5 konoplan induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXIII. DECEMBER 1984 Kaj bomo izvažali prihodnje leto? Če ne bomo dosegli dogovorjeni plan izvoza na konvertibilno tržišče, potem je vprašljivo, koliko surovin bomo lahko prihodnje leto uvozili. Tako nekako nam piše na koži, kar beremo in poslušamo preko celega leta. To je izvajanje gospodarsko stabilizacijskega programa, katerega zvezna vlada izvaja in vpliva na gospodarsko gibanje v sleherni delovni organizaciji. Deviz ni in vsaka delovna organizacija se skuša do njih dokopati na razne načine in nenazadnje tudi z željo po spremembi deviznega zakona. Gospodarstvo naj bi končno prešlo k ekonomiji realnih vrednosti, to pa obremenjujejo dolgovi, nepokrite tečajne razlike, produktivnost itd. Posledica vsega tega so tudi predpisi, ki posegajo v gospodarska gibanja v sleherni delovni organizaciji. Neprestano povečujemo rast izvoza, saj se celokupen izvoz v naši delovni organizaciji (skupaj s klirin-gom) giblje že kar okrog 70 % celotne vrednosti prodaje. Predvsem izvažamo naslednje izdelke: tisoč metrov, prodali bi jo pa lahko 350 tisoč metrov. Ta razlika v gibanju med naročili in izdobavami naših izdelkov nas bremeni in lahko se zgodi, da nas bo naš največji švedski kupec IKEA zapustil. Zato nikakor ne moremo biti mirni, dokler nam stoje ene statve zaradi pomanjkanja materiala ali tkalke. Še tako prizadevanje delavcev za večjo produktivnost ne more pripomoči k večjemu uspehu, dokler se pojavljajo zastoji v proizvodnih obratih. Ali nam bo ostalo toliko deviz za surovine, kakor letos, tj. 45,9 % od izvožene vrednosti, še ni znano, ker so nerešeni še nekateri problemi, ki bodo vplivali tudi na ta odstotek. Področje delovanja zakona o deviznem poslovanju ima še število odprtih vprašanj za leto 1985, za reševanje katerih je pristojen SIS za ekonomske odnose s tujino. Predvsem so to vprašanja, ki zadevajo: — izračun družbeno priznanih reprodukcijskih potreb, — šotori: NEMČIJA — nosilna tkanina in izdelki iz nosilne tkanine: ŠVEDSKA — zavese: ZDA, FINSKA — poštne vreče: DANSKA — jadrovina: ETIOPIJA Za lažji pregled kako raste izvoz v INDUPLATI, pa si poglejmo tabelo izvoza zadnjih dveh let in planiran izvoz za leto 1985: Izvoz na konvertibilno področje: plan 1983 2,652.000 US $ realizacija 1983 2,032.000 US $ % 1983 77 % plan 1984 2,055.506 US $ predvidena realiz. 2,250.000 US $ % 1984 109 % — enotna merila v zvezi z odplačilom kreditov (zadolževanje), — določitev obsega sredstev za pospeševanje izvoza (da ne bi zopet stimulirali izvoz surovin). V preteklosti oz. do leta 1979 je naš izvoz znašal 500 tisoč do 700 tisoč US $ na leto. Nato smo presegli milijon dolarjev, sedaj pa »naskakujemo« 3 milijone dolarjev. Izdelati za 2—3 milijone izdelkov v enem letu ni »mačji kašelj«, ampak je bilo in bo povezano z izrednimi prizadevanji delavcev na vseh področjih, še zlasti zato, ker izvažamo oplemeniteno tkanino in kon-fekcionirane izdelke. 3 milijone dolarjev v letu 1985 pomeni pravi izziv naših kupcev — ali bo naša DO prekoračila Rubikon, potem bo to pomemben delovni uspeh v prihodnjem letu. Glede obilice problemov, ki se vsako leto pojavljajo, smo prepričani, da bomo zmogli tudi zgoraj navedene, kakor smo to vedno znali, z dobro voljo poiskati pravo pot. Avgust Orehek plan 1985 3,015.000 US $ kar pomeni 30 % rast izvoza Izvoz na klirinško področje: plan 1983 realizacija 1983 % 1983 10,442.000 CI $ 5,640.000 CI $ 54% plan 1984 8,910.000 CI $ predvidena realiz. bo realizirano % 1984 100 % plan 1985 11,360.000 CI $ kar pomeni 27 % rast izvoza Razmere gospodarjenja nam niso bile nikoli vnaprej znane, posebnih pretresov med letom ni bilo in upajmo, da jih tudi tokrat ne bo. Zagotovljena naročila naših inozemskih kupcev nam dajejo upanje za realizacijo planiranega izvoza. Skupen izvoz na konvertibilno področje v letu 1985 bo predvidoma znašal procentualno po državah: Nemčija Švedska ZDA Naši inozemski kupci na konvertibilnem trgu bi še želeli kupovati nekatere naše izdelke, pa jih, žal, ne moremo več izdelati. Povpraševanje je še zlasti po šotorih za intervencijske namene, prav tako tudi po nosilni tkanini, ki jo bomo predvidoma izdelali 250 k-K-K-k-K-k-k-K-k-k-k-K-K-K-K-k-K-K-K-K-k-K-K-k-Kk-k-K-K-k-K-K-K-k-K-K-k-k * T ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ fr************************************^ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ČLANOM KOLEKTIVA ŽELIM OBILO USPEHOV PRI DELU, ZDRAVJA IN OSEBNE SREČE V LETU 1985 40 % Danska 8% ★ 31 % Finska 4 % ★ 15% Etiopija 2% ★ GLAVNI DIREKTOR SREČO BERGANT Količinski plan proizvodnje za 1.1985 Količinski plan proizvodnje TOZD Proizvodnje in TOZD Konfekcije je bil izdelan na podlagi predloga komercialnega sektorja in TOZD Maloprodaja z upoštevanjem proizvodnih kapacitet proizvodnih TOZD. TOZD PROIZVODNJA Predilnica Plan predilnice za leto 1985 je 769.500 kg preje. Povprečna planirana metrična številka preje je Nm 13,9. Plan za leto 1984 je bil 700.500 kg. Nekoliko višji plan za leto 1985 gre na račun nižje povprečne Nm. Debelejša preja — več kilogramov. Za normalno obratovanje naše tkalnice v letu 1985 potrebujemo 1,536.000 kg preje, kar pomeni, da naša predilnica pokriva samo polovico naših potreb. Planirana je nabava 279.000 kg bombažnih in 472.000 kg sintetičnih prej in mešanic. Sukalnica Plan sukalnice za leto 1985 je 397.000 kg, kar je enako letošnjemu planu. V tem obratu bo potrebno na nekaterih strojih obratovati tudi v treh izmenah, glede tega, da ni možno nabaviti sukane preje N m 40/5 poli-ester-bombaž v zadostnih količinah. Tkalnica Tkanine Izdelano 1984 Plan 1984 Plan 1985 Indeks 1984 = 100 tekoči metri 2,903.152 3,196.500 3,174.000 99,3 kvadr. metri 3,937.984 4,811.410 4,762.715 98,8 000 votkov 3,597.326 3,956.180 3,964.370 100,2 rustikal t. m 192.193 197.000 198.000 , 100,5 rustikal m2 538.576 539.400 568.400 105,4 Iz tabelarnega pregleda je razvidno, da je količinski plan proizvodnje za leto 1985 skoraj enak letošnjemu. Rubrika »izdelano v letu 1984« ni čisto točna, ampak je izdelana za 10 mesecev 1984. leta in ocene za mesec november in december. Če to rubriko primerjamo s planom za leto 1985, ugotavljamo le delna odstopanja in zato predvidevam izpolnitev fizičnega plana za leto 1985. V tkalnici plan za leto 1985 predvideva troizmensko delo na 20 statvah (Pioanol, PGV, Somet) in 3 pletilnih strojih. Oplemenitilnica Plan oplemenitilnice bazira na planu tkalnice z določenimi korekturami. Z ozirom na to, da je naš širin-sko razpenjalni stroj za artikle s širino 260 in 300 m preozek, moramo iskati usluge sušenja, termofiksira-nja in apretiranja izven DO, in sicer v PLETENINI Ljubljana. V letu 1985 planiramo usluge za zgoraj omenjene faze za 282.500 t. m. To je manj, kakor je bilo prejšnja leta, to pa zato, ker na tkalskih strojih SOMET tkemo ozke tkanine v dvojni širini za izvoz v ZDA. Naši kooperanti za oplemenitenje tkanin so še MTT Maribor — tiskanje tkanine za šotorska krila. Plan oplemenitilnice za leto 1985 je 3,602.500 t. m in se takoj opazi, da je višji od plana tkalnice. Ta razlika nastopa zaradi tega, ker v tkalnici izdelujemo posamezne artikle v več širinah na istem stroju (tkanina za stolčke, tkanina za zavese, tkanina za gugalnike); planiran je tudi nakup tkanin za našo konfekcijo. Od skupno planiranih 3,602.5001. m bomo 1,376X00 t. m predelali v TOZD Konfekcija, 1,078.000 t. m izvozili in 1,148.500 t. m prodali na domačem trgu. Plan barvanja preje za leto 1985 je 410.700 kg preje. Za normalno obratovanje oplemenitilnice v naslednjem letu potrebujemo 265,4 ton uvoženih kemikalij in 306 ton kemikalij domače proizvodnje. Poleg tega potrebujemo še 8,7 ton barvil iz uvoza. V obratu oplemenitilnice je planirano dvoizmensko delo na vseh strojih in fazah dela, razen na širinsko razpenjalnem stroju ARTOS, kjer je planirano štiri-izmensko delo. TOZD KONFEKCIJA Kapacitete TOZD Konfekcija v letu 1985 so v pretežni meri zasedene z izdelki za izvoz na konvertibilno in klirinško področje, kar je razvidno iz tabelaričnih pregledov. Proizvod e. m. konver- tibilni domači trg trg mali šotori kom. 25.600 300 veliki šotori kom. 5.525 250 prigrade kom. 6.000 870 ostali šotori kom. 10.300 160 poštna vreča Danska kom. 30.000 — avio vreča Danska kom. 5.000 — gugalnik IKEA kom. 20.000 — prevl. za stol POEM 5 kom. 25.000 — prevl. za stol KIMSTA 6 kom. 45.000 — Planirana količina šotorov je v višini dosežene v letu 1984, vse pa kaže, da bo ta količina presežena, ker se predvideva izdelava šotorov skozi celo leto. Kapacitete konfekcije šotorov v ( JE Radomlje so zasedene s proizvodnjo izdelkov za klirinško tržišče (program DUNAV); Proizvod e. m. plan 1985 doseženo 1984 ŠD 85 kom. 200 (ŠD 80) 200 Cerada R 1 kom. 1.000 623 Cerada R 2 kom. 1.000 1.567 Razsvetljava ŠD 85 kom. 200 (ŠD 85) 200 Iz plana ceradnega oddelka bi omenil samo najpomembnejše izdelke: 1.000 kom. cerade R 1, 1.000 kom. cerade R 2, montažne hale (koridor), mehovi za avtobuse SANOS, MAN in MERCEDES, ter varjenje vseh streh za turistične šotore. Plan oddelka kovinskih konstrukcij je v ozki povezavi s planom konfekcije šotorov in ceradnega oddelka: izdelava ogrodij in pribora za šotore in montažne hale. Podobno kakor v TOZD Proizvodnja tudi v TOZD Konfekcija potrebujemo kooperante za raznorazne usluge, ki dopolnjujejo naš proizvodni proces. V mislih imam zaščito kovin (cin kanj e in eloksiranje). Oddelek notranje opreme v Mengšu bo tudi v prihodnjem letu vključen v konfekcioniranje izdelkov za konvertibilno tržišče. V tem oddelku se izdelujejo prevleke za stole iz nosilne tkanine za Skandinavijo. Spričo tega bo v letu 1985 veliko manj prtov in garnitur v primerjavi s prejšnjimi leti. Vsi količinski plani so realni, ker so postavljeni na podlagi preverjenih normativov za posamezne artikle z upoštevanjem obstoječih kapacitet strojnega parka proizvodnih TOZD. Pavle Stoimenovski Informatika pri nas V zadnjih mesecih se z računalniki srečujemo skoraj povsod. Še več — predvsem po zaslugi šolarjev so računalniki prišli v naš dom. Postali so del našega vsakdanjega življenja. Po svetu je ta prodor v hišo še močnejši, poleg osebnih računalnikov so tu še hišni računalniki, teleteks, pa mikroprocesorji raznih vrst in namenov (gospodinjski aparati, igrače ...). Prav zaradi otrok, ki brez računalnika kmalu sploh ne bodo več mogli »živeti«, se z računalništvom spoznavajo tudi njihovi starši. Marsikdo bo tudi sam poskusil uporabiti osebni računalnik, všeč mu bedo igrice (morda šah), ali pa bo celo poskusil programirati. Tako se vsaj dve generaciji doma srečujeta z novo tehniko — ki pa sploh ni več nova. V proizvodnji, raziskovalnih dejavnostih, medicini, letalstvu, v bankah, v državni upravi (statistika, carina, davki) brez računalnikov že vrsto let ne bi bilo moč delati. V naši državi smo na tem področju, žal, precej v zaostanku, pa tudi naraščanje uporabe računalnikov je kar desetkrat prepočasno. Tako zaostajanje pa danes pomeni zaostajanje tehnološkega razvoja nasploh. Je pa v Jugoslaviji nekaj delovnih organizacij, ki uspešno uporabljajo računalnike že vrsto let. Med njimi smo tudi mi. (Za mlajše člane kolektiva: 1963. leta smo pričeli uporabljati klasične mehanografske stroje, 1971. leta elektronski računalnik IBM S/3 in 1983. leta računalnik IBM S 38. V tem času smo razvili vrsto obdelav za domače in delno tudi za zunanje uporabnike. Žal pa tudi sedanji računalnik nima zadostnih kapacitet — zaradi znanih uvoznih omejitev.) Čas je tudi v naši DO prinesel nove zahteve uporabnikov. Za uspešno poslovanje tako v osnovni dejavnosti — tekstilni proizvodnji kot v strokovnih službah (npr. nabava, prodaja, računovodstvo, kadri) so informacije vseh vrst vedno bolj potrebne. V delovnih organizacijah nastajajo informacijski sistemi. Naš informacijski sistem (ki ga je v prejšnjih mesecih potrdil tudi delavski svet) sestavljajo: — proizvodni informacijski podsistem, — kadrovski informacijski podsistem, — nabavni informacijski podsistem, — prodajni informacijski podsistem, — finančno-računovodski informacijski podsistem, — ekonomskoanalitski informacijski podsistem, — splošni informacijski podsistem. Vsak podsistem proizvaja in obdeluje celo vrsto lastnih informacij, množico podatkov pa zahteva tudi od drugih. Isti podatki torej nastopajo v več podsistemih, zato morajo biti na razpolago vsem, ki jih potrebujejo. Pri tem morajo biti točni in ažurni. Da je za tak podatkovni sistem potreben ustrezen računalnik, nikjer v svetu ni več dvoma. Ustrezen pa je le računanik, ki ima zadostne kapacitete, da v svojem spominu hrani vse potrebne informacije, da jih dovolj hitro obdela in, da jih uporabniku posreduje na njegovo delovno mesto — takrat, ko jih ta potrebuje. Izgradnja računalniško podprtega informacijskega sistema je zahtevna, dolgotrajna in dokaj draga. Uporabniki morajo svoje delo prilagoditi novim zahtevam, potrebne so nekatere organizacijske spremembe. Računalniško opremo moramo modernizirati in povečati kapacitete — uporabnik prične uporabljati terminal. Ob vsem tem zgradimo veliko, zanesljivo in ažurno banko podatkov v računalniku — brez nje nam še tako moderna oprema ne nudi zahtevanih informacij. Vse to lahko dosežemo šele v nekaj letih intenzivnega dela tako uporabnikov kot sodelavcev računalni-ško-informacijske službe (pri nas službe za elektronsko obdelavo podatkov). Zato gradimo informacijski sistem v več fazah. Prva faza dela je že za nami. Ustvarili smo temelje baze podatkov in začetke terminalske mreže. V drugi fazi bomo nabavili novo opremo, ta pa nam bo omogočila celovito izgradnjo baze podatkov in precej terminalskih obdelav — uporabnik bo na svojem delovnem mestu komuniciral z računalnikom. Šele v tretji fazi (do 1. 1990) pa lahko računamo, da bo računalniška oprema zadostila vsem uporabnikovim zahtevam. Vendar je planiranje za več kot pet let na tem področju zelo vprašljivo — razvoj informacijske tehnologije je namreč tako hiter, da se v petih letih pojavi že cela vrsta naprednih novosti. In te novosti bomo poskusili tudi vključiti v naše delo. Branko Novak Tudi sodobna oprema postane slej ko prej tehnološko zastarela < Novo parkirišče nudi zadostno število parkirnih mest za naše trenutne potrebe Kljub prepovedi je še vedno najlažje parkirati kar ob vhodu v tovarno Dopisniki, ideje, želje — kje ste? Ob prelomu Mrak je s svojo sivo roko nežno začel božati mesto in sneg se iz belega spreminja v sivo, toplo odejo. Ljudem na ulicah zastane korak, ko srečajo znanca ali prijatelja. Topel stisk roke, morda poljub in iz srca izrečeni »Srečno«. Ljudje hite domov, v topel objem domačih, še malo... Skozi okna prodira na ulice zlata svetloba, prebodena tu in tam z živo-pisanim utripanjem luči na novoletnih jelkah. Doma še zadnje priprave. Tisti, ki novo leto preživljajo doma, v krogu ljubljenih, še zadnjič pregledujejo jedačo — obvezna novoletna potica, dobrote sladkarije, zelje, ki prija po polnoči. Še trenutek in pred vrati bodo pozvonili tisti, ki prihajajo na obisk, dobri znanci, s katerimi bo novoletni večer prijetnejši. Drugače je s tistimi, ki iščejo zabavo, v množici, morda neznanih obrazov. Lepše polovice urejajo še podrobnosti, s pričeško, obleko in ličenjem, moški pa tako vedno priganjajo. In nato okoli osmih se navadno prične. Najprej seveda večerja, kozarec vina, nato ples, smeh, pesem. Ali pa televizija, saj je vseeno. Samo, da je lepo. Pogledi na uro. Kazalca se približujeta in tudi onadva komaj čakata, da si pritisneta novoletni poljub. Nato pa — polnoč. V trenutku se srečata, samo v enem samem — staro in novo — in ne bosta se nikoli več. In tedaj Tema, dotiki rok, dotiki ustnic, najlepše želje, izrečene iz srca, z najboljšim namenom, povedane šepetaje, na uho. Zopet luči, glasba, smeh, petarde, ki kakor da bi hotele novo leto dokončno zbuditi iz dremavice. Rakete pozdravljajo novorojenčka; rdeča (ljubezen), zelena (trava), modra (morje)... In končno se rajanje umirja s prijetno utrujenostjo. Postelja, oči za trenutek uprte v strop, nasmeh v očeh in misel — Tu je! Darja Pleše Ekipa Induplati ponovno občinski sindikalni prvak Z mesecem decembrom se zaključi vsakoletno sindikalno športno tekmovanje. Na zaključku se opravljajo analize uspehov in neuspehov ter načrtuje delo za naslednje leto. Naš cilj, postati vseekipni sindikalni prvak občine Domžale, se je v popolnosti izpolnil. Tekmovanje organizira komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu, izvaja pa Zveza telesno-kultumih organizacij občine Domžale. Tekmuje se v 9 disciplinah v moški in v 5 disciplinah v ženski konkurenci. Vsako doseženo mesto se točkuje po naprej določeni tabeli. Število doseženih točk je odvisno od števila nastopajočih ekip in končno od doseženega mesta. Letošnjega tekmovanja se je skupno udeležilo 27 ekip sindikalnih organizacij. Naša ekipa je sodelovala v vseh 9 moških in 5 ženskih disciplinah. Skupno smo zbrali 232 točk, kar je bilo za 10 točk več od ekipe Tosa-me, ki je zasedla drugo mesto, in kar za 59 točk več od ekipe Papirnice Količevo, ki je na koncu zasedla tretje mesto. V letošnjem letu smo na sindikalnem tekmovanju dosegli: 2 prva mesta (streljanje ženske in balinanje), 2 druga mesta (streljanje moški in namizni tenis), 2 tretja mesta (nogomet in odbojka ženske), 1 četrto mesto (kegljanje ženske), 2 peta mesta (smučarski teki in odbojka moški), nato pa smo še dosegli šesto mesto v šahu, sedmo mesto v kegljanju moški, deveto mesto pa v veleslalomu ženske in moški. Če analiziramo dosežene uspehe ugotovimo, da imamo v letu 1984 v primerjavi na lanskoletne rezultate, boljše dosežke v balinanju, namiznem tenisu in nogometu. Slabše pa smo tekmovali v veleslalomu. Pri ostalih disciplinah pa smo ostali na prejšnjih dosežkih. V disciplini, odbojka ženske, smo letos prvič tekmovali in zasedli odlično tretje mesto. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da nismo v nobeni disciplini zasedli zadnje me- sto. Končni vrstni red ekip sodelujočih v delavskih športnih igrah v letu 1984: 1. INDUPLATI Jarše 232 točk 2. TOSAMA Domžale 222 točk 3. PAPIRNICA Količevo 173 točk 4. MLINOSTROJ Domžale 5. HELIOS Domžale 6. LEK Mengeš 7. TERMIT Domžale 8. NAPREDEK Domžale 9. UNIVERZALE Domžale 10. BIRO 71 Domžale itd. Rajko Kavčič Zadnje mesece vse pogosteje slišimo kritike na račun kvalitete in obsega Konoplana in to od vseh strani (od »zgoraj« in od »spodaj«). Ali ni čudno, kako smo ljudje nagnjeni k temu, da radi kritiziramo, le malokdo pa se vpraša, zakaj je tako ali pa da nasvet, kako bi stvar, o kateri je govora, izboljšali. Verjemite, trudimo se, da bi bil Konoplan kar se da pester, vendar nam to vedno ne uspe v taki meri kot bi radi. Če bi vsak od vas, ki ste že kdaj rekli kako pikro besedo na račun Konoplana, sedel za pol ure in napisal kratek članek o temi, ki se vam zdi zanimiva, ali vsaj kakšno kratko novico iz obrata, v katerem delate, bi bilo že bolje. Tako pa se iz meseca v mesec ubadamo s problemom, kaj in koliko pisati. Nam v uredniškem odboru tudi kdaj zmanjka idej, ali pa časa za pisanje člankov, nenazadnje pa je Konoplan časopis nas vseh zaposlenih v INDUPLATI, ne samo članov uredniškega odbora. Skoraj ni številke, v kateri ne bi pozivali k sodelovanju. Saj ni potrebno pisati cele romane; morda prijeten dogodek ali anekdoto iz delovnega okolja (kritiziramo že tako preveč); kakšne ideje za preprosta darila za razne prilike; oglasi, (kaj bi radi kupili ali prodali, morda zamenjali); vsekakor pa nas najbolj zanimajo dogajanja v sami tovarni in njenih dislociranih obratih. Veliko bi že bilo, če bi nam svetovali oz. povedali svoje želje, kaj bi radi prebrali v Konoplanu, čeprav je ob toliko časopisih, ki jih imamo pri nas, težko biti izviren in vedno zanimiv. Tisti pa, ki ste pri izvoru informacij, takih ali drugačnih, zakaj ne pišete, zakaj se pogovarjate samo po pisarnah?! Saj vendar nimamo takih skrivnosti, za katere drugi ne bi smeli vedeti, ali pa morda vendarle?!! Kaj vse se sliši »za vogali«, »za vrati«, mnogokrat prav zanimive stvari, pa žal, ne prestopijo praga! Poizkusimo vsi skupaj naš Konoplan »peljati« še naprej tako, kot je to bilo v »starih dobrih časih«. Škoda bi bilo, da bi nekega lepega dne rekli, »saj tako ni nič vreden, ukinimo ga!«. Verjemite, bilo bi nam in vam žal za njim, pa čeprav je zadnje čase malo bolj tenek (obran) in dolgočasen. Š skupnimi močmi bomo uspeli saj smo uspeli že pri težjih stvareh. V upanju za boljše sodelovanje v naslednjem letu vam vsem skupaj želimo zdravo, zadovoljno in uspešno leto 1985. UREDNIŠKI ODBOR Ob odhodu v pokoj so . kšš iT ff * ' V' ./. 1 Julka Korbar, Francka Narobe, Ivanka Jereb, Jernej Ručigaj, Marija Nussberger, (stojijo) Marija Drolc, Marija Peterca, Marija Novak, Tončka Cerar, Hilda Jerman, Ivanka Šarc, Pavle Zupan, Ana Jež HILDA JERMAN Bilo je »vse sorte«, spominov je veliko. Najlepše je bilo, ko smo odprli dom v Umagu, ko smo — več mesecev delali vse sobote in nedelje udarniško, najtežje, ko sem morala oditi iz tkalnice. Zaradi bolezni sem bila premeščena v konfekcijo — iz Jarš v obrat v Mengeš, zadnja leta pa v Radomlje. S sodelavkami sem se povsod dobro razumela. Hvaležna sem, ker so mi v tovarni dodelili posojilo in tako omogočili, da sem si zgradila dom. Veliko sem koristila počitniški dom v Umagu, manj pa dom na Mali planini. Z mladimi sem se razumela. Kakršen si sam do njih, takšni so tudi oni do tebe. Mladi so pridni, čeprav ne gre dajati vseh v en koš, kakor tudi starejših ne. V pokoj odhajam zaradi bolezni, predčasno. Presenečena sem bila nad obdaritvijo ob odhodu v pokoj, zato se sodelavcem še enkrat iskreno zahvaljujem za darilo. TONČKA CERAR 26 let sem delala v tkalnici, kjer sem bila zelo zadovoljna. Vendar pa sem se, hočeš ali ne, vživela tako v delo kot med sodelavke tudi v prejemarni, kjer sem bila zadnjih devet let. Včasih je bilo življenje veliko bolj družabno. Ni bilo »udobja«. V službo sem hodila prva leta, iz Moravč, s kolesom, tovornjakom ali peš, kakor je naneslo. Posebno pozimi je bilo težko, pa je vendarle »vladalo« zadovoljstvo. Rada bi še delala, saj je bila sedaj dobra plača. Doma se ukvarjam kot vsaka žena, z gospodinjskimi deli, delam na vrtu, še prav posebno veselje pa imam z rejo zajčkov. V prihodnosti si želim le zdravja. Pozdravljam vse sodelavke iz prejemarne in se jim zahvaljujem za poklonjeno darilo. IVANKA JEREB Imam veliko spominov na pretekla leta, vseh 35 let sem bila v tkalnici. Časi so bili drugačni kot danes, drugačen je bil odnos mojstrov do tkalk. Imamo precej mladih tkalk, ki so dobre, imamo pa tudi mojstre, ki s težavo pridejo popravit pokvarjen stroj. Sama sem bila pred leti aktivna v samoupravnih organih, vse kar smo delali, smo delali z zadovoljstvom. Velikokrat se spomnim izletov, na katere smo se vozili s tovornjakom. Čas hitro mineva in kliub dobremu počutju sem težko čakala dneva odhoda v pokoj. Z željami za »vse dobro« lepo pozdravljam sodelavke. MARIJA NOVAK Delovne dobe imam 32 let in v pokoj odhajam, zaradi bolezni, rada. Zadnje tri leta sem delala le še po štiri ure in sicer v met-ražnem skladišču. Včasih se ie večino blaga delalo in prodajalo na oz. iz zalog, sedaj pa gre vse sproti. Delo za žensko je v skladišču dovoli težko. Pravzaprav ne vem, kaj bi še povedala, zato samo še prav prisrčne pozdrave vsem sodelavcem. MARIJA NUSSBERGER O delovnih pogojih pred leti oz. danes ne bi govorila. Delati ie bilo vedno treba. Vseskozi sem bila v tkalnici. Družabnega življenja je bilo res več kot sedaj, vendar se ga nisem udejstvovala. S sodelavkami sem se dobro razumela, tudi izletov oz. srečanj z upokojenci se bom udeleževala, če bo le zdravje dopuščalo. MARIJA PETERCA Delala je v pripravljalnici na delih obračun OD in zbiranje po- ■ ■ nnuonoU" uu vuuu■ ■ ■ datkov. V besedah je bila bolj skromna. Z nasmehom je povedala, da odhaja rada v pokoj, da se sicer spomni ožjih sodelavcev, še enkrat nazaj, na delo, pa ne bi šla. 35 let dela je za žensko dovolj in v vseh teh letih je bilo res vsega dovolj, veselja in žalosti, vsekakor pa več družabnosti pa tudi discipline kot sedaj. Delavcem in kolektivu želi, da bi še naprej dobro delali in uspešno poslovali. ANGELA LONČAR Stara sem bila sedem let, ko sem že odšla od staršev živet k tujim ljudem. Od takrat naprej me v življenju nenehno spremlja delo, na kmetiji, v tovarni. Začela sem v tkalnici. Kot mlada in polna moči sem bila dobra tkalka, zadnjih 15 let pa sem čistila tkalnico. Poleg tega, da so se pogoji dela zelo spremenili, je tudi odnos mladih do starejših drugačen, ni spoštovanja. 26 let sem v službo hodila iz Krtine in v pokoj odhajam rada. Dolgčas mi ne bo, dela imam dovolj. V oskrbi imam ostarelo žensko in kmetijo s kar nekaj živine. Zdaj je tudi sin dobil status kmeta in s tem bo šlo delo hitreje iin lažje od rok. PAVLE ZUPAN Delati sem začel v tkalnici kot pomočnik mojstra. Po treh letih so me začasno premestili v škro-bilnico, vendar je ta »začasno« trajal kar 22 let. Čeprav sem imel vedno željo ostati v tkalnici sem z veseljem delal tudi v škrobilnici. Navil sem na miljone metrov osnov. Trudil sem se, da je bilo delo vedno kvalitetno opravljeno, čeprav smo se soočali z raznimi težavami, predvsem pomanjkanjem kemikalij. Se prav posebno se je to odražalo s prehodom na sintetična vlakna. Skušali smo si pomagati sami — celo z mizarskim klejem — jubinol, vendar se le-ta v na-daljnih fazah obdelave ni najbolje obnesel. V škrobilnici je delo vedno teklo v dveh ali celo treh izmenah. Če ni bilo ljudi, si moral po svojem »končanem šihtu« z delom nadaljevati. Tako se spominjam, da sem bil tudi sam enkrat neprekinjeno 36 ur v tovarni. Pogoji dela so bili slabi, brez odmora, malico smo zaužili kar pri stroju. Na nočno delo ni bilo nobenih dodatkov itd. Iz škrobilnice sem bil nato prerazporejen na dela oz. naloge vodja skladišča preje. Tudi to delo sem z veseljem opravljal. Pazili smo, da se ni delala škoda, uvedli smo notranjo kontrolo zalog in bili vedno sposobni ustreči željam naročnika, obratovodje, oz. vsakemu v Slovo od tovarne vsakem trenutku. V veliko oporo pri tem delu mi je bil tov. Ciril Orehek, ki je zdaj tudi prevzel moje delovno mesto. Bil sem tudi dvakrat inovator, aktiven v samoupravnih organih, pri gasilcih, zvezi borcev itn. Pozdravljam sodelavce, celotnemu kolektivu pa želim še veliko uspehov pri na-daljnem delu in gospodarjenju. IVANKA ŠARC Hitro je minilo in ni bilo hudo. Težave človek pozabi. Delala sem v tkalnici. Mojstri so bili dobri, razumeli smo se, prav tako s sodelavkami. Še najtežje je bilo delo ponoči, oz. v štirih izmenah. Dolgčas mi bo po sodelavkah. Vse prav lepo pozdravljam in želim, da bi delovna organizacija še naprej uspešno poslovala. Za mano je 35 let dela na normo. Ob slovesu v naši menzi je bila prav vesela družba. Tako lepo smo se imeli, da ko sem se vrnila domov, nisem mogla zaspati. Mislila sem nazaj na prijetno popoldne in pa na vprašanje, kaj mislim o mladih? Kot sem že rekla v pogovoru z urednico, so eni zelo pridni, drugi manj, veliko pa je tudi odvisno od predpostavljenih. Včasih so dejali, da lepa beseda lepo mesto najde. Mladi so pač veseli, razigrani, skoraj od kruha pijani, kar se mi zdi prav. Včasih so budni, drugič spet zasanjani, imajo pa tudi svoje pro- bleme. Vzemimo jih take kot so, in jim po naših močeh pomagajmo, saj so mladi. Meni in meni enakim so ukradli mladost. Bila je vojna. Nisem še dopolnila 12 let, ko sem morala gledati, kako so streljali talce prav pred našo tovarno. Moje noge so obstale, lice okamenelo, smeh je izginil iz mojih oči. Mojo prijateljico so živo zakopali! Tako leto za letom, kadar žito zori, mene spominja na kri in kako so klonile glave. Kako pozabiti, saj se ne moreš dvakrat roditi?! Hilda Jerman »SAMSON« BO ZAMENJAL ZRAČNO HALO Zračno halo, ki je več kot deset let stala na prostoru za kotlarno, je zob časa že precej načel. Zamenjal jo bo šotor SAMSON, ki bo služil istemu namenu. Zračno haljo smo uporabljali kot skladiščni prostor Kar nekaj časa je trajalo, da je bil prostor pod platneno streho izpraznjen Material smo večinoma prepeljali v šotor, ki je bil v ta namen začasno postavljen na dvorišču Potrebno je bilo le izklopiti agregat ter odpreti vhodna vrata... ... in od veličastne kupole je ostal še kup platna Prva pomoč v naši DO Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno oboleli na kraju dogodka oz. čimprej po njem ter je opravljena z enostavnimi pripomočki in z improvizacijo, ki traja toliko časa, dokler ne pride strokovna pomoč ali dokler z bolnikom oz. poškodovancem ne dosežemo ustrezne strokovne pomoči. Dobra organizacija prve pomoči v delovni organizaciji pa pripomore, da so posledice nesreč pri delu manjše. K temu zavezuje delovno organizacijo Pravilnik o opremi in postopku za prvo pomoč in o organiziranju reševalne službe za primer nesreče pri delu (Ur. list SFRJ št. 15,65 in 28 66). V zvezi s tem imamo v delovni organizaciji 39 omaric za prvo pomoč ter 246 dajalcev prve pomoči, med katerimi so tudi neposredni vodje del. Za sredstva oz. opremo v omaricah prve pomoči, ki jih vsak teden z ozirom na deficit opremljajo za to določeni deiavci, potrošimo letno, npr. leta 1984, 216.573,50 din. V vsaki omarici je prisotno še navodilo glede potrebne opreme, priimki delavcev prve pomoči iz obrata, kjer je nameščena omarica za prvo pomoč in pomembne telefonske številke. V slučaju težje obratne nezgode, ko se potrebuje zdravnika ali reševalno vozilo, lahko delavec, ki nudi prvo pomoč, hitro intervinira preko telefonske centrale, vratarjev ali preko drugih direktnih telefonov, ki se nahajajo: v pisarni direktorja, tajnice direktorja. v pisarni šefa nabavnega sektorja, vodje TOZD Proizvodnja, vodje TOZD Konfekcija, v pisarni konfekcije Mengeš, v pisarni obratovodja konfekcije Mokronog, v pisarni vodje TOZD Restavracije in počitniški domovi in v Industrijski prodajalni Jarše. Nesreča se navadno zgodi nepričakovano. Možnosti za način in obseg prve pomoči so v mnogih primerih iste za laika kot strokovnjaka, vendar morajo vsi voditi ista osnovna načela prve pomoči — rešiti življenje, preprečiti poslabšanje ter lajšati bolečine. Vešči dajalci prve pomoči so dragoceni člani razširjenega zdravstvenega teama pri zdravljenju poškodovanca, ker poleg strokovnega znanja in ročnih spretnosti tudi pomirijo poškodovanca, oziroma: 1. vedo kaj je treba VIDETI in UGOTOVITI na kraju nesreče, 2. kaj in kako je treba DELATI, 3. da pri HUJŠIH poškodbah ali obolenjih TAKOJ pokličejo ZDRAVNIKA ali REŠEVALNI AVTO. Če to ni mogoče, obvestijo milico ali bližnje ljudi. V kolikor ne uspejo sami, takoj uporabijo najbližjega RAZUMNEGA ČLOVEKA, ki sporoči, kakšna je nesreča ali poškodba, koliko ljudi je poškodovanih ter natančno označi kraj nesreče. 4. Takoj ko vidijo zakaj gre, z jasnimi in odločnimi povelji odstranijo gledalce ter »modrike«, ki se vedno pojavijo in radi z neumestnimi in razburljivimi pripombami ustvarjajo zmedo ali preplah ter se hočejo uveljaviti samo z jezikom. 5. Po potrebi poškodovanca in druge delavce, pa tudi sebe, zavarujejo pred dodatno nevarnostjo ali novo poškodbo, zato pregledajo okolico in ugotovijo vzrok nesreče (spolzka tla, utrgana žica pod napetostjo, stroj v obratu itd.). Če je poškodba količkaj huda, poskrbe, da se poškodovani čim udobneje uleže na primemo in varno mesto na tla, ker v bližini ponavadi ni pravšnjega ležišča. Podloži se oblačila, ponjavo oz. mehke predmete, ki so dosegljivi in ne dovolijo vstajanja ponesrečencem. Vsakdo, ki nudi prvo pomoč, naj si bo to laik ali strokovnjak, pa mora znati ugotoviti TAKOJ pet nujnosti ali neposrednih nevarnosti za življenje ter UKREPATI, NE DA BI ODLAŠAL EN SAM TRENUTEK: 1. najprej ugotoviti ali poškodovanec diha in ali mu bije srce. — Če ne diha, začne nemudoma z umetnim dihanjem. — Če velike arterije na vratu ali v stegenjskem zgibu ne utripajo in če je ponesrečenec bled ter negiben kot mrlič, začne z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca. 2. Pogleda, če ponesrečenec krvavi. Če je krvavitev huda, jo skuša takoj ustaviti. 3. Pogleda, če je poškodovanec v šoku, če to kažejo znamenja kot so: trpeč izraz, močna bledota, hladna koža, ki je pokrita z lepljivim in hladnim znojem zlasti na čelu in dlaneh, pospešeno in plitvo dihanje, utrip žile — hiter in slabo tipljiv. Poškodovanec je običajno pri zavesti, vendar brezčuten, top, ki ga ne zanima okolica. Dajalec prve pomoči ukrepa po ustreznih načelih oz. skuša razvoj šoka čimbolj omiliti in preprečiti morebitno poslabšanje do čimprejšnjega prevoza v bolnišnico. 4. Če ugotovi, da gre za naglo zastrupljanje — navadno ni težko dognati glede na okolnosti — ukrepa nemudoma, kakor določajo pravila. 5. Če je v nezavesti, najprej poskrbi, da se ne zaduši s slino, izbljuvki ali s krvjo. Zato ga obme na bok levo ali desno z glavo vstran in lahno navzdol. Šele potem skuša ugotoviti vzrok za nezavest. Pomoč človeku, ki se znajde v nesreči ali bolezni, je dejanje človeške solidarnosti in moralna dolžnost človeka do človeka. Že zavest, da je ob njem nekdo, ki zna pomagati, pa je za ponesrečenca velika tolažba. Majda Škrinjar V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno zamenjati tudi škrobilni stroj Pri naših upokojencih doma Antonija Jerman Konec meseca novembra sva s tovarišem Velepcem obiskala v imenu »Konoplana« našo najstarej- šo upokojenko tov. Jerman Antonijo, ki je v letošnjem letu dopolnila 90 let. Počuti se dobro, saj je kar zdrava in živahna. Živi skupaj s sestro Katarino, ki je prav te dni praznovala 80. rojstni dan. Imata svojo hišico v Radomljah in si sami gospodinjita. Tovarišico Jermanovo sva povprašala, kako je preživela leta v naši delovni organizaciji? V Induplati je prišla 1. 1924, kjer je delala kot tkalka do 1. 1947, zadnja tri leta t. j. do leta 1950 ko je odšla v pokoj, pa je delala v prejemarni. Velika je bila razlika v delovnih pogojih pred vojno in po vojni. Pred vojno niso poznali nobenih dopustov, ni bilo nobenega prostega časa za malice, prosti so bili samo za praznike. Poznali niso nobenih plačanih zastojnih ur. Če je zmanjkalo materiala, je morala delavka očistiti stroj in oditi domov. Vrnila se je takrat, ko je bil stroj spet pripravljen za obratovanje. Prvi mojstri so bili izključno Čehi, po 1. 1930 pa so se začeli uvajati tudi naši. Prvi mojster — Slovenec, je postal nedavno preminuli Korbar Franc. Dobre tkalke so pošiljali učiti in izpopolnjevati na Češko, kjer so ostale eno leto. Po vrnitvi so postale inštruktorice, ali kot smo jiih takrat imenovali, učiteljice. Tudi sama je bila določena za Češko, vendar ni mogla iti, ker je imela majhnega otroka. Vprašala sva jo, če nama lahko zaupa recept za dolgo življenje. Nasmejala se je in odgovorila, da ga ne ve, ve pa, da mora vsak človek delati in poznati disciplino. Pravi, da tako dobro kot je sedaj, še nikdar ni bilo. Nikogar skoraj ne vidiš iti peš, vse se pelje z avtom, avtobusom, s kolesi ali motorji. Spomnila se je časa, ko so se v Induplati nekje leta 1926 pojavila prva tri kolesa. Bila so ime-nitnejša od še tako lepega avtomobila danes, saj so ljudje iz vseh strani hodili na delo izključno peš. Na koncu pogovora sva zaželela obema, tako Antoniji kot njeni sestri, še dolgo srečno in zdravo življenje. Marica Jerman Pri uresničevanju koncepta splošne ljudske obrambe, imajo delovni ljudje in občani pravice in dolžnosti, ki jih izvršujejo v posameznih strukturah oziroma oblikah organiziranja splošne ljudske obrambe, materialno dolžnost ter dolžnost usposabljati se za splošno ljudsko obrambo. Kljub temu, da smo v našem glasilu o tem že pisali, še vedno prihaja do nekaterih nerazumevanj v zvezi z dolžnostjo usposabljanja delovnih ljudi in občanov za splošno ljudsko obrambo. Zato bomo sestavek namenili temu, pri tem pa poudarili usposabljanje za enote civilne zaščite. Takoj na začetku moramo pojasniti, da usposabljanje za SLO ne moremo obravnavati kot ločeno obliko izobraževanja, ampak kot temeljno sestavino celotnega vzgoj-noizobraževalnega sistema. Vrsta in obseg izobraževanja praviloma za-visi od razporeda in dolžnosti v sestavi SLO. Tako morajo tisti, ki so razporejeni v enote civilne zaščite, končati temu primeren tečaj (gasilstvo, prva pomoč, reševanje in podobno) neglede na to, ali so razporejeni v svoji organizaciji združenega dela ali v krajevni skupnosti oz. drugod. Ker je usposabljanje za SLO pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, nihče ne more nikogar preprečevati, pri izpolnjevanju te dolžnosti, oziroma ga pri tem ovirati. Oseba, kii je pozvana k usposabljanju pa je prav tako dolžna, da se ga udeleži, razen če nastopijo za splošno ljudsko obrambo okoliščine, ki so predvidene z zakonom. Zakonska določila pa so v zvezi s tem zelo precizna. Pogosto se postavlja vprašanje, kako osebi, ki dela večizmensko, omogočiti obiskovanje tečaja. V zvezi s tem je bilo več primerov upravičenih pa tudi neupravičenih intervencij, da se delavcu pouk preloži, kar pa bi pomenilo, da takšen delavec nikoli ne bi končal predvidenega izobraževanja, oziroma, da so k izobraževanju lahko pozvani samo tisti, ki delajo v eni izmeni. Pri posameznikih so se pojavila tudi mnenja, da na dan predavanj niso obvezni do dela. Zato bomo razčlenili 172. čl. zakona o SLO, ki pravi: »pouk oseb razporejenih v enote in organe civilne zaščite ... (naprej našteva še druge enote) ... se organizira in izvaja praviloma izven delovnega časa — med dnevnim ali tedenskim počitkom oziroma kadar osebe ne delajo, med tem časom jim ne pripada nadomestilo.« Ker se po dosedanji praksi tečaji CZ v naši občini organizirajo v popoldanskem času, ni zadržkov, da se jih tisti, ki delajo samo v dopoldanski izmeni nebi mogli udeležiti. Tisti, ki delajo večizmensko pa morajo o pozivu k usposabljanju takoj obvestiti svojega vodjo del. Le ta je dolžan takšnemu delavcu omogočiti obiskovanje predavanj tako, da ga v dnevih, ko ima predavanja, prerazporedi v dopoldansko izmeno. Ker se usposabljanje lahko organizira med tedenskim počitkom (sobota), velja enak postopek tudi za takšne primere. Postopek obveščanja o usposabljanju in omogočanje usposabljanja je torej obojestransko obvezujoč. Na takšen postopek so že tudi podani očitki kot so: manjša finančna prikrajšanost zaradi dodatka na delo v popoldanski izmeni in podobno. Tukaj se ne bomo spuščali v organizacijske možnosti, da bi se odpravile tudi takšne »pomanjkljivosti«, ki jiih zakon ne predvideva, ker smo na koncu koncev vsi dolžni, da z vsestranskim razumevanjem najdemo, če že ne najidealnejšo, potem pa vsaj optimalno rešitev. Zavedati se moramo, da usposabljanje za obrambo terja tudi določene žrtve in odrekanja. Na koncu pa še nekaj o možnostih odložitve usposabljanja v CZ. Pripadniku CZ se lahko usposabljanje ali vaja odloži zaradi osebnih ali službenih razlogov. Odložitev zaradi osebnih razlogov je možna v primerih bolezni, nega člana skupnega gospodinjstva ali če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v družini. Iz navedenih razlogov se usposabljanje lahko odloži samo na lastno prošnjo, ki jo je treba vložiti organu, kateri je pripadnika vpoklical, v osmih dneh od vročitve poziva oziroma nastanka razloga. Usposabljanje ali posamezna vaja, se lahko na prošnjo organizacije združenega dela odloži zaradi neodložljivih službenih nalog, vendar samo v izjemnih primerih. Ivan Kamenšek Iz dela zbora združenega dela SO Domžale Zbor združenega dela Skupščine občine Domžale je dne 28. 11. 1984 med drugimi točkami dnevnega reda obravnaval tudi: (povzetki) — analizo razvojnih možnosti občine Domžale v obdobju do leta 1995, z nekaterimi elementi do leta 2000, le-ta predstavlja razvojne možnosti naše občine, obenem pa nudi informacijo drugih nosilcev planiranja v občini za pripravo analiz, razvojnih možnosti, ki bodo pripravljale svoje planske dokumente. Ocenjujemo, da se bo družbeni proizvod v občini v prihodnjem obdobju povečeval po stopnji okrog 4 % letno. Takšna rast bo omogočala 4 % letno rast industrijske in kmetijske proizvodnje, ki bo dosežena predvsem z intenzivnejšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet. Ključna faktorja rasti bosta uspešnost vključevanja v zunanjetrgovinsko menjavo in zagotavljanje ustreznih kadrov. Izvoz naj bi se povečal po 8 % letni stopnji, k čemer naj bi prispevala tudi 6 % letna rast uvoza surovin, reproma-teriala in opreme. Število zaposlenih se bo povečalo od 1—1,5 % letno na osnovi naravnega prirasta in prezaposlitve dela delavcev, ki se sedaj vozijo v Ljubljano. Investicije v gospodarstvu bodo usmerjene v modernizacijo in rekonstrukcijo obstoječih zmogljivosti, v negospodarstvu pa se bodo financirale iz sredstev samoprispevkov po že sprejetem programu. Na področju interesnih skupnosti se bodo programi oblikovali tako, da bodo sredstva SIS rasla v skladu z rastjo dohodka. Obseg pravic se zaradi omejenih možnosti ne bo širil, prizadevali si bomo za ohranitev doseženega standarda. V krajevnih skupnostih se bodo investicije izvajale po programu samoprispevkov. Do sprejetja plana bo potrebno izoblikovati kriterije razvitosti, ki so osnova za soudeležbo sredstev krajevnih skupnosti. Za potrebe občanov bomo v prostorskem planu zagotavljali možnosti za blokovno gradnjo v Domžalah in Mengšu, individualna gradnja pa bo možna v okviru ZN na območjih Domžal, Mengša, Preserij, Radomelj, Doba in Moravč. Zaradi omejenih možnosti širitve organizacij združenega dela na obstoječih lokacijah, bo potrebno pri načrtovanju investicij v prihodnjih obdobjih prostor upoštevati kot omejitveni faktor. Osnovna naloga s področja varstva okolja je čiščenje odpadnih voda, toplikacija Domžal in dokončna ureditev problematike odlaganja smeti in odpadkov. Na področju ljudske obrambe bomo ob upoštevanju celovitosti potreb, kadrovskih, prostorskih in materialnih zmogljivosti ter možnosti, zagotovili usklajen razvoj vseh obrambnih in samozaščitnih dejavnikov v občini. — Osnutek odloka o prispevnih stopnjah za financiranje družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini za čas od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1985 je v javni obravnavi do 20. decembra 1984. Odlok se sprejema le za tiste samoupravne organizacije in skupnosti, ki niso sprejele samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981—1985 in za delov- ne ljudi, ki s samostojnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. V skladu z osnutkom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981 do 1985 v letu 1985 so oblikovani programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini. Rast sredstev za pokrivanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bo za 10 % zaostajala za rastjo dohodka, kar pomeni 43 % nominalno rast glede na dovoljeno porabo v letošnjem letu. V globalu se prispevne stopnje za občinske interesne skupnosti ne povečujejo, povečanje prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov gre predvsem na račun višje stopnje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer bo v prihodnjem letu po predvidevanju večje število upravičencev in zaradi tekočega usklajevanja pokojnin z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega. Pri Zvezi skupnosti otroškega varstva, kjer se zbirajo sredstva za nadomestila OD v času porodniškega dopusta, se poveča prispevna stopnja zato, ker se s 1. decembrom 1984 uveljavi nov način usklajevanja nadomestil OD v času porodniškega dopusta (tekoče usklajevanje z odstotkom rasti povprečnih mesečnih OD vseh zaposlenih na območju SRS). — Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985 v letu 1985. -********************+1-**********-****************************-*****-************ Poslopje trgovine vedno bolj dobiva dokončno podobo Bodoči prodajni prostor V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, se vsako leto kot izvedbeni planski akt srednjeročnega plana sprejema letna resolucija o politiki izvajanja plana v naslednjem letu. Sestavni del osnutka je ocena izvajanja občinske resolucije v letu 1984 in ocena izvajanja načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985 v letu 1985 so poudarjene ključne naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu. To so pospešeno vključevanje v mednarodno menjavo, zagotavljanje rasti ob uveljavljanju stabilizacije na vseh področjih, uveljavljanje delitvenih razmerij dohodka v korist povečevanja akumulativne sposobnosti gospodarstva in priprava planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno in dolgoročno obdobje. Da bi dosegli zagotovljene cilje, bomo: 1. povečali izvoz za 14 % in uvoz za 10 %, 2. povečali obseg industrijske proizvodnje za 5 %, 3. povečali obseg kmetijske proizvodnje za 3 %, 4. povečali število zaposlenih za 1,5%, vendar zagotovili le produktivno zaposlovanje, 5. zagotovili 10 % zaostajanje rasti sredstev za osebno, skupno in splošno porabo za rastjo dohodka, 6. investirali predvsem v izvozno usmerjeno proizvodnjo in kmetijstvo v gospodarstvu, v negospodarstvu pa v objekte, sprejete s samoprispevki, 7. zagotavljali sredstva za pospeševanje kmetijske proizvodnje za stabilnost preskrbe in za oblikovanje blagovnih rezerv. V letu 1985 naj bi delo potekalo predvsem na izpolnitvi tistih nalog iz sprejetega srednjeročnega plana za obdobje 1981-—1985, ki so ostale še nerealizirane. Osnutek resolucije za prihodnje leto je posredovan v javno razpravo, ki bo trajala do 25. decembra 1984. DA OSTANE ŠOPEK V VAZI DALJ ČASA SVEŽ Preden damo cvetje v vazo, z ostrim nožem ali škarjami (nož je primernejši) gladko odrežemo vsaj 1 cm stebelca, da bo sveža površina prerezana lažje vsrkala vodo. Od stebla odstranimo vse liste, ki bi bili v vodi, ker le-ti povečajo izgubo vode, razen tega pa začne gniti, kar pospešuje venenje. Temperatura v vazi, v katero damo šopek, naj bo približno 45° C; topla voda se v steblu dviga hitreje kot mrzla. V vodo damo sladkor in AgNO( ali citronsko kislino. Šopek v vazi ovijemo s papirjem ali s plastno folijo, da zmanjšamo izhlapevanje vode iz cveta. Cvetje naj ne bo preveč na toplem in na prepihu. Topel in gibajoč zrak odvzema vodo iz cvetja, ki jo je vsrkalo steblo. Ko smo odsotni ali pa čez noč, dajmo šopek v hladen prostor ali hladilnik. Večina cvetic se najbolj obdrži pri nizki temperaturi (približno '2° C). Gladiole, orhideje in podobno cvetje pa ne sme biti v prostoru, v katerem je temperatura pod 10" C. V bližino cvetja ne postavljamo sadja (ali zelenjave), ker oddaja precej plina etilena, ki cvetlicam skrajšuje življenje, zato prehitro dozorijo ali pa jim kmalu začne odpadati cvetje. Ko šopek zavržemo, operimo vazo z detergentom ali milom, da uničimo vse škodljive mikroorganizme. Priredil: Marjan Pipan ZAČETEK... ...IN ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža Ob izgubi dragega očeta Vsem, ki ste mojo mamo JOŽETA LAHA FRANCA BARLIČA JOŽEFO JENKO se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz OE Mokronog za izraze sožalja in denarno pomoč. se iskreno zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje, hvala! Zahvaljujem se tudi za denarno pomoč. žena Slavka Lah z otroci hčerka Jera Cigula z družino sin Janez Jenko ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta FRANCETA ŠCANČAR Ob boleči izgubi drage mame IVANE KONCILJA Ob boleči izgubi moje drage mame IVANE PERGAR se zahvaljujem vsem sodelavkam iz ATR tkalnice za izraze sožalja in denarno pomoč. hčerka Lizika Lisjak s sinom Tonetom se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. sin Andrej Koncilja se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz konfekcije v Radomljah za cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Joži Križman Dedek Mraz za vse enako ali le? Občinska konferenca SZDL Domžale je skupaj z Zvezo prijateljev mladine že pred nekaj leti pričela razmišljati o enotnem obdarovanju otrok v celotni občini, s katerim bi vsaj na tem področju preprečili neenakost, saj je nenazadnje DEDEK MRAZ ZA VSE OTROKE SAMO DEDEK MRAZ. Tako je bil pred dvema letoma podpisan SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA NOVOLETNO PRAZNOVANJE V NASI OBČINI, v katerem smo med drugim zapisali Udeleženci se sporazumejo z namenom, da bodo po uveljavitvi tega sporazuma: — zagotovili vsem predšolskim in šoloobveznim otrokom, vključno z 8. razredom, ki živijo na območju občine Domžale, ali katerih starši združujejo delo na območju občine Domžale ter socialno ali zdravstveno ogroženim starejšim občanom ob praznovanju Novega leta enake pogoje s primernimi kulturnimi prireditvami, — organizirali skromne obdaritve otrok ... Tako smo zapisali in šli skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v skupne aktivnosti, katerih cilj je bil, da vsi delavci v naši občini sporazum podpišejo in tako omogočijo vsem otrokom v naši občini prisrčne kulturne programe z obiski dedka Mraza in skromno novoletno darilce (od 2 do 6 let), otrokom v osnovnih šolah pa velike kupe knjig za njihove šolske knjižnice. Žal nam to ni v celoti uspelo, saj nekatere delovne organizacije še do danes niso pristopile k temu sporazumu in na tak način onemogočile njegovo uresničevanje. Poizkusimo še enkrat prepričati delavce, da se vključimo in tudi svojim otrokom omogočimo obisk teh prireditev, ki bodo tako kot lani tudi letos v vseh krajevnih skupnostih, da jim omogočimo srečanje z dedkom Mrazom, za katerega živijo ne le tisti dan, ampak vsaj mesec prej in obujajo spomin nanj vsaj še kakšen teden potem. Naj bo naš da tudi naš prispevek, da bo dedek Mraz pokukal v sleherno krajevno skupnost, da bo izmenjal nekaj besed o pridnosti tudi z malčkom v Veliki vasi in cicibanko iz Zlatega polja, pa ni važno, kje delata njen oči ali mamica, ki sta doma in se vsak dan trudita iz zemlje pridobiti kar največ hrane za nas vse. Tudi to je bil in je cilj tega sporazuma, saj so bili navadno ti otroci največkrat prezrti, saj za njiih praznovanja ni priredila nobena delovna organizacija. Odločili se bomo za pristop k samoupravnemu sporazumu in tako vsem v vrtcih omogočili ogled lutkovne igrice, ki so jim jo pripravile tovarišice ali pa dijakinje iz Vzgojiteljske šole, šli bomo s svojim otrokom na kinopredstavo, ki bo delno financirana tudi iz sredstev, ki jih bomo mi namenili v ta fond in ne nazadnje, potiho se govori, da bo dedek Mraz letos s svojim spremstvom prišel tudi na domžalske ulice, da ne bomo pozabili peljati svojih malčkov tudi takrat k njemu. Kot ste lahko prebrali, govorimo predvsem o kulturnih prireditvah, kajti naš cilj je, da vsaj v teh dneh približamo te prireditve slehernemu otroku, ki pa bo tudi letos od dedka Mraza dobil skromno darilce, ki pa zanj sploh ni najpomembnejše, zanj je najpomembnejši stisk roke dedku Mrazu in njegova pohvala, češ, kako pridni smo bili v letu 1984. Naj bo naš DA tudi naš prispevek enega izmed daril v velik koš našega domžalskega dedka Mraza, iz katerega bo tudi vaš otrok prejel svoje skromno darilce. PROGRAM NOVOLETNEGA PRAZNOVANJA V LETU 1984 V OBČINI DOMŽALE 1. Kulturne prireditve A. v krajevnih skupnostih Tako kot vsa prejšnja leta bodo tudi letos v vsaki krajevni skupnosti kulturni program z obiskom dedka Mraza. V kulturnem programu bodo sodelovali: KONKUL — gledališka skupina pri OK ZSMS Srednja vzgojiteljska šola z naslednjimi igricami: Debela repa, Kjer živijo razgrajači, Pravljica o polomljeni lutki, Žogica marogica — Kulturno umetniško društvo Franc Kotar, Trzin — kulturna skupina Vzgojno varstvene organizacije Domžale (Palčki dedka Mraza) B. v vzgojno varstvenih organizacijah Vse enote bo obiskal dedek Mraz, nastopala bo kulturna skupina vzgojno varstvene organizacije Domžale in KONKUL — gledališka skupina pri OK ZSMS. C. dnevi odprtega vrtca Dnevi odprtega vrtca bodo od 24. do 28. 12. 1984. Vsi otroci, ki niso vključeni v dnevno varstvo so vabljeni, da pridejo v vrtce, kjer se bodo igrali z vrstniki, spoznali življenje v vrtcu in pridobili nove prijatelje. V navedenih dneh bodo vrtci odprti za otroke od 8. do 12. ure. D. kinopredstave Organizirane bodo kinopredstave za vse šoloobvezne otroke ter na tak način pokrili območje Domžal, Radomelj in Mengša. Po ostalih krajevnih skupnostih, kjer ni možnosti za kinopredstave, bo Foto-kino klub Mavrica iz Radomelj organiziral projekcijo risank. 2. Darila Vsi otroci od 2. do 6. leta bodo tako v KS kot v VVZ prejeli darilo (brisača, lonček, zobna ščetka), enaka darila pa bodo prejeli tudi otroci delavcev, ki ne živijo v naši občini, so pa v občini zaposleni, zato naj DO pravočasno sporočijo število teh otrok. povzetek — Informacije VABILO K SODELOVANJU! Če imate veselje do fotografiranja in bi radi s svojimi prispevki sodelovali pri oblikovanju slikovnega dela našega glasila, se čimprej javite v uredništvu Konoplana (interni telefon št. 62). Nagradna križanka Rešene križanke pošljite do 20. decembra 1984 v kadrovsko-organizacijski sektor. Izžrebali bomo tri reševalce. Nagrade: 1000, 650 in 350 din. obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. KLJEŠČIK MOJCA, tkalka, vstopila 19. 11. 1984, 2. SLAPAR VIDA, previjanje, vstopila 19. 11. 1984, 3. ZAIČEK ROMANA, tkalka, vstopila 19. 11. 1984, 4. PEKLAJ SONJA, tkalka, vstopila 20. 11. 1984. Izstopi: 1. BUKVIC AVGUST, not. transp., odšel v JLA 4. 11. 1984. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. JUVAN ROŽA, šivilja OE Mengeš, vstopila 5. 11. 1984, 2. ŽEBOVEC MOJCA, šivilja OE Radomlje, vstopila 19. 11. 1984, Izstopi: 1. BOKAL DRAGO, del v cer. odd., odšel v JLA 4. 11. 1984. TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. TOZD RESTAVRACIJA POROČILO O GIBANJU OD ZA MESEC OKTOBER 1984 Pregled osebnih dohodkov za mesec oktober 1984 za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni zahtevnosti del in nalog: ________ ____________ Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restavr. TOZD Konf. DSSS DO 18.000—20.000 5 5 20.000—22.000 2 1 3 22.000—24.000 14 8 22 24.000—26.000 34 16 50 26.000—28.000 49 37 86 28.000—30.000 52 1 1 40 94 30.000—32.000 58 6 1 59 2 126 32.000—34.000 59 1 4 30 2 96 34.000—36.000 67 6 1 14 9 97 36.000—38.000 73 7 1 15 4 100 38.000—40.000 38 1 3 10 8 60 40.000—42.000 34 2 3 6 7 52 42.000—44.000 10 2 1 8 5 26 44.000—46.000 12 1 5 9 27 46.000—48.000 14 2 7 23 48.000 in več 25 2 3 10 54 94 Skupaj 541 28 19 266 107 961 Najnižji OD 21.536 29.309 29.414 19.037 31.060 19.037 Naj višji OD 77.970 63.376 66.442 72.714 93.862 93.862 Povprečni OD 34.542 37.398 39.942 32.337 49.959 35.838 Vrednost točke za mesec oktober je znašala v brutto vrednosti 0,22 din. Sprememb ni bilo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: 1. PAVLIC KATARINA, rač. Rest. in Malopr., vstopila 5. 11. 1984. Izstopov ni bilo. POROČILI SO SE: ŠINKOVEC MAJA poročena NASTRAN. Iskreno čestitamo! OBVESTILO Za člane kolektiva je kegla-nje — rekreacijsko — vsak torek od 17. do 19. ure na kegljišču Induplati (in ne vsak dan kot je bilo pomotoma objavljeno v prejšnji številki Konoplana). Vabljeni! BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU OKTOBRU 1984 TOZD Štev. zaposl. Bolezen v % Nesreče pri delu v % Nega druž. članov v % Sprem. druž. članov v % Redni in pod. por. dopust v % Skupaj v % Izpadle ure Proizvodnja izdelkov iz sint. vlaken 562 4,44 0,22 0,89 0,04 1,73 7,32 7.896 Maloprodaja 29 1,30 — — 0,29 3,45 5,04 276 Restavracija 19 1,75 0,78 — — 2,53 91 Konfekcija 286 5,68 0,16 0,39 0,12 3,34 9,69 5.317 DSSS 110 0,87 — 0,49 0,02 1,29 2,67 564 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 1006 delavcev. Izostanki zaradi bolezni 4,26 % Izostanki zaradi nesreč 0,19 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,66 % Izostanki zaradi spremstva 0,07 % Izostanki zaradi rednega in pod. porod, dopusta 2,15 % Skupaj: 7,33% Izdaja v 1650 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica CESNIK, Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIC, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421 1/72 od 8. 4. 1974).