund, ki bi se rad polastil Elzinega prestola, je naščuvan od svoje demonske žene Ortrude, obtožil Elzo umora Lastnega brata Franci Glavni motiv opere je torej boj nedolžnosti in pravice s spletkami in krivico, po- leg tega pa motiv zamolčanega imena. El-za ne sme vprašati Lohengrina ki postane njen mož, po njegovem imenu, ne kaj je in kakšen je njegov cilj. Zapeljana od Ortrude prelomi dano obljubo in vendarle vpraša po njegovem imenu. Lohengrfn se ji razodene, potem pa mora po zakonih svetega Grala, ki ga vežejo, za vedno zapustiti svojo Elzo. Pred leti smo čuti v open Lohengrina z Marčecom v naslovni partiji Vero Majdi-čevo kot Elzo, Thierrvjevo kot Ortrudo, Primožičem — Telramujvdom io Betcttom v vlogi kralja Henrika V letošnji uprizoritvi bomo imeli priliko slišati prvič Francla kot Lohengrina, Vidalijeva bo pela Elzo, Kogcjeva Ortrudo. Janko Telramunda, Betetto pa kralja Henrika, V operi bo sodeloval pomnoženi zbor. »Aido« v najboljši zasedbi bomo lahko poslušali Zinka Kunčeva V soboto vprizori Metropolitan opera v New Torku popoldansko predstavo »AUle« s svojfmi najboljšimi pevci. V naslovni vlogi nastopi naša znanka ga. Zinka Kunc-Mi-lanova, v tenorski vlogi pa slavni italijan- Benjamln Oigli ski pevec Benjamlno G Igli. V vlogi Amnorls nastopi slavna Italijanska pevka Bruna Ca-stagna, Amonasra bo pel tudi najboljši italijanski bariton Tagliabue. Nastopijo torej najboljši pevci sveta. Ker bo prenašala »Aido« newyorška radijska postaja bomo lahko poslušali to priljubljeno opero v odlični zasedbi tudi pri nas. Predstava se prične ob 14. in mi jo bomo lahko poslušali kot večerno predstavo ob 20. Staroveške kraljice lepote Tekme, na katerih se izvolijo kraljice lepote, se nam zde nekaj povsem modernega nekaj, česar Se nikoli ni bilo na svetu. V angleški knjigi Helene Dinerje-ve, »Emperors Angels and Eunuchs« pa čitamo, da so že v sari bizantinski državi po vsej deželi L&kali princu nevesto. Premerili m preiskali so vsako lepo žensko, ki se je prijavila S tem delom je bilo zaposlenih mnogo strokovnjakov in ti so končno vsa dekleta, kar je bilo priznanih kot primerne za bodoče kralj;ce, pred staviti princu da bi se on odločil za najlepšo. Stan lepotice ni odločal žena bodočega kralja \e lahko postala prav tako krojačeva, kakor hči najvišjega državnega dostojanstvenika Tako je bila soproga slavnega Justlnia-na Theodora iz pastirskega rodu in sama je biia igralka Odloćala je lepota, mikavnost, duhovitost in značaj posebno pa lep glas. Največ izgledov na zmago so imele torej pred tisoč leti lepotice, ki jim je glas lepo zvenel. Hitrsst lađi] Za izražanje nitrosti na zemlji ali v zraku še aimamo določene samostojne enote, določamo jo s številko sestavljeno iz dolžine poti in časa premikanja Navadno se določi koliko enot dolžine poti se prevozi v enoti časa. Tako dobljena enota za hitrost je v znanceti določena s številom metrov napram eni sekundi, v tehniki pa s številom kilometrov na uro. Za hitrost ladij pa rabijo mornarji že od nekdaj posebno ene to. izraža jočo neposredno hitrost ladje. Imenuje se morski vozel in to je pot ene 120Unke morske milje, prevožene v 30 sekundah Ta hitrost odgovarja hitrosti na suhem 15.45 m v 30 sekundah ali hitresti ene morske milje v eni uri. Prvotno se je izražala hitrost ladij z dolgo vrvjo, razdelimo z vozli na poedi-ne dele dolge 120tinske morske milje Vrv je ležala prosto zvita zadaj na ladji in mornar je vrgel z ladje konec vrvi, na katerem je bil pritrjen plavajoči predme (prazen sdček) Potem je 'zrrču^al koliko vozlov vrvi se odvije v oolm'nut-nih presledkih, ki so mu jih napovedovili od kron »metra će čitamo, da vozi 'ađja s hitrostjo 30 vozlov odgovarja to hitrosti vlaka ali avtomobila 55-7 km na uro. Najhitreje kriSarke. ki jih gradi sedaj Anglija, bodo vozile s hitrostjo 43 vozlov ali SO km na uro.. L3hke italijanske oklopne motorne ladjice pa vozijo celo s hitrostjo 50 voziov na uro. Iz Ptuja — Z nožem v pleča. Posestnikov slu Andrej Murko iz Pobrežja se je peljaj s kolesom proti P.uju, kjer ga je doh.tel v. bližini Turnisa neki Letonja Ludvik, isto tako Iz Pobrežja ter mu brez vsakega povoda zasadil nož v pleča Murka so težko ranjenega prepeljali v ptujsko orl-nico, dočim jo je Letonja pobrisal in ga zasledujejo orožniki. — Zopet sneg. Po večtedenskem Tuz-nem vremenu, ki je popolnoma odpravilo sneg ter osumilo ceste, je v noči na pe ek zopet začelo snežiti. Zapadlo ga je p:ecej po bližnjih hribih, dečim je v ravnin, že čez dan Izginil. _ Predpustno rajanje. Vse se že z veliko mrzlico pripravlja na predpustno rajanje, kar nam pričajo številni reklamni lepaki, ki nas vabijo na razne društvene prireditve, kakor Sokol K J S. RK, Slov. tenis klub itd. Prireditev bo za le oš.iji pust na pretek, tako da se bo težko odločiti, kam bi človek sel. zlasti še, če je žep prazen, prireditev pa naenkrat toliko. Mislimo pa da suša ne bo mnogo motila in da bodo vse prireditve dobro obiskane, kakor so bile se vsako leto. _ Svoj 50ietni jubilej je te dni praznoval splošno znani In priljubljeni zdravnik g dr. BlanKe Viljem, ki je obenem tudi šef zdravnik pri tukajšnji ekspoz turi OUZD. številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi! _ Svinj8*! sejem. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 200 svinj, od katerih je bilo prodanih 59. Prolenki s a-ri od 6 do 12 tednov so se prodajali po 110 do 250 dir za komad, debele svinje po 8 do 8.50 In plemenske svinje po 6.50 do 8.25 din za kg žive teže. _ Novi grobovi, v ponedeljek zjutraj je v 62. letu starosti umrl splošne znani mestni stavbenik g. Viljem Dengg. Pokojnega so pokopal^ včeraj popoldne na me-9 nem pokopališču. Prizadetim naše s ožilje! _ Aretacija. Policija je aretirala dve sumljivi kmetici iz bližnje okolice. Pri preiskavi so našli pri njih večjo množino kresilnih kamenčkov tn saharina. Za predmete nista mogli povedati, kje sta jih dobili; zato je verjetno, da sta v zvezi s tihotapstvom Proti kmeticam je vložena kazenska ovadta. — POvp rase vanje po vinu. Zadnje čase so postale zelo živahne kupčije z vinom, kar ram dokazuje zlasti to, da vozi skozi Ptuj dnevno po vec težkih avtomobilov, naloženih s polnimi sodi vina, ki priha ajo iz Haloz in Slovenskih goric. Cena vinu se je temu primerno tudi že dvignila In se prodaja mešano vino po 3 do t din, sortirana vina pa po 6 do 8 din Pričakovati pa je. da se bodo cene še znatno dvignile. Dlcholas SHuerr Hiša groze J roman L Jack Hopkins je zamrmral nekaj v odgovor Kaj je dejal, Cable ni slišal. Slišal je samo dekličin šepet kraj sebe: — Bili ste sijajni, gospod Cable, sijajni! — Jaz? je ponovil misleč, da se mu znova roga in zmajal z glavo. _ Vem to, — je dejala nežno. — Vi boste seveda to tajili. Ker se včasih bojite, mislite, da ste strahopetnež. Dvomila sem o tem — zdaj vas pa poznam bolje, nego se poznate sami, gospod Cable — Pa mi povejte, kaj veste, — je odgovoril Cable in poskusil nasmehniti se. — Ker potrebujem vzpodbude, če je kaj takega mogoče. — Ko je ta grozna prikazen prilezla iz stene, — je dejalo dekle, — je malo manjkalo, da nisem omedlela. Kriknila sem in se naslonila na vas In ko sem se naslonila na vas, da bi ne padla ko sem, se vas držala, drhteč po vsem telesu, ste stali krepko kakor hrast. Bili ste bledi, toda tresli se niste. — Bil sem okamenel od groze, — je priznal Cable. — Mislite? Bliskovito ste potegnili iz žepa samokres in ustrelili brez oklevanja Morda ste nam s tem vsem rešili življenje. vni. Znova so razbrskali ogenj v knjižnici, segreli so na njem lonec vode in Elsa Macdonaldova ie ob vezala Jacku Hopkinsu glavo. Orožja ni imel in ker je bil očividno brez moči. sta se Lucas in Cable posvetovala v drugem kotu knjižnice. Lucas je menil, da bi bilo najbolje, če bi vsi sedli v njegov veliki avto, ki ga je imel v garaži in se odpeljali v vas Tam bi mogli pustiti Hop-kinsa v zaporu. Zjutraj bi se lahko vsi vrnili in pri dnevni svetlobi bi preiskali tajni hodnik. — Kapitan Arthur AUen Lucas je bil čuden mož, — je dejal boli zamišljeno. — Ne preseneča me, da je imel v svoji hiši taien hodnik Čudim se le, da je imel samo enega Morda jih je v hiši celo omrežje. Skrbna proučitev načrta te hiše bi nam morda odkrila kaj zanimivega — Ta čas bi pa lahko zaslišal Hopkinsa, — je predlagal Cable. — Temu se jezik ne bo razvezal, to je star mornar, ki je bil dolgo v kapitanovi službi. In ko ie stopil kapitan v pokoj, ga je vzel s seboj in bil mu je najljubši sluga — drugače pa zelo zopern kolikor se spominjam, ker ie bil vedno pijan in je počel v hiši, kar je hotel. Toda kapitan mu tega ni zameril Ta bo molčal kakoi riba. lahko pa poskusimo izvleči kaj iz njega Cable je vedel, da govori Lucas z ni;m povsem drugače, odkar je bil obstrelil orjaškega mornarja. Govoril je z njim malone spoštljivo, kakor s sebi enakim. — Raje mu zastavljaj vprašanja ti Ti veš. kako je treba zasliševati priče, — je dejal Lucas — Prav zato nočem storiti tega. — je odgovoril advokat. — To bi se zdelo uradno in s tem bi ga zastrašil Vprašaj ga samo, kako je prišel sem in :akaj je Zlezel v tajni jašek, če ima v tajnem hodniku še pomočnike in koliko jih je tam. Lucas je prikimal z glavo in se obrnil k Jacku Hopkinsu. Le-taje sedel udobno v naslanjaču z belo obvezano glavo in s ščetinastimi brki tako, da je spominjal na divjega Turka, pripravljenega na največjo krutost Sedel je daTeč od peči pove-šene glave in divie je buljil z očmi, zroč zdaj na ta zdaj na oni obraz. Niti dekleta ni pogledal prij^zneie. niti nji se ui zahvalil za to. da mu ie rano oprala in obvezala. Samo krepke roke je prekrižal na prsih in zrl na svoje ječarje. kakor da bi iih hotel z največjim veseljem raztrgati na koščke Njegova pozornost je veliala v prvi vrsti sloki postavi Johna Cab^a. — Tako, zdaj bi nam pa lahko povedali, kako ste prišli v to hišo in kaj ste počeli na tajnem hodn'ku vodečem v sobo starega kapitana — ie začel Guy Lucas. — Nikoli nisem bil navdušen za besedičenje, — ie odgovoril stari mornar mi ko Povem vam resnico ker je enostavna Ali se spominjate, kako sva se pred dvema letoma razšla s kapitanom, gospod Guy? — Spominjam se. da ste bili odpuščeni, — ga ie popravil Guv Lucas. — Začelo se je s tem, da je zalučal vame stol, češ, da sem bil pijan, jaz sem mu pa odgovoril. — Toda to je preteklost in njo lahko zakrijemo s plaščem pozabe Odšel sem in mislil sem. da se ne bom nikoli več vrnil Toda kmalu sem bil suh. a nazaj na morje nisem mogel Potem sem sp oa spomnil, da je danes kapitanov rojstni dan Nano-til sem se sem, ker se gotovo spominjate, da je dobil na kapitanov rojstni dan vsakdo, kar ie hotel in da se kapitan ni nikoli z n.komur prepiral. — To itak ni važno Vem. da je bil roistni dan edini praznik, ki ga je kapitan praznoval. Božični prazniki mu niso pomenili nič Njegov rojstni dan mu je bil božič in vsi prazniki skupaj. — To je res, — je pritrdil Lucas To ie bil edini dan v letu, ko ni mogel nikomur ničesar odreči. — Zato sem nrslil, da bo najbolje, če se oglasim pri njem. ker sem bil prepričan, da mi bo pomagal. Hotel sem ga prositi, da bi me sprejel nazaj v službo Na tem ni bilo nič slabega Poskusil sem bil na vseh straneh in tako sem si mislil, da lahko poskusim še tu. _i_— — Urejuje J otip Ittp—Mi — Zrn »Narodno tiskarno« Plan JaraD — 2* upravo Id tnaeratoi del usta Oton Chrtstof — Val v LJubljani .__