Za poduk in kratek čas. Naša mladina. Jubelko ne pada ilaleč od debla. nNar. pr." Premehki stariši navadno pravijo: Otrok se nima paineti, ko bo večji in pride k pameti, bode že ubogal! — Matere se kratkočasijo s svo- jimi otroci in tako že v zgodnji mladosti z njimi svojeglavnost izredč. Kar le otrok zahteva, da 8e mu; vse se mu prizanaša in pregleduje; sploh nekateri tako ravnajo, kakor da bi navlašč otroke boteli spriditi. nOrok je še mlad in rnajben, moram mu pustiti njegovo voljo", pravi nespametna mati. V poznejših letih mu bo tedaj pamet, ubogljivost kar sama po sebi prišla, kali? Dokler bo vladala ta nespametna misel pii materah, tudi otroci ne bodo bolje zrejeni, in šola ne bo mogla pri otroku tega popraviti, kar je pokvarila domača hiša. Najsvojeglavnejši otroci so pa navadno taki, ki nimajo očeta; matere ne morejo ali ne znajo pridobiti si pokorščine ia veljave. Po desetkrat zapoveduje, preden otrok enkrat uboga. Kedar pa taka mati otroka kaznuje, smili se ji tolikanj, da ž njim vred joka in obžalnje, da ga je kaznovala; toliko da otroka ne prosi odpuščenja! Nespametna prijenljivost! Tako pride kazea ob vso veljavo. Ali se bomo potem čudili, da taki stariši plešejo, kakor jim otroci godejo. Veliko je mater, ki zamolčč napako otrok očetom, ki se zvečer od opravkov vračajo domu. Dostikrat pa se oče kar nič ne zmeni za odgojo; ako pa kaznuje, potem pa nespanietne matere otroke branijo pred očetom, jn vpričo otrok imenujejo kazen neopravičeno. Žalostno je, da so taki zakonski, še bolj žalostno pa je videti tako slabo izrejene otroke; taki potem po hisah gospodarijo in stariši so jim v strahu. Na8protno pa se pregreše starisi, ki pravijo: Otroku se ne sme nikdar po volji storiti. Otroci se kaznujejo za vsak še tako majben pregrešek. Taki ne delajo razločka, ali otrok kaj stori iz nevednosti ali iz nagajivosti, za vsako reč je šiba ali post. Osorni pogled, žuganje in strahovanje pripravi otroke že v prvih letih ob vso v e s e 1 o s t, ker se bojč palice, s to pa se odgajajo le sužnji. Nekateri stariši ae tudi prav radi znebe skerbi za izrejo otrok, in izročajo svoje otroke tujim rokam, ali pa navalč vse cerkvi ia šoli. — Nespametne matere se ogibajo svojih otrok, da poslušajo drugod prazne čenče; med tem časom so pa otroci sami, ali izročeni tuji dekli. — Zopet drugi so pa tako nespametni, da se hot6 ponašati s svojimi otroci. S podučevanjem poprej začenjajo, preden je otrok zrel za to. — Umetno pospešujejo razvoj dusnih moči pri otrocih, in pred ča8om se dušne moči uporabijo. To pa skoduje otrokom ne le na pameti, temveč tudi na srcu; otroci od starišev slišijo, da so pametni, da 80 bogati i. t. d., ošabnost ia napuh se zgodaj polasti njihovega srca, to kažejo s tem, da druge zaničujejo; otroke pri 7—8 letih že vičejo, in v 10. ali 11. letu so že gospodje ali gospodičine. Taki otroci se ved6 enako mrzlo in ošabno do atarišev, učenikov in predpostavljenib, kakor do svojih součencev, in z djanjem kažejo, da nobenega ne čislajo in zelo visoko sami sebe cenijo. Poglejmo sedaj razmerje med družino in šolo. Da se stariši ne znienijo za šolo in komaj da učenika po imenu poznajo, to bi bil še najmanjši zleg; a to je hudo, da učeuika pri njegovem delu ne podpirajo. — Ko bi stariši otrokom zatrjevali, da naj se med potjo lepo ved6, kakor se omikauemu spodobi, ne vem, ali bi bilo še toliko razgrajanja med putjo v šolo in iz šule. — Vprico otrok se udeniki obdelujejo in čez zobe vlačijo; ako pa učemk še kazuuje, potein je pa ogenj v strebi. — Ako se pa take reči razglasč, je kriv vsega učenik; otroci pa so nedolžni. Kdo se bo potein čudil, da je mladina čedalje bolj spridena, tedaj tudi čedalje bolj surova; neotesanost in surovost prav posebuo lepo cvete tam, kjer je srce spačeno in hudobno; otrok, ki učenika ne spoštuje ia ne uboga, tudi starišev ne bo spoštoval; v tem pa najdemo ključ do spridenja naše mladine. Kdor se Boga boji, spoštuje tudi stariše, in nad njimi se uauči tudi druge ljudi spoštovati; kjer pa tega ni, razširja se spridenost in spačenost čedalje bolj in le posebne, izvanredue okolnosti obvarujejo posamezne občne spačenosti, reciino naravnost, posebna milost božjain človeku prirojeni čut pobožnosti mladino še spodbuja k pokorščiui do Boga in njegovih zapovedi. Stariši otroke nauče lagati ali zatajevati se, bodi si vedoma ali nevedoma. Neveden otrok ima vse za resnico, kar se mu pripoveduje. Otroci in norci govor6 resnico. Gojitelji so pa sami dostikrat krivi neiesničnosti pri otrocih, in uaj bi raje same sebe tožili, a ne otroke. Koliko je pri goapodi vse na videz? Vpričo drugih se vesele, čudijo, ali so žalostni; ko so pa stariši sami, zve se se le resnica. Koliko se govori v p r i č o otrok, ko vendar sami vedrt, da ni res! Odraščeni otrokom nalašc ali iz šale pripovedujejo neresničnosti; v kratkem se otroci tudi tega naučč, in namesto govoriti resnico — lažejo se. Veckrat stariši otrokom kaj piipovedujejo, in ko otroci to za resnico imajo, pa piavijo stariši, saj je bila to le šala! To si otroci zapomnijo in odkritosrčnost, priprostost se zgubi, namesto nje pa nastopi zvijačnost iu lažnjivost. Otroci pa tudi lažejo iz bojazljivosti; bojč se namreč kazni, in da bi se ji odtegnili, pa lažejo. Modrost tedaj veleva, otroku, ki svojo krivico spozna, prestopek spregledati, ali vsaj prizanesti euu nekaj kazni. Kako da se otroci izrejajo v prebrisane lažnjivce, kaže to-le: Več je gosposkih starišev, kterirn je olikana priliznjenost Ijubaa od blage iu priproste resnice, in otroci večkrat slišijo praviti, da je vnanja olika več vtedna od kreposti. Vljudnost zahteva, da otrok resnico zamolči in laž govori tako, da se prikupi. Otroke hvalijo, ako druge prav prebrisano nalažejo in si pomagajo z zvijačo in pretkanostjo iz zadrege. — nAko kdo po meni popraša, pa reci, da me ni doma", — tako veleva mati otroku ! — R e v n i stariši pa otroke doma pridržujejo, in v šolo prišedši so bili prejšni dan vsi bolni in klaverni, se ve, včasib pri zdravem srcu; — da bi zbudili pri rahlih srcih usmiljenje, otroci pripovedujejo grozne reči o svojem domačem uboštvu! — Ko bi boteli to nadaljevati, ne pridemo do konca in kraja. (Konec prihodnjič.) Repatica Ooggia. Repatica nCoggia" (beri: Kogžija), ki se v tem mesecu na ponočnem nebu med velikim ,,vozein" in nseverno zvezdo" vidi, zagledal je 17. apr. t. 1. v Marseilu na Francoskeoi Coggia, po kterem se tudi repatica tako imenuje. Naj posnarnemo pii tej priliki nekaj o repaticab sploh iz  knige: nSchoedler-,jeva rlzika" II. snopič ,,astrono-  mija", ktero je izdala nMatica slovenska" in iz druzih virov. Repatice (kometi) sostavljene so iz živejega, zvedi podobnega prednjega konca, j e d r o imenovanega, in iz svitlega repa, ki je večidel od solnca odbrnjen. Ta rep se pogostoma več milijonov milj dalječ od solnca po svetskem prostoru vleče, čez velik del nebeškega obloka. Njih poti kažejo tiste videzne nerednosti, kakor včasib. premičnice (plaaeti) in se večjib, ker jih v navadnem teku motijo celo spremnice (trabanti) poglavitnih premičnic, kar spričuje, da je tvarina repatic veliko tenša od premičnic. Repatice so le po nekoliko dni ali tednov ali mesecev, skoro nikoli pa za dalj časa vidne. Le repatica leta 1811. se je lepo vidila pol leta. Bližej solnca so, hitreje se premikajo in bolj svetijo. Kaj da je prav za prav rep ali metlja, kakor ji pravijo tudi Kitajci, ki so prvi že več kot 500 let pred Kristusom repatice poznali, ni še prav znano, kakor ga tadi vsaka repatica nema, uektere pa po 2, 3 in še več. Zvezdoznanci pravijo, da je plast zraka ali tanke megle, ktera odseva od jedra, je toraj različna, kakor jedro  sarao, ktero je gostejše ali tenše, toraj tudi svit-  loba jedra iu repa veča ali manjsa. Dozdaj pozna zvesdoznanstvo na tenko nad 200 repatic, manj znanih je nad 500, in skoro vsako leto zapazijo se po 3 nove. Vseh skup si domnevajo zvezdoznanci več tisoč milijonov! Zračunil se je pri nekterih tudi čas, v kterem bi se na svojem teku na našej strani zemlje zopet prikazati imele, pa se n i s o vselej. Ta nerednost dovedla je učenjake že zdavno do tega, da kometi nič druga niso kakor združene kepice onih delov, ki se kažejo v kolobarju meteorov ali spodnebnikov, ki so utrinkom čisto podobni v tem, da se nenadoma zažgo, in naglo zginejo. 0 repati zvezdi ,,koggia" je še omeniti, da bode okoli 20. julija zemlji najbližje v svojem teku prišla, ter bo iz zemlje do nje le kakih 6 miljonov milj daljave, pii nas je pa viditi več ne bo, ampak k večjemu še do večera 17. t. m. Če- ravno manj znane so vendar tudi repatice — zvezde, nebeske piikazni, ki ničesar druga ne pomenjajo kakor to, da so dela božja neizmerne modrosti!