Georitem 18 NSL_Georitem 14 NSL.qxd 22.11.2011 14:23 Page 1 18 BLA@ KOMAC IP MATI JA ZORN ORV ROK CIGLI^ E VHA^E IZOBRA@EVANJE RSE N O NARAVNIH IHNV NESRE^AH ARA N V EVROPI OJENAVE@ARBO : IZ I^L IG . C , RNRO http://zalozba.zrc-sazu.si . Z ISSN 1855-1963 , MCAMO € . KB 9 2 1 6 9 8 7 4 3 3 3 4 5 15,00 GEORITEM 18 GEORITEM 18 1 2 GEORITEM 18 IZOBRA@EVANJE O NARAVNIH NESRE^AH V EVROPI Blà Komac Ma ti ja Zorn Rok Cigli~ 4 GEORITEM 18 IZOBRA@EVANJE O NARAVNIH NESRE^AH V EVROPI Blà Komac Ma ti ja Zorn Rok Cigli~ LJUBLJANA 2011 Knjìna zbirka Georitem, ISSN 1855-1963, UDK 91 GEORITEM 18 IZOBRA@EVANJE O NARAVNIH NESRE^AH V EVROPI Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ © 2011, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured ni ka: Dra go Klad nik, Dra go Per ko Re cen zen ta: Karel Natek, Milan Oro èn Ada mi~ Kar to graf: Rok Cigli~ Fo to gra fi: Mir jam Kol be zen, Blà Komac, Man ca Volk, Mati ja Zorn Pre va ja lec: Deks, d. o. o. Ob li ko va lec: Dra go Per ko Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Za lò nik: Zalò ba ZRC Za zalò ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Ale{ Poga~nik Ra ~u nal ni{ ki pre lom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Littera picta d. o. o. Na kla da: 250 iz vo dov Izid pub li ka ci je je finan~ no pod pr la Jav na agen ci ja za knji go Repub li ke Slo ve ni je. Knji ga je nasta la v ok vi ru med na rod ne ga pro jek ta Cap Haz-Net (Sed mi okvir ni pro gram za razi ska ve in teh no lo{ ki raz voj Evrop ske uni je). CIP – Ka ta lò ni za pis o pub li ka ci ji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.2:504.4(4) 373.5.016:504.4(4) KOMAC, BlaÌzobraèvanje o naravnih nesre~ah v Evropi / Blà Komac, Matija Zorn, Rok Cigli~ ; [kartograf Rok Cigli~ ; fotografi Mirjam Kolbezen … [et al.] ; prevajalec Deks]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2011. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 18) ISBN 978-961-254-333-4 1. Zorn, Matija 2. Cigli~, Rok 258945280 6 GEORITEM 18 GEORITEM 18 IZOBRA@EVANJE O NARAVNIH NESRE^AH V EVROPI Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ AVTOR Blà Komac blaz.ko macazrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ko mac Ro dil se je leta 1974 v [em pe tru pri Novi Gori ci. Matu ri ral je leta 1993 v Tol - mi nu. Diplo mi ral, magi stri ral in dok to ri ral je na Oddel ku za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Od leta 2000 dela na Geo graf skem in{ti - tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ukvar ja se s fi zi~ no geo gra fi jo. Od leta 2005 pre da va na Fakul te ti za huma - ni sti~ ne {tu di je Uni ver ze na Pri mor skem v Ko pru in od leta 2011 vodi in{ti tut ski Odde lek za narav ne nesre ~e. Nje go va bib lio gra fi ja obse ga ve~ kot 250 enot, od tega so tri znans tve ne mono gra fi je. Od leta 2010 je ~lan Komi si je za narav ne nesre ~e pri Med na rod ni geo graf ski zve zi. Leta 2004 je bil uprav nik, od leta 2005 pa je glav ni ured nik znans tve ne revi je Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik. Je tudi sou red nik in{ti tut ske knjì ne zbir ke Narav ne nesre ~e. Med leto ma 2001 in 2011 je bil taj nik Geo - mor fo lo{ ke ga dru{ tva Slo ve ni je. Leta 2000 je pre jel Pre {er no vo nagra do za {tu den te Uni ver ze v Ljub lja ni in leta 2004 poh va lo Zve ze geo gra fov Slo ve ni je. AVTOR Ma ti ja Zorn ma ti ja.zornazrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/zorn Ro dil se je leta 1975 v Kra nju. Matu ri ral je v Ljub lja ni leta 1994, kjer je leta 2001 diplo mi ral in leta 2007 dok to ri ral na Oddel ku za geo gra fi jo Filo zof ske fakul - te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Od leta 2001 dela na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ukvar ja se pred vsem s fi zi~ no geo gra fi jo, zla sti z geo mor fo lo gi jo, geo gra fi jo narav nih nesre~, geo graf ski mi infor ma cij ski mi siste mi ter okolj sko zgo do vi no. Nje go va bib lio gra fi ja obse ga ve~ kot 340 enot, od tega so {ti ri znans tve ne mono gra fi je. Med leto - ma 2005 in 2010 je bil uprav nik znans tve nih revij Geo graf ski vest nik in Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/ Geo graf ski zbor nik. Od leta 2011 je ured nik Geo graf ske ga vest ni ka in podro~ ni ured nik za fizi~ no geo gra fi jo v re vi ji Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik. Je tudi sou red nik in{ti tut skih knjì - nih zbirk Narav ne nesre ~e in GIS v Slo ve ni ji. Leta 2001 je dobil Pre {er no vo nagra do za {tu den te Uni ver ze v Ljub lja ni, leta 2010 Sre br ni znak ZRC in leta 2011 Bro na sto pla ke to Zve ze geo gra fov Slo ve ni je. Od leta 2007 je pomo~ nik pred stoj ni ka in{ti tu ta in od leta 2008 vod ja in{ti tut ske ga Oddel ka za fizi~ no geo gra fi jo. 7 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ AVTOR Rok Cigli~ rok.ci glicazrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ci glic Ro dil se je leta 1983 v Ljub lja ni. Matu ro je opra vil leta 2002 v Ko ~ev ju, leta 2008 pa je diplo mi ral na Oddel ku za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljublja ni. Od leta 2008 je zapo slen na Geo graf skem in{ti tu tu Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ukvar ja se pred vsem z geo graf ski mi infor ma cij ski mi siste mi, tipi za ci jo Slo ve ni je z vi di ka narav nih dejav ni kov in geo gra fi jo narav nih nesre~. Med leto ma 2004 in 2006 je bil pod pred sed nik Dru{ tva mla dih geo gra fov Slo ve ni je, od leta 2008 pa je v iz vr {nem odbo ru Ljub ljan ske ga geo graf ske ga dru{ tva. Od leta 2011 je uprav nik znans tve ne revi je Geo graf ski vest nik. Je tudi sou red nik in{ti tut ske knjì ne zbir ke Narav ne nesre ~e. Od leta 2008 ure ja splet ne stra ni in{ti tu ta, od leta 2009 pa tudi splet ne stra ni Zve ze geo gra fov Slo ve ni je in Ljub - ljan ske ga geo graf ske ga dru{ tva. V le tih 2004 in 2006 je vodil geo graf ska tabo ra v ok vi ru Dru{ tva mla dih geo gra fov Slo ve ni je. Leta 2010 je pre jel {ti pen di jo Dru{ tva za varo va nje oko lja in geo graf ske infor - ma cij ske siste me. IZDAJATELJ Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU giazrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si In {ti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti in ga leta 1976 poi me no va la po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mije zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se in{ti tu tu pri klju ~i la In{ti tut za geo gra - fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo ve ni je, usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizi~ no geo gra fi jo, social no geo gra fi jo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre ~e, vars tvo oko lja, geo - graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjì ni co ter zem lje pi sni muzej. V njem je sedè Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vla de Repub li ke Slo ve ni je. Uk var ja se pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra jin ter pri prav lja njem temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je pri {te vil nih doma ~ih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra znans tve na sre ~a nja, izo bra ù je mla de razi sko val ce, izme nju je znans tve ni ke. Izda ja znans tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tve ni knjì ni zbir ki Geo - gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja knjì no zbir ko GIS v Slo ve ni ji, v li hih letih knjì no zbir ko Regio nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knjì no zbir ko Narav ne nesre ~e. 8 GEORITEM 18 GEORITEM 18 IZOBRA@EVANJE O NARAVNIH NESRE^AH V EVROPI Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ UDK: 91:504.4(4) 37:504.4(4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi V knji gi je pred stav ljen pomen izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah za pri prav lje nost drù be nanje. Nara{ ~a jo ~a {ko da zara di narav nih nesre~ v sve tu namre~ opo zar ja, da se mora jo narav nim pro ce - som pri la ga ja ti tudi drù be raz vi tih dràv. Prav izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah je sestav ni del vsa ke izo bra è val ne stra te gi je za traj nost no usmer je no drù bo. V Slo ve ni ji je ved no ve~ ja nuj nost po pre ven tiv nih in pri la go di tve nih ukre pih za narav ne nesre - ~e, ki bi poleg narav nih zna ~il no sti upo {te va li tudi zna ~il no sti drù be ozi ro ma odgo vor nost posa mez ni ka; pri tem ima izo bra è va nje pomemb no vlo go. Na men knji ge je pri ka za ti vlo go for mal ne ga izo bra è va nja na podro~ ju narav nih nesre~ v Evro - pi. Za enot ni pre gled so bili upo rab lje ni sred nje {ol ski u~be ni ki geo gra fi je iz zbir ke In{ti tu ta Georg Eckert za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov iz Braunsch wei ga v Nem ~i ji. Pre gled nih je bilo bli - zu 190 u~ be ni kov iz 35 evrop skih dràv. Naj ve~ jo pozor nost narav nim nesre ~am name nja jo u~be ni ki v Za hod ni Evro pi (3,8 % stra ni z opi - si narav nih nesre~), naj manj {o pa v Vzhod ni Evro pi (0,7 %). Delè stra ni z opi si narav nih nesre~ v u~ be ni kih pre se ga tri odstot ke {e v Se ver ni Evro pi (3,6 %) in Jugovz hod ni Evro pi s Tur ~i jo (3,4 %). Dele à v Sred nji Evro pi (2,8 %) in Jù ni Evro pi (2,3 %) pre se ga ta dva odstot ka. V Slo ve ni ji sred nje - {ol ski geo graf ski u~be ni ki name nja jo narav nim nesre ~am nad pov pre~ no pozor nost (do bre 4 %). V knji gi so pred stav lje ne vrste in kon kret ni pri me ri narav nih nesre~, ki so naj ve~ krat zaje ti v u~ be - ni kih, pa tudi, kate re narav ne nesre ~e so bolj ozi ro ma manj zasto pa ne na stra neh u~be ni kov gle de na {te vi lòrtev in nasta lo {ko do. Re zul ta ti kaè jo, da je z vi di ka izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah ve~i na (sred nje {ol skih) izo bra - è val nih siste mov v Evro pi sla bo raz vi tih. ^e razu me mo izo bra è va nje kot del uprav lja nja z na rav ni mi nesre ~a mi, ni dvo ma, da bi mora li tej dejav no sti name ni ti ve~ pozor no sti. Po leg for mal ne ga izo bra è va nja knji ga name nja pozor nost tudi nefor mal ne mu izo bra è va nju in spro à vrsto vpra {anj, pove za nih s po me nom tovrst ne ga izo bra è va nja. Pose bej je opo zor je no na pomen zna nja, ki ga ima kra jev no pre bi vals tvo o svo ji pokra ji ni, saj je ta vidik izo bra è va nja pomem ben tako v tra di cio nal nih kot tudi v so dob nih drù bah. KLJU^NE BESEDE geo gra fi ja, narav ne nesre ~e, u~be ni ki, izo bra è va nje, Slo ve ni ja, Evro pa 9 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ GEORITEM 18 IZOBRA@EVANJE O NARAVNIH NESRE^AH V EVROPI Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ UDC: 91:504.4(4) 37:504.4(4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Natural-disaster education in Europe This volume presents the importance of natural-disaster education for social preparedness. Increasing damage caused by natural disasters around the globe draws attention to the fact that even developed societies must adapt to natural processes. Natural-disaster education is a component part of any education strategy for a sustainably oriented society. In Slovenia, there is an increasingly urgent need for natural-disaster prevention and adaptation measures that would also take into account the characteristics of the society or an individual’s respon- sibility in addition to natural characteristics; education plays a vital role in this. The purpose of this volume is to present the role of formal education in natural disasters in Europe. To ensure a uniform overview, the study used secondary-school geography textbooks from the col- lection at the Georg Eckert Institute for International Textbook Research in Braunschweig, Germany. Altogether, nearly 190 textbooks from 35 European countries were examined. The greatest focus on natural disasters can be found in textbooks published in Western Europe (3.8% of pages describing natural disasters), and the smallest in those published in Eastern Europe (0.7%). A share of textbook pages exceeding three percent describing natural disasters can also be found in northern Europe (3.6%) and southeast Europe, including Turkey (3.4%). The shares in cen- tral and southern Europe exceed two percent (i.e., 2.8% and 2.3%, respectively). In Slovenia, geography textbooks dedicate above-average attention to natural disasters (i.e., over 4%). This volume presents the types and specific examples of natural disasters most commonly covered in textbooks as well as the type of natural disasters presented in textbooks according to the number of casualties and the damage caused. The results show that the majority of European (secondary-school) education systems are poor- ly developed in terms of natural-disaster education. If education is perceived as part of natural-disaster management, greater attention should clearly be dedicated to this activity. In addition to formal education, the volume also discusses informal education, raising a series of questions connected with the importance of this type of education. Special attention is drawn to the importance of knowledge that locals have about their region because this aspect of education is important in both traditional and modern societies. KEY WORDS geography, natural hazards, textbooks, education, Slovenia, Europe 10 GEORITEM 18 Vse bi na Pred go vor .................................................................................................................................................................................. 12 1 Uvod ...................................................................................................................................................................................... 14 2 Raz mer je med zna njem, u~e njem in izo bra è va njem .......................................................... 16 2.1 Zna nje ...................................................................................................................................................................... 16 2.2 U~e nje ...................................................................................................................................................................... 18 2.3 Izo bra è va nje .................................................................................................................................................... 21 3 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah ........................................................................................................ 22 3.1 Splo {ni vidi ki .................................................................................................................................................... 22 3.2 Spoz nav ni raz voj in izo bra è va nje ................................................................................................ 24 4 Obli ke nefor mal ne ga izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah ................................................ 25 4.1 Zna nje doma ~i nov ........................................................................................................................................ 25 4.2 Igre, domi{ ljij ski liki in izo bra è val no gra di vo ................................................................ 31 4.3 Jav na ob~i la .......................................................................................................................................................... 36 4.4 Izo bra è va nje s pro sto volj ni mi dejav nost mi ...................................................................... 42 4.5 U~ne poti .............................................................................................................................................................. 42 4.6 Muze ji o na rav nih nesre ~ah ................................................................................................................ 43 4.7 Med na rod ne orga ni za ci je ...................................................................................................................... 46 5 For mal no izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah .............................................................................. 49 5.1 Izo bra è va nje otrok .................................................................................................................................... 50 5.2 Izo bra è va nje odra slih .............................................................................................................................. 52 5.3 Izo bra è va nje pose bej ran lji vih drù be nih sku pin ...................................................... 53 5.4 U~ni na~rt ............................................................................................................................................................ 53 6 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi: empi ri~ na ana li za evrop skih geo graf skih u~be ni kov ............................................................ 60 6.1 U~be nik .................................................................................................................................................................. 61 6.2 Meto da izbo ra u~be ni kov ...................................................................................................................... 62 6.3 Rezul ta ti empi ri~ ne ana li ze evrop skih geo graf skih u~be ni kov .......................... 70 7 Izo bra è va nje kot del uprav lja nja z na rav ni mi nesre ~a mi ................................................ 80 7.1 Raz voj ni pomen izo bra è va nja ........................................................................................................ 81 7.2 Oseb na nara va izo bra è va nja ............................................................................................................ 83 7.3 Izo bra è va nje kot dia log ........................................................................................................................ 84 8 Sklep ...................................................................................................................................................................................... 85 9 Sez nam virov in lite ra tu re ................................................................................................................................ 89 Pri lo ga 1: Sez nam pre gle da nih slo ven skih u~be ni kov po letu izda je ...................... 98 Pri lo ga 2: Sez nam pre gle da nih u~be ni kov po drà vah po abe ce di .......................... 99 10 Sez nam slik .................................................................................................................................................................. 107 11 Sez nam pre gled nic .............................................................................................................................................. 109 11 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Pred go vor ^e gle da mo na narav ne nesre ~e zgolj z vi di ka posa mez ni ka ali celot ne drù be, se ob hudih kata stro fah zdrz ne mo in za~ ne mo neho te raz mi{ lja ti o »kru to sti« narav nih sil in na{i nemo ~i, da se jim izog ne mo ali zoper sta vi mo. Toda to so samo misli v na {ih gla vah, del sub jek tiv ne ga doje ma nja narav ne ga doga ja nja okrog nas – v re sni~ nem sve tu nara va ni »kru ta« in ~lo ve{ ka drù ba ni »ne mo~ na«. Ko tak {ni dogod ki pri za de ne jo nas same, na{e svoj ce, sose de ali sodr àv lja ne, res nima mo ve~ veli ko izbi re, a dot lej smo è sko raj vse zamu di li – na{i edi ni upi osta ne jo re{e val ci, gasil ci, civil na za{ ~i ta in dru ge slù be ter soli dar nost celot ne skup no sti. Po vsa ki nesre ~i se ved no zno va sli {i ta isti vpra {a nji: »Za kaj se je to zgo di lo ravno meni?« in »Kdo je kriv?«, a tako kot posa mez ni ki kot drù ba bi se mora li vpra {a ti: »Kaj bi lah ko ali mora li sto ri ti, pa nismo?«, na pri mer s pou ~e va njem o na rav nih nesre - ~ah v ok vi ru splo {ne ga izo bra è va nja. Knji ga treh mla dih avtor jev, ki je pred nami, pre pri~ lji vo naka zu je, da se s tem lah ko bis tve no pove ~a ta oza ve{ ~e nost in pri prav - lje nost lju di nanje, s tem pa se zmanj {a jo tudi nega tiv ni u~in ki, vklju~ no z `r tva mi in gos po dar sko {ko do. Da bi to dose gli, ne bi bilo tre ba radi kal no spre mi nja ti obsto - je ~e ga siste ma izo bra è va nja, le spre je ti bi ga mora li kot pomemb no nalò bo v pri hod nost in ne le kot bre me dràv ne ga pro ra ~u na. V zad njih letih se po sve tu in tudi pri nas veli ko govo ri o tako ime no va nem uprav - lja nju z na rav ni mi nesre ~a mi, pa ven dar nam {e ni povsem jasno, da so za tak {no, lah ko bi rekli, bolj raz vi to raz mer je med nara vo in drù bo, nuj ni oza ve{ ~e ni in izo - bra è ni dràv lja ni – dejav ni sub jek ti uprav lja nja in ne zgolj postran ski opa zo val ci. Geo gra fi ja kot splo {noi zo bra è val ni pred met na osnov no- in sred nje {ol ski stop nji izo bra è va nja oprav lja klju~ no delo pri pre na {a nju véde nja o na rav nih nesre ~ah v izo - bra è val ni pro ces. Pri tem v ve~ ji ali manj {i meri sode lu je jo tudi dru ge stro ke, na pri mer zgo do vi na in nara vo slov ni pred me ti, a je v u~ nih na~r tih za tovrst ne vse bi ne {e veli - ko pro sto ra. To velja tudi za geo gra fi jo, kar je jasno raz vid no iz rezul ta tov pri ~u jo ~e {tu di je, ki so se je avtor ji loti li na prav sim pa ti ~en na~in: ana li zi ra li so mno ì co geo - graf skih u~be ni kov iz sko raj vseh evrop skih dràv in ugo tav lja li, kate re vse bi ne o na rav nih nesre ~ah in v ko lik {ni meri so vklju ~e ne v os nov no- in sred nje {ol ske geo - graf ske u~be ni ke. Ugo to vi tve niso naj bolj raz ve se lji ve, saj je izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v ve - ~i ni evrop skih dràv {ib ko, zato ni pre se net lji vo, da je oza ve{ ~e nost o ne var no sti in ogro è no sti zara di njih celo v gos po dar sko raz vi ti Evro pi na pre cej niz ki rav ni. To je {e zla sti hudo, ker smo hkra ti izgu bi li ve~i no nefor mal ne ga véde nja o na rav nih nesre - ~ah, ki se je neko~ kot pre ì ve tve na izku{ nja pre na {a lo iz roda v rod, in name sto nje ga uve lja vi li izra zi to for ma li sti ~en, biro krat ski pri stop k rav na nju z na rav ni mi nesre ~a - mi. Ni~ ne poma ga jo {e tako dode la ne in dobro na mer ne direk ti ve, stra te gi je in zako ni, ~e jih dràv lja ni ne bodo zna li niti pre bra ti in razu me ti, kaj {ele uve lja vi ti v vsak da - 12 GEORITEM 18 njem ìv lje nju! Tudi tako ime no va na par ti ci pa tiv na demo kra ci ja, nepo sred no vklju - ~e va nje dràv lja nov v vse rav ni odlo ~a nja, bo osta la zgolj lepo re ~e nje, dokler ne bomo v {o lah izo bra è va li in vzga ja li oza ve{ ~e nih in dobro pou ~e nih dràv lja nov. ^as bi bil, da se zami sli mo in upo ra bi mo vse mò no sti for mal ne ga in nefor mal - ne ga izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah, ki jih ima mo danes na raz po la go in so pred stav lje ne v tej knji gi, da se nam ne bo tre ba tako zelo bati pri hod njih narav nih kata strof. Dokler ne bomo doje li pomemb no sti izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah, nas bodo te ved no zno va pre se ne ti le in pri za de le! Tak {na pri hod nost uteg ne biti pre - cej ~rna, ne le zara di glo bal ne ga spre mi nja nja pod neb ja, ampak zato, ker mlaj {ih gene ra cij nismo nau ~i li in pre pri ~a li, da glo bo ko zasne è ne gore niso kraj za popol - dan ske spre ho de, da se z grad njo hi{e tik ob hudour ni ku ali na pla zo vi tem obmo~ ju igra mo z ìv lje nji na{ih nasled ni kov, da je ìv lje nje na potre sno ogro è nem obmo~ - ju var no samo v po tre sno var no zgra je nih hi{ah … Ka rel Natek 13 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ 1 Uvod Slo ve ni jo ogro à jo {te vil ne narav ne nesre ~e, ki so grò nja za var nost lju di, nji - ho ve dejav no sti in oko lje ter lah ko pov zro ~i jo veli ko {ko do. [ko da je odvi sna od mo~i in pogost no sti narav nih pro ce sov, pri prav lje no sti drù be na narav ne nesre ~e ter od veli ko sti pose gov na nevar nih obmo~ jih. Pomem ben vzvod za more bit no {ko do je tudi zmot no mi{ lje nje, da lah ko s so dob ni mi teh ni~ ni mi sreds tvi obvla da mo nara - vo. Resni~ nost je pogo sto povsem dru ga~ na, saj mno gi narav ni pro ce si ~lo ve ka po »mo ~i« pre se ga jo (Gams 1983; U{e ni~ nik 2002; Zorn in Komac 2011a). V zad njih deset let jih smo v Slo ve ni ji ~eda lje pogo ste je pose ga li na nevar na obmo~ - ja, zato se je ob narav nih nesre ~ah ved no zno va postav lja lo vpra {a nje odgo vor no sti za nasta lo {ko do. Ob tem pa je v sve tu opaz no, da pri ha ja do pomemb ne spre membe; v skr bi za traj no sten gos po dar ski raz voj in uspe {no usmer ja nje inve sti cij so v {te vil - nih drà vah za~e li upo {te va ti tudi narav ne nevar no sti. Zara di potre sa, cuna mi ja, popla ve ali dru gih narav nih nesre~ lah ko drù ba v tre nut ku veli ko izgu bi. Pomem - ben del aktiv no sti uprav lja nja z na rav ni mi nesre ~a mi sta zato posta li pri prav lje nost na more bit ne narav ne nesre ~e (pre ven ti va) in zmanj {e va nje nji ho vih posle dic (ku - ra ti va), pri ~emer je tre ba pose bej izpo sta vi ti pomen izo bra è va nja, ki je tema te knji ge. Nara{ ~a jo ~a {ko da zara di narav nih nesre~ v sve tu (Zorn in Komac 2011b) nas opo - zar ja, da se mora jo drù be raz vi tih dràv, med kate re spa da tudi Slo ve ni ja, stal no pri la ga ja ti narav nim pro ce som. To je nuj no kljub viso ki teh no lo{ ki raz vi to sti, v~asih pa, nas prot no, prav zara di nje. Kul tu ro »ga {e nja poà rov« mora zame nja ti »kul tu ra pre ven ti ve« ozi ro ma v {ir {em smi slu »kul tu ra narav nih nesre~«. V so dob ni pokra ji - ni je dol go ro~ no bolj kot za odprav lja nje posle dic narav nih nesre~ tre ba skr be ti za pre ven ti vo, kamor {te je mo pred vsem izo bra è va nje in oza ve{ ~a nje, ustrez ne pred - pi se ter za~a sno ali traj no izo gi ba nje nevar nim obmo~ jem. Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah je sestav ni del vsa ke izo bra è val ne stra te gi je za traj nost no usmer je no drù bo (To wards a cul tu re … 2007, 5) in je dol go ro~ no naj - bolj {i na~in za kre pi tev nje ne odpor no sti in spo sob no sti za soo ~a nje z na rav ni mi nesre ~a mi (Wi sner 2006). Otro ci hitro doja me jo sli kov ne in dru ge infor ma ci je, pove - za ne z na rav ni mi nesre ~a mi, zato je tre ba prav njim – seve da na pri me ren na~in – ponu di ti temelj no izo bra è va nje. Tako lah ko spre me ni mo more bit no napa~ no ali (pre){ib ko doje ma nje narav nih nevar no sti in vpli va mo na pri mer no rav na nje lju di v pri me ru narav nih nesre~. Izo bra è va nje otrok je pomemb no tudi zato, ker otro ci posred no izo bra ù je jo odra sle. Ome ni mo samo pri mer dekli ce, ki je leta 2004 dru - ì no in ve~ deset lju di re{i la pred cuna mi jem prav na pod la gi zna nja iz {ole (Tsu na mi family … 2005). Seve da ima jo nepo gre{ lji vo vlo go tudi star {i; obo je stran ski pre nos zna nja ned vom no zmanj {u je ran lji vost tako otrok kot star {ev (Mo ni tor 2010). Do kler ima mo oprav ka s kra jev no rav ni jo in je {ko da majh na, pri za de tih pa malo, smo {e kos vsem nev {e~ no stim, ki sprem lja jo re{e va nje, pomo~ in sana ci jo. Ko pa se 14 GEORITEM 18 nekaj podob ne ga zgo di v {ir {em pro sto ru, ho~e jo po narav nih nesre ~ah pri za de ti ljud - je za vsa ko ceno naj ti odgo vor ne ga za nasta lo {ko do, pri ~emer kaj radi poza bi jo na last no (ne)od go vor nost (Ko mac, Zorn in Cigli~ 2011). Bese da odgo vor nost izha ja iz bese de odgo vor, pome ni torej odgo vo ri ti, odzva ti se na izziv, dati odgo vor. Odgovor nost pred po stav lja dva, ozna ~u je odnos med dve ma, v na {em pri me ru med skup nost jo in posa mez ni kom. Drù ba ozi ro ma drà va je {e do nedav na prev ze mala ve~i no odgo vor no sti za pre ven ti vo in povr ni tev {ko de ob narav nih nesre ~ah, v zad - njih letih pa se teì{ ~e odgo vor no sti ved no bolj pre stav lja na posa mez ni ka. Po Wal ker ju in soav tor jih (2010) med ljud mi v Evro pi nara{ ~a zavest o od go vor nem dràv ljans - tvu. Posa mez nik je torej pokli can k ak tiv nej {i vlo gi; od nje ga se pri ~a ku je ve~. Za dose go tega cilja je potreb na vzgo ja k od go vor no sti, ki » … naj prej zah te va vzgo ji te lja, ki bo znal pokli ca ti. Ki bo zmo gel zau pa ti. Ki bo znal pre pu sti ti. Ki bo upal izzva ti. In ki se bo nato znal umak ni ti. Ki bo razu mel, da je bolj od kon kret ne ga rezul ta ta pomem ben odnos in da je bolj od nje ga same ga pomem ben tisti, ki mu je zau pan …« (Ko - ren 2011). Zato je kljub vse ve~ ji vlo gi posa mez ni ka {e ved no pomemb na vlo ga drà ve in stro ke. Prva pod pi ra posa mez ni ka ter z us trez nim pro stor skim na~r to va njem in nor ma tiv no pod po ro traj no sten in urav no te èn raz voj, dru ga pa zago tav lja neod vi - sen in stro kov ni pri stop. V tej lu~i se zdi pomemb na usta no vi tev Sve ta za vars tvo pred narav ni mi in dru gi mi nesre ~a mi, ki bo zdru è val dràv ne ter znans tve ne in civil - no-drù be ne usta no ve. Nes por na pa osta ja vlo ga izo bra è va nja, ki tudi pred stav lja most med drà vo in posa mez ni kom. Kjer drà va ne zau pa posa mez ni ku (tako kaè - jo {tu di je z za hod ne oba le ZDA), » … je drù ba spre je la raz me ro ma malo ukre pov za zmanj {a nje nje ne … ogro è no sti in {e ved no se pred po stav lja …, da je za ubla ì tev nevar - no sti zara di narav nih nesre~ odgo vor na drà va, ne pa oni oseb no …« (Den gler 2005, 152). Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah je torej temelj stra te{ ke ga na~r to va nja za dose - go na narav ne nesre ~e odpor ne drù be. Tudi v Slo ve ni ji se kaè ~eda lje ve~ ja potre ba po povr {in sko in temat sko {ir {e zasno va nih pre ven tiv nih in pri la go di tve nih ukre pih, ki bi poleg narav nih upo {te va li tudi drù be ne zna ~il no sti ozi ro ma odgo vor nost posa - mez ni ka. To je nova smer v stra te gi jah uprav lja nja z na rav ni mi nesre ~a mi. Doslej je bilo uprav lja nje narav nih nesre~ sko raj povsem v do me ni drà ve. [lo je pred vsem za struk tur ne ukre pe, grad be ne pose ge in ukvar ja nje s po sle di ca mi narav nih nesre~. So dob no drù bo zaz na mu je veli ka mobil nost pre bi vals tva (Ga bro vec in Bole 2009; Kozi na 2010), zato je ned vom no tudi bolj pri la go dlji va in do neke mere bolj odporna na narav ne nesre ~e. Ker se vedênje pre bi val cev v od no su do oko lja le po~a si spre mi - nja, pove za nost med zna njem in vedênjem pa je majh na, je mogo ~e pre mi ke na tej rav ni dose ~i le z do bro na~r to va nim in dol go ro~ nim usmer ja njem ter oza ve{ ~a njem. Izpo stav lja mo bri tan sko vlad no stra te gi jo Nare di mo pro stor vodi (an gle{ ko Making Spa ce for Water), s ka te ro so obdr à li vodil no vlo go dràv nih usta nov gle de poplavne var no sti, hkra ti pa so za ukre pa nje ob popla vah ve~ odgo vor no sti pre ne sli na posa - mez ni ka in dru ge drù be ne sub jek te (Wat son, Dee ming in Tref fency 2009). 15 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Pri tem ne gre za pre pro sto »pre la ga nje« odgo vor no sti, sred stev in mo~i odlo~a - nja z dr à ve na drù be ne sub jek te nì jih rav ni, tem ve~ za celo sten, dol go ro ~en pri stop uprav lja nja z na rav ni mi nesre ~a mi, ki teme lji na izo bra è va nju vseh rav ni pre bi val - s tva in posre do va nju zna nja z raz li~ ni mi meto da mi vsem, ki jih ogro à jo narav ne nesre ~e, pa tudi vsem, ki jih ta tema ti ka zani ma (Ko mac, Zorn in Cigli~ 2010). Pozitivne spre mem be lah ko pri ~a ku je mo {ele z ak tiv no in odgo vor no vklju ~i tvi jo sub jek tov v mre ò uprav lja nja z na rav ni mi nesre ~a mi. Vsa ka inve sti ci ja v pre ven - ti vo in {e zla sti v izo bra è va nje se ve~ krat no povr ne, ~eprav dobi~ ka ne more mo izme ri ti. Pri ~u jo ~a knji ga je pris pe vek k ve~ je mu razu me va nju pome na izo bra è va nja o na - rav nih nesre ~ah za nji ho vo bolj {e razu me va nje in pre ven ti vo pred nji mi. Nasta la je na pod la gi rezul ta tov dela v ok vi ru evrop ske ga razi sko val ne ga pro jek ta Cap Haz-Net ( So cial Capa city Buil ding for Natu ral Hazards – Towards More Resi lient Socie ties, slo - ven sko Kre pi tev zmò no sti drù be za soo ~a nje z na rav ni mi nesre ~a mi – prò nej {i drù bi napro ti), ki ga finan~ no pod pi ra 7. ok vir ni pro gram Evrop ske komi si je, Tema 6 »oko - lje (vklju~ no s pod neb ni mi spre mem ba mi)«; {te vil ka pogod be 227073. Pre gled u~be ni kov smo opra vi li avtor ji sku paj z dr. Annett Steinführer je vo. 2 Raz mer je med zna njem, u~e njem in izo bra è va njem »… Pre ven ti va se za~ ne z in for ma ci jo, k de ja njem pa vodi oza ve{ ~e nost. Oza ve{ ~e - nost namre~ lah ko vzbu di zani ma nje, zani ma nje pa kli ~e k po zor no sti ter vzbu di dejav nost. Ker so {ole naj bolj {i pro stor za obrav na va nje skup nih vred not, so u~en ci in u~i te lji pro - mo tor grad nje kul tu re pre ven ti ve …« (To wards a cul tu re … 2007, 1). 2.1 Zna nje » … Kul tu ra, v ka te ri je bil nek do socia li zi ran, mo~ no vpli va na ~lo ve ko vo vedênje …«, pri ~emer kul tu ra pome ni »…si stem odno sov, vred not in zna nja…« (In gle hart 1997, 14–15). Zna nje je celo ta podat kov, ki si jih nek do vti sne v za vest ali spo min z u~e njem, {tu di jem. Podat ki in infor ma ci je o ob jek tiv ni stvar no sti, ki sestav lja jo zna nje, so logi~ - no orga ni zi ra ni in vpli va jo na celot no ~lo ve ko vo delo va nje. Po mne nju med na rod nih orga ni za cij Rde ~i kriìn Rde ~i pol me sec so podat ki, zdru è ni po dolo ~e nem kon - cep tu, temelj ni grad nik infor ma cij, infor ma ci je pa posta ne jo zna nje, ko jih posta vi mo v kon tekst (Wi sner 2006, 7). Raz li ku je mo vse bin sko in pro ce sno zna nje. Vse bin sko teme lji na podat kih in infor - ma ci jah, pro ce sno pa vse bu je spret no sti in spo sob no sti. Gle de na na~in izra à nja zna nje deli mo tudi na spo min sko, pre poz nav no, repro duk tiv no, ope ra tiv no in ustvar jal no; pogo sta je {e deli tev na dekla ra tiv no, pro ce sno in stra te{ ko zna nje (Se ne ga~ nik 2005). 16 GEORITEM 18 I posamezniki drùbene skupine Z O B R ZNANJE, IZKU[NJE, PREPRI^ANJA, VREDNOTE, ^USTVA A @ E V A N J ZAZNAVANJE E P in DOJEMANJE P R R D R S O D N O S U I @ S O O B T E E N M S I VEDENJE S T T M A P T O O O E L R O I @ RABA R R A A L J N I Sli ka 1: Vedênje se lah ko ude ja nji le prek zna nja: dejav ni ki ter raz mer ja med posa mez - ni ki in drù be ni mi sku pi na mi v izo bra è va nju (Fridl, Urbanc in Pipan 2009, 386). ^e na zna nje gle da mo kot na kodi fi ci ran zbir infor ma cij, je do neke mere neod - vi sno od sub jek ta, zato ga je tudi mò no v u~ nem pro ce su pre ne sti na dru ge lju di. Obe nem pa tudi pre jem nik ali u~e nec zna nje aktiv no preob li ku je. @e Oro èn (1898; citi ra no po Sene ga~ nik 2005) je pri obrav na vi pou ka zem lje pi sa zapi sal: » … Saj tudi ni mogo ~e, da bi si pri do bil u~e nec na tej stop nji tisto zna nje v zem lje pi su, kakor ga bode potre bo val v prak ti~ nem ìv lje nju. Toli ko pa mora dati ljud ska {ola u~en cu gle de zem - lje pi sa, da si bode ta odrast li moìn èna na dob lje ni pod la gi sama raz {ir ja la svo je zem lje pi sno zna nje gle de prak ti~ nih potreb …«. ^e u~e nec prev za me aktiv no vlo go in inter pre ti ra posre do va no zna nje, u~i te lje va vlo ga ni le posre do va nje zna nja, torej eno - stran ska komu ni ka ci ja, ampak mora vzpo sta vi ti dia log z u~en ci, jih ani mi ra ti. 17 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Tak {en pogled na posre do va nje zna nja je prav za prav zelo sodo ben, saj govo ri o spre mem bah v so dob ni drù bi, ki se kaè jo v ve~ ji vlo gi posa mez ni ka ozi ro ma indi - vi dua li za ci ji, popred me te no sti narav nih pro ce sov (Ko mac 2009), indi vi dua li za ci ji ogro è no sti (Kuh lic ke in Steinführer 2009) in s tem tudi v opre de li tvah ozi ro ma razu - me va nju zna nja. Tak {en raz voj je razum lji va posle di ca Des car te so ve ga kar te zi jan ske ga obra ta k sebi, svo ji misli, kjer sub jekt dobi osred nje mesto, kot edi ni sub jekt sre di vsega, kar je. ^e je torej zna nje le sub jek tiv na trans for ma ci ja ozi ro ma rezul tat oseb ne ga in drù - be ne ga dogo vo ra, ne pa rezul tat objek tiv no sti in mò no sti pre ver ja nja dej stev, ga ne more mo odkri va ti, ampak ga dobe sed no proi zva ja mo. To bi pome ni lo, da u~e nec za pri do bi va nje zna nja ne rabi niti u~i te lja niti u~be ni ka. Zna nje bi si pri do bil sam s po - mo~ jo raz no li kih virov. Z vi di ka narav nih nesre~ bi moral vsak dràv ljan poskr be ti za izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah sklad no s svo ji mi mò nost mi in zmò nost mi (Wac hin ger in Renn 2010, 35). Pre cej dru ga ~en pogled pri na {a spoz na nje, da je pri pri pra vi ene same zgo{ ~en - ke, name nje ne pou ku geo gra fi je v Nem ~i ji, sode lo va lo ve~ kot 50 uni ver zi tet nih u~i te ljev in ve~ kot 100 vr hun skih stro kov nja kov (Se ne ga~ nik 2005, 35). Zato se pora ja dvom o us trez no sti skraj no indi vi dua li sti~ ne ga pri sto pa pri izo bra è va nju o na rav nih nesre - ~ah. U~be ni ki osta ja jo pogla vit ni vir infor ma cij v ve ~i ni {ol. So sta bi len vir infor ma cij, enot no zasno va ni sklad no z u~ nim na~r tom, vse bu je jo pa tudi sli ke in dru go gra di - vo, ki ga posa mez ni ku ni tre ba iska ti. Zara di tega smo pre gled sta nja v Evro pi nare di li prav na pod la gi u~be ni kov (Ko mac, Zorn in Cigli~ 2011), ne pa na pri mer na pod - la gi u~nih na~r tov, ki se med seboj raz li ku je jo pre cej bolj kot u~be ni ki. V prak si je tè ko pri ~a ko va ti popol no pre vla do indi vi dua li sti~ ne ga pri sto pa, saj v drù bi na podro~ ju ogro è no sti zara di narav nih nesre~ pre vla du je odklo ni len in dokaj kri ti ~en odnos do indi vi dua li za ci je. Pogo sto je zako re ni nje no celo mne nje, da » … po sa mez nik ne more sto ri ti ni~e sar …« (Wac hin ger in Renn 2010, 41–46), kar seve - da ne odse va resni~ no sti. 2.2 U~e nje Zna nje pri do bi va mo pred vsem z u~e njem, ki pa ni le kopi ~e nje infor ma cij, tem - ve~ je ustvar ja len pro ces, v ka te rem pri de do preob li ko va nja infor ma cij v nova spoz na nja. U~e nje lah ko opre de li mo tudi kot poo seb lje nje infor ma cij, da dobi jo zna - ~aj zna nja. Ker je ta pro ces pomemb nej {i od samih infor ma cij, je pomem ben cilj izo bra è va nja »u~e nje u~e nja«. U~e nje poma ga posa mez ni ku, da là je obli ku je svo - ja sta li{ ~a, oseb nost in spo sob no sti. Na u~e nje ne vpli va jo le v u~ nem pro ce su pri dob lje ne nove infor ma ci je in ~ut - ne zaz na ve, ampak tudi pred hod no zna nje. Ker je to v spo mi nu hie rar hi~ no ozi ro ma mrè no orga ni zi ra no, u~e nje novih vse bin ni smi sel no, ~e ni pove za no s prej pozna - 18 GEORITEM 18 ni mi splo {ni mi opre de li tva mi in poj mi. Svojs tve ne ide je in poj mi teme lji jo na splo - {nih, temelj nih ide jah. Spoz nav ni pro ces obse ga skla di{ ~e nje v spo min, orga ni zi ra nje spo mi na v sub jek tiv ne, a zna ~il ne kon cep te, vzor ce, kate go ri je in sku pi ne, pri klic infor - ma cij iz spo mi na in na àlost tudi pozab lja nje. Pozab lja nje je pomem ben dejav nik spoz nav ne ga pro ce sa, saj na pri mer napa~ ne pred sta ve o geo graf skem poja vu ali pro - sto ru vpli va jo na obno vo zna nja, ki zato ni le nepo pol no, ampak je lah ko pogo sto tudi povsem neu strez no (Se ne ga~ nik 2005). Po dob no je spo min na narav ne nesre ~e v drù be ni sfe ri ohra njen le dolo ~en ~as. Kljub pogost no sti narav nih pro ce sov in {te vil nim mò no stim za ohra nja nje podatkov, ljud je kma lu poza bi mo na ekstrem ne narav ne dogod ke, ~eprav so zapi si ohra nje ni v ~a so pi sih, leto pi sih, poljud nih pub li ka ci jah, kro ni kah ali na splet nih stra neh. Drù - be ni spo min je sub jek ti ven, kar ne vpli va le na posa mez ni ko ve odzi ve na narav ne nesre ~e, tem ve~ tudi na misel no podo bo drù be ne ga spo mi na o ukre pa nju ob narav - nih nesre ~ah. Odzi vi namre~ obi ~aj no ne teme lji jo na objek tiv nih dano stih ali zna nju, tem ve~ na sub jek tiv nih, misel nih podo bah (Ko mac 2009). Na pri me ru poplav so poka - za li (sli ka 2; Hor vat, Jer {i~ in Papè 2008, 207), da na vedênje lju di mo~ no vpli va jo izku{ nje. Za lju di, ki so ime li izku{ nje s po pla va mi, je {est krat ver jet ne je, da bodo tudi dejan sko ukre pa li pro ti more bit nim pri hod njim tovrst nim dogod kom. Pri doje ma - nju ver jet no sti pri hod njih dogod kov ljud je bolje kot loga ri tem ske razu me mo linear ne les tvi ce, kar velja tudi za pri ka ze ogro è no sti in na pri mer za opi se teè dogod - ka. Za odziv ~util v fi zio lo gi ji velja Weber-Fech ner jev zakon, po kate rem je odziv soraz me ren z lo ga rit mom drà lja ja. Izdat nost ob~ut ka zvo ka, to je gla snost, je soraz - mer na z lo ga rit mom jako sti zvo ka. Loga ri tem sko les tvi co upo rab lja mo, ker z li near no ) 60 53 % poplave v Lanbachu (1990) java (% 50 o jali p 40 inmo 30 se sp 23 % drobirski tok v Lagernseeju (1971) i so 20 ,kih 10 poplave v Vorderhindelangu (1960) 9 % poplave v Bad Oberdorfu (1924) ra{an 2 % 0 elè vp 0 20 40 60 80 100 d ~asovna oddaljenost pojava v letih Sli ka 2: Kri vu lja spo mi nja nja na narav ne nesre ~e (Ko mac 2009, 207). 19 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ tè ko pri ka è mo, da ima jo krat ko ro~ ni dejav ni ki na dol gi rok veli ke u~in ke. Doje - ma nje ogro è no sti ote ù je tudi dejs tvo, da pri napo ve do va nju narav nih pro ce sov govo ri mo o sto let nih povrat nih dobah, ljud je pa u~in ke ob~u ti jo in opa zu je jo tukaj in zdaj (Wac hin ger in Renn 2010, 21 in 24). Pri {tu di ju izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah raz li ku je mo dva temelj na pri sto - pa: rea li sti~ ne ga in kon struk ti vi sti~ ne ga. Rea li sti~ ni pred po stav lja zuna njo objek tiv no oko lje z ogro è nost jo zara di narav nih nesre~, ki jo lah ko pre poz na mo in sprej me - mo. Nas prot no ima kon struk ti vi sti~ ni ogro è nost za sub jek tiv no kate go ri jo in drù be ni kon strukt (Wac hin ger in Renn 2010, 7, 34), zato pou dar ja vlo go posa mez - ni ka. U~e nje posa mez ni kom omo go ~a sode lo va nje pri obli ko va nju drù be in jih k temu tudi spod bu ja. Ljud je v u~ nem pro ce su pri dob lje no zna nje upo ra bi jo v ìv lje nju ozi - ro ma ga pre ne se jo na dru ge rav ni delo va nja, kar ime nu je mo pre nos ali trans fer. Pro stor ske mu, vse bin ske mu in meto do lo{ ke mu trans fe ru (Ma tas 1996, 33; Maren - ti~ Poàr nik 2003, 19) bi lah ko doda li {e ~asov ni trans fer, to je pre nos zna nja sko zi raz li~ na ~asov na obdob ja, kar so omo go ~i le pred vsem knji ge. Pri narav nih nesre ~ah je induk tiv no u~e nje pomemb nej {e od deduk tiv ne ga, saj pona va di izha ja mo iz pri me rov in dej stev pokra jin ske stvar no sti ozi ro ma dejan - skih pri me rov narav nih nesre~ ter na nji ho vi pod la gi pri de mo do splo {nih spoz - nanj. Pou ~e va nje o po pla vah ali su{ah lah ko za~ ne mo na pri me ru zna ~il no sti blì nje reke ali kra jev ne ga pod neb ja (Fourré, Theo dos so pou los in Evri ge nis 1967, 38). Tako ime no va no izkus tve no u~e nje je v ne po sred nem sti ku z re sni~ nost jo in v ne lo~ lji vo celo to pove zu je nepo sred no izku{ njo, opa zo va nje, spoz na va nje ter rav na nje (Se ne - ga~ nik 2005). Pred popla va mi reke Mul de v Nem ~i ji si na pri mer ve~ kot 90 % interv ju van cev » … ni moglo pred stav lja ti, da bi jih lah ko ogro zi le tak {ne popla ve, kot so se zgo di le leta 2002 …«, med tem ko je po njih » … sko raj 70 % interv ju van - cev … me ni lo, da na pri za de tem obmo~ ju lah ko v pri hod no sti pri de do vsaj tako veli kih ali {e ve~ jih poplav …« (Wac hin ger in Renn 2010, 36). Pri u~e nju o na rav nih nesre - ~ah ima jo veli ko vlo go tudi aso cia ci je: po na~e lu izo la ci je (von Restorf fov u~i nek) si laè zapom ni mo tisto, kar izsto pa ali je nena vad no, edins tve no (Rus sel 1993, 82) in vpli va tudi na ~us tve no raven doje ma nja. Skle ne mo lah ko s spoz na njem, da je u~e nje zelo pomem ben dejav nik ve~a nja odpor no sti drù be na narav ne nesre ~e. Veli ko vlo go ima zla sti v so dob ni drù bi, kjer je v zad njih deset let jih pri{ lo do pou dar ja nja vlo ge posa mez ni ka. V post mo der ni drù - bi mora zato u~e nje obse ga ti pred vsem raz li~ ne pre no se znanj, ki so pomemb ni za vklju ~e va nje posa mez ni kov v pro ce se odlo ~a nja, prav tako seve da tudi pre nos izku - stev. To je zelo pomem ben vidik pri obvla do va nju ogro è no sti zara di narav nih nesre~, saj je posa mez nik veli ko bolj ran ljiv, ~e oseb no ne poz na neka te rih (te melj nih) narav - nih poja vov in pro ce sov ter ob more bit ni narav ni nesre ~i ni spo so ben ustrez no ukre pa ti. 20 GEORITEM 18 2.3 Izo bra è va nje » Izo braz ba je tisto, kar osta ne, potem ko poza bi mo vse, ~esar smo se nau ~i li v {o li. « Al bert Ein stein Ker je v prak si pogo sto tè ko zago to vi ti nepo sred no izku{ njo (v pri me ru narav - nih nesre~ je naj bo lje, da tako tudi osta ne), izkus tve no u~e nje nado me{ ~a jo {tu di je pri me rov, ki so v u~ be ni kih tudi naj po go stej {e. U~be ni ki so pomemb no izo bra è valno sreds tvo pri for mal nem izo bra è va nju, to je {ol skem pou ku. [ol ski pouk je peda go{ - ko osmi{ ljen siste ma ti ~en pro ces, kate re ga cilj je vzgo ja in izo bra è va nje posa mez ni ka. Pouk sestav lja jo tri je dejav ni ki: u~e nec, u~i telj in u~na vse bi na. Po mne nju Strm ~ni - ka (2001, 68) je izo bra è va nje » … za vest na in siste ma ti~ na racio nal na in vred nost na inte rak ci ja ozi ro ma poli morf na komu ni ka ci ja med spoz na va jo ~im sub jek tom in objek - tom spoz na nja …«, v ka te ri ~lo vek pove ~a svo je zna nje o po ja vih in pro ce sih v po kra ji ni. Izo bra è va nje ni le infor mi ra nje o do god kih ali poja vih, tem ve~ tudi razvi - ja nje spoz nav nih, ~us tve nih in psi ho mo to ri~ nih spo sob no sti, zato je celo sten pro ces. Po she mi Med na rod ne stra te gi je za zmanj {e va nje nesre~ pri Zdru è nih naro dih (an - gle{ ko Uni ted Nations Inter na tio nal Stra tegy for Disa sters Reduc tion – UN ISDR; Wisner 2006) obse ga for ma len in nefor ma len pre nos zna nja ter pri za de vanj sku pin lju di na podro~ ju pre poz na va nja nevar no sti in mò nih ukre pov za ubla ì tev posle - dic, ki se jim ne more mo izog ni ti. V tem smi slu izo bra è va nje obse ga jav ne in zaseb ne izo bra è val ne siste me, samoi ni cia tiv no pri za de va nje lokal nih skup no sti z vklju ~e va - njem lokal ne ga in sta ro sel ske ga zna nja, kam pa nje za oza ve{ ~a nje pre bi val cev, izo bra è va nje v mu ze jih, pa tudi orga ni zi ra nje spo min skih dogod kov in postav lja - nje jav nih obe le ìj. Izo bra è va nje je tesno pove za no z oza ve{ ~a njem pre bi vals tva. Z njim lah ko in smo nena zad nje tudi dol` ni vpli va ti na izbolj {a nje sta li{~, poj mo vanj in idej posa mez nikov ozi ro ma drù be. S tem spre mi nja mo raz mer ja drù be do nara ve ozi ro ma narav nih pro ce sov, ki ~lo ve ka lah ko pri za de ne jo, torej do narav nih nesre~. Drù ba, ki ima na tem podro~ ju dovolj zna nja, bo tudi bolj odpor na in se bo laè odlo ~a la o tem, ali bi se bilo z ne ke ga obmo~ ja, kjer so narav ne nesre ~e stal ni ca, bolje umak ni ti (Ko mac, Natek in Zorn 2008). Pri tem je poleg for mal ne ga izo bra è va nja zelo pomemb no tudi nefor mal no izo bra è va nje, ki se kaè na pri mer v tako ime no va nem drù be no geo - graf skem spo mi nu (zna nju) ozi ro ma na kon kret ni rav ni v po kra ji ni v kra jev nem zna nju ali spo mi nu (Ko mac 2009). Zato v po ve za vi z ogro è nost jo zara di narav nih nesre~ izraz zaved nost (an gle{ ko cons ci ou sness) » … sega pomen sko glob lje v vzro ke ran - lji vo sti kot obi ~aj no upo rab lja ni izraz ‘oza ve{ ~e nost o na rav nih nesre ~ah’ …« (an gle{ ko risk awa re ness; Wisner 2006, 8). Izo bra è va nje se obi ~aj no osre do to ~a na otro ke, ki so naj bolj ran lji vi ~la ni drù - be (Sanc hez s so de lav ci 2009). Ker so zelo ob~ut lji vi na sli kov ne in dru ge infor ma ci je, 21 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ pove za ne z na rav ni mi nesre ~a mi, mora mo upo rab lja ti ustrez no pri la go je ne izo bra - è val ne meto de in vse bi ne. Le tako se lah ko izog ne mo nes po ra zu mom ali zadre gam v zve zi z na rav ni mi nesre ~a mi in u~en ce pri pra vi mo na pra vil no rea gi ra nje ob njih. V lu ~i sodob nih drù be nih spre memb bi se mora li pri izo bra è va nju o na rav - nih nesre ~ah pre mak ni ti od sko raj izklju~ ne ga pri do bi va nja zna nja h grad nji samo stoj nih in odgo vor nih posa mez ni kov. Ta usme ri tev vklju ~u je vse ìv ljenj sko posre - do va nje zna nja in ve{ ~in, spret no sti in izku {enj, ki bodo omo go ~i le samoi ni cia tiv no, ustrez no, odgo vor no ter iznaj dlji vo rav na nje ob narav nih nesre ~ah. Naj po memb nej - {a last nost tak {ne ga izo bra è va nja je prav vse ìv ljenj skost. Ker je tra di cio nal no izo bra è va nje ne vklju ~u je, pre mik izo bra è val ne pobu de od usta nov k po sa mez ni - kom pome ni tudi pre mik izved be izo bra è va nja iz raz li~ nih {ol skih usta nov na dom in v ura de, to je tja, kjer zna nje {ele pri do bi resni~ no upo rab no vlo go za ìv lje nje lju - di (Lead bea ter 2000, 226–227). 3 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah » … Iro ni~ no je, da so pomi sle ki o ogro è no sti posta li osred nje poli ti~ no vpra {a nje v drù - bah, v ka te rih se je v zad njem sto let ju pri ~a ko va na ìv ljenj ska doba podalj {a la za 20 let. Iro ni~ no, pa ven dar logi~ no: saj se je ogro è nost zmanj {a la na naj manj {o mò no raven in so bili ljud je spo sob ni svo jo zaskrb lje nost gle de nego to vo sti vsak da nje ga pre ì vet ja preu - sme ri ti k bolj odda lje nim teà vam, kakr {na je na pri mer eko lo{ ka kri za …« (In gle hart 1997, 36). 3.1 Splo {ni vidi ki Zad nji dve deset let ji smo na sve tu pri ~a pove ~a nju zani ma nja za narav ne nesre - ~e. Preu ~e va nje v se dem de se tih in osem de se tih letih 20. sto let ja je poka za lo, da na ~eda lje ve~ je izgu be ob narav nih nesre ~ah mo~ no vpli va vse ve~ ja ran lji vost drù be in gos po dars tva (Hol lo way 2009). Spre mem be so sprem lja la med na rod na pri za de - va nja, pred vsem Med na rod ne stra te gi je za zmanj {e va nje nesre~ pri Zdru è nih naro dih (an gle{ ko Inter na tio nal Stra tegy for Disa ster Reduc tion; Inter na tio nal stra tegy … 2009), Med na rod ne ga deset let ja za zmanj {a nje narav nih nesre~ (an gle{ ko Inter na tio nal Deca - de for Natu ral Disa ster Reduc tion – IDNRD; Inter na tio nal deca de … 2010) in Hyo{ ke ga okvir ne ga akcij ske ga na~r ta za obdob je 2005–2015 (an gle{ ko Hyo go Fra me - work for Action 2005–2015; Hyo go … 2005). Med na rod na stra te gi ja za zmanj {e va nje nesre~ spod bu ja upo ra bo zna nja, ino - va cij in izo bra è va nja za izgrad njo »kul tu re var no sti« ter »kul tu re odpor no sti« na narav ne nesre ~e, in to na vseh rav neh. Zav ze ma se pred vsem za raz voj in upo ra bo razi sko val nih metod in oro dij za zmanj {a nje ogro è no sti zara di narav nih nesre~ v u~ - 22 GEORITEM 18 nih na~r tih in izo bra è val nih gra di vih: » … ne sre ~e lah ko znat no zmanj {a mo, ~e so ljud - je dobro obve{ ~e ni in moti vi ra ni, da sprej me jo kul tu ro pre pre ~e va nja narav nih nesre~ in kul tu ro odpor no sti, kar zah te va zbi ra nje, ure ja nje in {ir je nje ustrez ne ga stro kov ne - ga zna nja in infor ma cij o na rav nih nevar no stih ter ran lji vo sti in zmò no sti drù be …« (Glo bal … 2009, 128). Na u~in ko vi to zmanj {a nje ogro è no sti zara di narav nih nesre~ pose bej vpli va jo dol go ro~ ne dejav no sti, med kate re spa da tudi izo bra è va nje. Ljud je pre po go sto misli - jo, da bodo narav ne nesre ~e pri za de le dru ge, ne pa njih same. To je delo ma pove za no s sa mim izo bra è va njem. Kot bomo podrob ne je pred sta vi li v na da lje va nju, u~be niki pogo sto pri ka zu je jo »stra {ne« pri me re narav nih nesre~, ki so se zgo di le nek je dale~ in se pro ti njim zdi jo doma ~e narav ne nesre ~e nez nat ne (glej Rad kau in Henry 2005, 382). Posle di ca tega je odsot nost doje ma nja ogro è no sti v vsak da njem ìv lje nju lju di, skup - no sti ter pri na~r to va nju dràv nih raz voj nih, {ol skih in medij skih prio ri tet. Zna nje je ned vom no pove za no z do je ma njem ogro è no sti; na Japon skem je bil zaz nan porast podob kata stro fal nih narav nih nesre~, pove zan s stop njo zna nja in sez na nje no sti posa - mez ni kov z na rav ni mi nesre ~a mi (Wac hin ger in Renn 2010, 11). Pri prav lje nost na nesre ~e mora jo pod pi ra ti ukre pi vseh zain te re si ra nih stra ni, vklju~ no medi jev, stro - kov nja kov, vlad in {ol (Krish na 2007). ^e oza ve{ ~e nost pome ni obseg zna nja o na rav nih nesre ~ah, o de jav ni kih, ki jih pov zro ~a jo, in o ukre pih posa mez ni kov ali drù be za zmanj {a nje nji ho vih posle dic, jo lah ko nepo sred no pove è mo z izo bra è va njem. Zato je tre ba tudi doje ma nje naravnih nesre~ v lo kal nem oko lju raz vi ja ti dol go ro~ no, s po mo~ jo izo bra è va nja (Ge - ne ral … 2010). @al sta zna nje in oza ve{ ~e nost z de ja nji le {ib ko pove za na, ~e u~enje ne obse ga tudi prak ti~ nih znanj. ^eprav je oza ve{ ~e nost jav no sti klju~ ni dejav nik pri pove ~a nju odpor no sti drù be na narav ne nesre ~e, ve~ ja oza ve{ ~e nost ne vodi nuj no k zmanj {a nju ogro è no sti zara di narav nih nesre~. To velja pred vsem za rev na gos - po dinjs tva (Glo bal … 2009, 130). Zato mora mo poseb no pozor nost name ni ti rev nim mest nim in pode èl skim drùbe nim slo jem, ki ob narav nih nesre ~ah doìv lja jo neso raz mer no viso ke izgu be (Hol lo way 2009). V Jù ni Afri ki je na pri mer zakon o na rav nih nesre ~ah kot pred - nost no nalo go izrec no pou da ril pomen » … izo bra è va nja, uspo sab lja nja in razi sko va nja narav nih nesre~ …«. Izo bra è val ne usta no ve mora jo opu sti ti vidik » … uve ljav lje nih in zgo do vin sko ute me lje nih kriz no usmer je nih ‘mi li tant nih odzi vov’, ki pod pi ra jo zmanj {a nje ogro è no sti in ran lji vo sti drù be …« (Pel ling in Hol lo way 2006). S tem v zve zi so bile v po ro ~i lu Med na rod ne stra te gi je za zmanj {e va nje nesre~ ome nje ne {te vil ne dobre prak se: v le tih 2006–2007 je med na rod na kam pa nja Zmanj - {a nje ogro è no sti se za~ ne v {o li ( Di sa ster risk reduc tion … 2006) izbolj {a la oza ve{ ~e nost o po me nu izo bra è va nja v ne ka te rih drà vah. V La tin ski Ame ri ki so Mre ò za izo - bra è va nje in zmanj {a nje ogro è no sti zara di narav nih nesre~ vzpo sta vi li v Sred nji Ame ri ki in Domi ni kan ski repub li ki. Siste ma ti~ ne poli ti~ ne ali insti tu cio nal ne zaveze 23 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ so spre je li v Av stra li ji, Indo ne zi ji, Ira nu, Lao su, Nepa lu, na Novi Zelan di ji, Fili pi nih ter v Jù ni Kore ji in Siri ji. V An go li in Burun di ju so zasno va li delav ni ce za spod bu - ja nje vklju ~e va nja vse bin o ogro è no sti zara di narav nih nesre~ v izo bra è va nje. Na Mada ga skar ju so izde la li pri ro~ ni ke in {ol sko gra di vo za zmanj {a nje ogro è no sti zara - di narav nih nesre~. V Mo zam bi ku so v os nov nih {olah za~e li izva ja ti pilot ne pro jek te, s ka te ri mi so uspo sab lja li u~i te lje in otro ke, kako ìve ti z ne sre ~a mi. V Bur ki ni Faso ima jo v os nov nih {olah okolj sko vzgo jo, ki obse ga tudi vse bi ne o zmanj {a nju ogro - è no sti zara di narav nih nesre~. Te vse bi ne so del no vklju ~e ne tudi v vi so ko {ols tvo (Glo bal … 2009, 129). Geo gra fi ja ima na podro~ jih preu ~e va nja ran lji vo sti, nevar no sti in ogro è no sti zara di narav nih nesre~ ter raz me rij med nara vo in drù bo dol go let no znans tve no tra - di ci jo. Ker je prav ta veda pris pe va la k ve~ je mu razu me va nju ran lji vo sti drù be, smo za natan~ nej {i vpo gled v for mal no izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi izbra li geo graf ske u~be ni ke (po glav je 6). Geo gra fi ja je kot kom plek sna veda prek izo bra è - va nja tesno pove za na z do je ma njem narav nih nesre~ ter ukre pa njem na podro~ ju odprav lja nja nji ho vih posle dic, s tem pa tudi z nji ho vim uprav lja njem. Ni pa edi na veda, ki delu je na tem podro~ ju. Narav ne nesre ~e obrav na va jo tudi dru ge nara vo - slov ne (geo lo gi ja, hidro lo gi ja, bio lo gi ja) in drù bo slov ne (so cio lo gi ja, psi ho lo gi ja) vede. Inter dis ci pli nar no obrav na vo narav nih nesre~ lah ko dose è mo tudi v izo bra - è val nem siste mu s spre mem bo u~ne ga na~r ta: na nì ji {ol ski stop nji obrav na va mo doma ~o pokra ji no, na vi{ ji pa se pos ve ti mo {ir {e mu pogle du na narav ne nevar no - sti in ob~ut lji vost drù be nanje, upo ra bi geo graf skih infor ma cij skih siste mov in daljin ske ga zaz na va nja, poglob lje ne mu {tu di ju lite ra tu re in obrav na vi pri me rov iz doma ~e pokra ji ne in tuji ne. V izo bra è val nem pro ce su bi mora li obrav na va ti tudi teme, ki so pove za ne z na rav ni mi nesre ~a mi, na pri mer pod neb ne spre mem be (Hol - lo way 2009). Ker se spre mem be u~nih na~r tov odra à jo tudi v u~ be ni kih, smo temu vidi ku name ni li 5. po glav je. 3.2 Spoz nav ni raz voj in izo bra è va nje » … V ~lo ve ko vem ìv lje nju ne obsta ja neko dolo ~e no raz voj no obdob je, v ka te rem bi se ljud je lah ko ali celo mora li neha ti u~i ti in izo bra è va ti …« (Mar ja no vi~ Umek in Zupan ~i~ 2004, 741). ^e èli mo razu me ti vpliv izo bra è va nja na raz voj oseb no sti in tudi drù be ni raz - voj, mora mo na krat ko pogle da ti, kak {en je nje gov vpliv na raz voj spoz nav nih zmò no sti ~lo ve ka. Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v ka kr {ni ko li obli ki, for mal - ni ali nefor mal ni, bi mora lo pote ka ti v vseh ìv ljenj skih obdob jih. Ne zado{ ~a namre~, da nekaj nau ~i mo u~en ca, saj se bo posre do va no zna nje s~a so ma izgu bi lo ozi ro ma bo zara di neneh ne ga spre mi nja nja oko lja posta lo nere le vant no. Pomemb - 24 GEORITEM 18 no je spoz na nje, da so ljud je v vseh sta rost nih obdob jih, torej tudi v otro{ ki dobi in dobi osta re lo sti, veli ko bolj spoz nav no kom pe tent ni kot se je do pred krat kim dom - ne va lo. Obe nem izpo stav lja mo pomemb no dejs tvo, da ljud je oce nju je jo ogro è nost gle de na nji ho vo sub jek tiv no doje ma nje (Wac hin ger in Renn 2010, 8). 4 Obli ke nefor mal ne ga izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah » … Otrok svo je oko lje vsr ka va, iz nje ga vse pobi ra in ga v sebi ute le {a. S svo ji mi neo - me je ni mi spo sob nost mi je ne samo stva ri telj, ampak tudi tisti, ki preo bra zi ~lo ve{ tvo …« (Mon tes so ri 2008, 32). Ne for mal no izo bra è va nje je pomem ben vidik izo bra è va nja tako v tra di cio nal - nih drù bah kot v so dob ni evrop ski drù bi. V Evro pi je nje gov pomen zara di vse ve~ je teh ni za ci je, mobil no sti pre bi vals tva in indi vi dua li za ci je ~eda lje manj {i. Posle di ca zmanj - {a ne ga pome na nefor mal ne ga izo bra è va nja je tudi izgu ba spo mi na na pre te kle narav ne nesre ~e in s tem pove za na zmanj {a na zmò nost ukre pa nja. Torej, tudi nefor mal no izo bra è va nje pomemb no obli ku je odpor nost drù be za soo ~a nje z na rav ni mi nesre - ~a mi. Na regio nal ni in kra jev ni rav ni se sicer izva ja jo {te vil ne dejav no sti, a je o njih malo jav no dostop nih infor ma cij. Poleg tega ponu ja jo te~a je pou ~e va nja raz ne nevlad ne orga ni za ci je in med na rod ne orga ni za ci je, na pri mer Zdru è ni naro di, na raz po la go pa je tudi (elek tron sko) u~no gra di vo, name nje no upo ra bi v {o li. 4.1 Zna nje doma ~i nov Ne ka te re lokal ne skup no sti ima jo pomemb no tra di cio nal no zna nje, izku{ nje, teh - no lo gi jo, in na~i ne ukre pa nja, s ka te ri mi se lah ko dobro odzo ve jo na more bit ne narav ne nesre ~e. [e ve~, raz vi li so siste me, ki omo go ~a jo traj nost ni raz voj (Ul lu wis he wa s so - de lav ci 2008). V tak {nih skup no stih je zna nje doma ~i nov (tudi sta ro sel sko ali tra di cio nal no zna nje) pomemb na prvi na drù be no-zgo do vin ske struk tu re. Tak {no zna nje vsaj delo ma izha ja iz meha niz mov dol go ro~ ne ga pri la ga ja nja na spre men ljivost in kom plek snost oko lja, v ka te rem ìvi jo. Ker ta pro ces pote ga na onto ge net ski ravni, je odvi sen tudi od kul tur ne ga oko lja posa mez ni ka (Wac hin ger in Renn 2010, 22 in 25). Zna nje doma ~i nov je pomemb no, saj » … se je jedro zna nja obli ko va lo v sku pi ni lju di, ki so ve~ gene ra cij ìve li v blì njem sti ku z na ra vo …« (John son 1992), ozi ro ma je » … zna nje, ki ga doma ~e pre bi vals tvo upo rab lja, da lah ko ìvi v do lo ~e nem oko lju …« (War ren 1991). Tra di cio nal ne lokal ne drù be se ve~i no ma zave da jo narav nih nesre~. Za more - bit no soo ~a nje z nji ho vi mi posle di ca mi ima jo zna nje in izku{ nje, ki je v ob li ki nena pi sa nih zapo ve di ali pre po ve di celo del no for ma li zi ra no. Zato je nji ho vo znanje 25 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ pomemb no tudi kot splo {na dobri na, ki pri po mo re k raz vo ju pre ven ti ve, pri prav - lje no sti, odzi vu in okre va nju po narav nih nesre ~ah. Vse to seve da pove ~u je odpor nost drù be za soo ~a nje z nji mi. V zad njem ~asu dobi va zna nje doma ~i nov vse ve~ jo velja vo. Uprav lja nje narav - nih nesre~ je mo~ no zako re ni nje no v lo kal ne skup no sti, ki pogo sto upo rab lja jo zna nje doma ~i nov. Tako ima Afri ka pomemb no pred nost pri varo va nju oko lja in uprav lja - nju narav nih nesre~, saj na neka te rih obmo~ jih narav ne dobri ne nima jo zgolj gos po dar ske vred no sti, ampak jim pri pi su je jo tudi pose ben pomen pri ~a{ ~e nju nara - ve. Za pri mer lah ko vza me mo pomen zna nja doma ~i nov pri napo ve do va nju vre me na. V Ke ni ji, Tan za ni ji, Sva zi ju in Jù ni Afri ki vre men ski poja vi, kot so poti neviht, last - no sti vetra, dè ja, bar ve obla kov, in vrsta pti~ je ga vre{ ~a nja lju dem omo go ~a jo pri pra vo na more bit no narav no nesre ~o è pred samim dogod kom. Zato s pri mer no za{ ~i to pred vetrom, grad njo zato ~i{~, zidov, ograj in dru gi mi ukre pi là je klju bu je jo narav - nim silam. Zna me nja pri ha ja jo ~ih narav nih poja vov so pogo sto razum lji va vsem, v ne ka te rih pri me rih pa so bolj zaple te na za razu me va nje in zah te va jo poseb ne spret - no sti, zna nje in zmò nost inter pre ta ci je, kar je dome na sta rej {ih in bolj izku {e nih pri pad ni kov skup no sti. V Sva zi ju z dol go traj nim opa zo va njem napo ve du je jo vi{i - no poplav na pod la gi vi{i ne pti~ jih gnez di{~ ob reki. Zna ni so tudi pri me ri, ko {te vi lo ve{~ naka zu je bli à jo ~o su{o, uspe va nje dolo ~e nih rast lin skih vrst pa niz ko raven pod - tal ni ce (Ren ga laksh mi 2004; Kama ra 2005; Mwau ra 2008). Pone kod so tak {no kra jev no zna nje è uspe li for ma li zi ra ti in ga mla dim posre du je jo v {o lah. Osnov no - {ol ci v Al ì ri ji se o na rav nih nesre ~ah u~i jo s po mo~ jo zgodb (Wi sner 2006, 17). V raz nih kul tu rah se je tovrst no zna nje ohra ni lo v ver skih bese di lih. Pogo sto se niti ne zave da mo, da so opi si narav nih pro ce sov v sve tih knji gah dejan sko to~ ni in jih lah ko pove zu je mo z znans tve ni mi in zgo do vin ski mi zapi si. Z opi si raz nih narav - nih poja vov in pro ce sov, kot so zem lja, potres, zemelj ski plaz, ognje nik, naha ja li{ ~e rud nin, geo ter mi~ na stop nja, pre lom, gora, ero zi ja, osa me lec, udor, neur je, izvir, popla - va, su{a in nena zad nje naha ja li{ ~e zemelj ske ga pli na, lah ko ugo to vi mo, da je Sve to pismo tudi pomem ben vir infor ma cij o na rav nem oko lju (Zorn in Komac 2007). Na tem mestu mora mo opo zo ri ti na velik pomen ver skih vodi te ljev, saj s svo jo avto ri - te to pogo sto pomemb no obli ku je jo drù be no doje ma nje sve ta in hkra ti tudi narav nih nesre~. Zato lah ko vpli va jo na pove ~e va nje odpor no sti drù be za soo ~a nje z na rav ni mi nesre ~a mi: » … ver ske in pos vet ne ideo lo gi je vzbu ja jo zago to vi lo, da celo - ten svet ni naklju ~en, ampak sle di dolo ~e ne mu na~r tu, ki zago tav lja, da … se bo na kon cu vse dobro iz{ lo …«. V in du strij ski drù bi opa à mo odmik od tra di cio nal nih ver skih in kul tur nih vred not, kar je pove za no s pre ho dom od mate ria li sti~ nih k post ma te - ria li sti~ nim vred no tam: » … V ve ~i ni pre din du strij skih drùb na sistem vred not naj mo~ ne je vpli va vera … v pos vet nih drù bah pa vlo go vi{ je sile zame nja drà va ozi - ro ma mo~an poli ti~ ni vodi telj …« (In gle hart 1997, 38). Zato se je tovrst no zna nje v Evro pi le pone kod ohra ni lo do sodob no sti. Za pri mer lah ko nave de mo Alpe, kjer 26 GEORITEM 18 je {e ved no opaz na pove za va med narav ni mi nesre ~a mi in pri la ga ja njem drù be narav - nim pro ce som (Ko mac in Zorn 2007). Neka te ri dose da nji poja vi ozi ro ma sle do vi pro ce sov so namre~ vtis nje ni v po kra ji no, pri ~emer so sta rej {i slo ji pra vi lo ma manj izra zi ti ozi ro ma opaz ni od novej {ih. Na tak na~in se v po kra ji ni odra à jo tudi drù - be ne pri la go di tve narav nim nesre ~am. Tako lah ko na pri me ru narav nih nesre~ s po mo~ jo relief nih, sedi men to lo{ kih, pedo lo{ kih, bio geo graf skih, zgo do vin skih in dru gih doka zov o pro ce sih v pre te klo sti ter na pod la gi ana li ze zdaj{ njih raz mer skle - pa mo tudi o pri hod njem raz vo ju pokra ji ne. Geo gra fa pose bej zani ma jo vzor ci pro stor ske in ~asov ne raz po re di tve pro ce sov in poja vov, v tem okvi ru pa opre de li - tev nji ho ve inten ziv no sti in pogost no sti. » … Vse to zna nje in izku{ nje pre te klih rodov je na raz li~ ne na~i ne pri sot no v po kra ji ni, mdr. v na ~i nu rabe pro sto ra … Za pi {e mo lah - ko celo neko li ko drz nej {o trdi tev, da je tudi t. i. ‘slo ven skost’ na{ih … po kra jin vsaj do neke mere rezul tat tak {nih in podob nih pri la go di tev narav nim dano stim, …« pra vi Natek (2002, 68) in nava ja {ti ri temelj ne pokra ji no tvor ne pri la go di tve ozi ro ma sle do ve ali u~in ke narav nih nesre~ v po kra ji ni (Na tek 2002, 64–66): • nepo sred ne u~in ke narav nih pro ce sov, na pri mer vpliv zemelj skih pla zov na recenten raz voj relie fa; • prvi ne pokra ji ne, ki kaè jo, da se je ~lo vek v pre te klo sti zave dal narav nih nevarno - sti in se jim sku {al izog ni ti, na pri mer red ko pose lje na obmo~ ja pogo stih poplav; • varo val ne objek te, s ka te ri mi se je ~lo vek sku {al za{ ~i ti ti; • nega tiv ne izku{ nje ob narav nih nesre ~ah, ki kaè jo na neu strez no rav na nje ob narav - nih nesre ~ah, na pri mer regu la ci ja Savi nje in izgrad nja pro ti po plav nih nasi pov tik ob stru gi sta na regu li ra nem obmo~ ju pov zro ~i li poglab lja nje stru ge ter dol vod - no hitrej {i dotok poplav nih voda. Pri obli ko va nju odpor no sti drù be za soo ~a nje z na rav ni mi nesre ~a mi bi bilo zani - mi vo podrob ne je preu ~i ti tudi pomen kul tur nih prvin, kot sta poe zi ja in pro za. Slo ven ska lite ra tu ra opi su je ogrom no narav nih pro ce sov. Za pri mer lah ko nave de - mo motiv potre sa, ki je upo rab ljen v slo ven ski ljud ski pesmi iz Pod mel ca z na slo vom Riba Faro ni ka (sli ki 3 in 4). Pesem pri po ve du je o ribi, ki nosi Zem ljo, in s pre mi kanjem repa pov zro ~i potres ali popla vo (Kro pej 2008, 5; citi ra no po Male no vi} 2010, 8): Riba po mor ju pla va, riba faro ni ka, Je zus za njo pri pla va po mor ju glo bo ~in. »O, le ~akaj, ~akaj, riba, riba faro ni ka, te bomo kaj pra {a li, kak se po svet godi.« » ^e bom jest z mo jim repom zvi la, ves svet potop ljen bo. 27 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ KE^[RBA GRETSE ILVS Sli ka 3: Upo do bi tev Ribe faro ni ke v cerk vi sv. Lam ber ta v Rutu. 28 GEORITEM 18 NRO Z IJATAM Sli ka 4: Upo do bi tev Ribe faro ni ke na zvo ni ku cerk ve Mari ji ne ga ozna nje nja v Crn gro bu. 29 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ ~e se bom jest na moj hrbt zvr ni la, ves svet pogub ljen bo. « » O, nika ri, nika ri riba, riba faro ni ka, za volj nedol` nih otro ~i ~ev, za volj porod nih èna«. V Prek mur ju je zna na pri po ved, da kro ì ta okrog v vodi pla va jo ~e Zem lje sre di koz mi~ ne ga ocea na veli ki ribi, ki pov zro ~a ta potres, ko se vsa kih sedem let obr ne ta: »Svejt sto ji na ribah, pa se vsik {i seden lejt obr ne, pa se te zem lja strau si.« (Kro pej 2008, 5; citi ra no po Male no vi} 2010, 9). Opi sa na pri me ra nista naklju~ na, saj je bilo v za hod ni Slo ve ni ji med leto ma 1115 in 1511 kar sedem mo~ nej {ih potre sov, od tega so se kar tri je zgo di li v zad njem sto - let ju. Ohra nje ni so bili tudi spo min na potres v Liz bo ni leta 1755 (na pri mer Pesem od gro ze tega potre sa inu poto pa) ter na nekaj skal nih podo rov in pla zov (Do lenc 1981) ozi ro ma dro bir skih tokov (Ko mac in Zorn 2007). Podo ben pomen ima jo tudi upo - do bi tve narav nih pro ce sov v li kov ni umet no sti (Land sli des in art 2010) ter raz li~ ni pom ni ki in kape li ce, ki opo zar ja jo na narav ne pro ce se. Pod Nano som je kape li ca zavet - ni ka pred skal ni mi podo ri sv. Bri ca ozi ro ma Brik ci ja. Kako uskla di ti zna nje doma ~i nov in sodob ne zna no sti, ozi ro ma, kako bi prve - ga vklju ~i li v so dob no zaklad ni co zna nja, je velik izziv, ki je v ve li ki meri pove zan prav z izo bra è va njem. Z zna njem doma ~i nov bi izbolj {a li razu me va nje narav nih pro ce - sov in izpo sta vi li nuj nost po pris pev ku zna nja doma ~e ga pre bi vals tva k od por no sti drù be pri soo ~a nju z na rav ni mi nesre ~a mi ter k zmanj {a nju ogro è no sti zara di njih. Ker je u~e nje pomem ben del stra te gij pri la ga ja nja, je to mogo ~e dose ~i prav z izo - bra è va njem o na rav nih nesre ~ah. Upo {te va nje znanj(a) doma ~i nov je pomemb no pred vsem za uprav lja nje narav - nih nesre~ na kra jev ni rav ni. To je » … ob li ka samo stoj ne ga u~e nja sku pi ne lju di, pona va di pre bi val cev iste ga pode èl ske ga ali mest ne ga obmo~ ja, o tem, kako zmanj {a ti ogro è nost zara di narav nih nesre~ …« (Wi sner 2006, 62). Pri izo bra è va nju na kra jev ni rav ni so izjem no pomemb ne par ti ci pa tiv ne meto de, ki upo {te va jo zna nje iz doma ~e ga oko - lja. Tak {no izo bra è va nje pogo sto teme lji na delo va nju nevlad nih orga ni za cij, ven dar u~i nek nji ho ve ga dela pogo sto zmanj {u je jo zaple te ni urad ni{ ki postop ki in pomanj - ka nje poli ti~ ne mo~i. More bit ne pobu de lokal nih skup no sti se zato ne more jo ne izra zi ti niti dovolj u~in ko vi to ude ja nji ti. Nave de mo lah ko slo ven ski pri mer, ko so pre bi val - ci neke ga nase lja zah te va li sesta nek o po plav ni ogro è no sti z ob ~in sko upra vo in mini strs tvom. Dose gli so sicer, da je bil sesta nek orga ni zi ran, ven dar brez nji ho ve pri - sot no sti. Ob~in ska upra va se je » … od lo ~i la, da na sesta nek ne bo pova bi la pred sed ni ka kra jev ne skup no sti … ker je pote kal pogo vor o kom plet nem re{e va nju vodo to kov na celot - nem obmo~ ju ob~i ne …« in bi mora li tako » … po va bi ti pred stav ni ke vseh kra jev nih skup no sti …« z ob mo~ ja ob~i ne (Pre da ja … 2010). 30 GEORITEM 18 4.2 Igre, domi{ ljij ski liki in izo bra è val no gra di vo V {te vil nih drà vah so pomemb no sreds tvo u~e nja o na rav nih nesre ~ah igre za otro ke. Pomemb ne so, ker rele vant ne teme pred sta vi jo na na~in, ki je otro kom bli - zu in dobro razum ljiv. Na pomen tovrst ne ga pri sto pa opo zar ja tudi Wisner (2006, 69): » … ve lik del iger in pri po mo~ kov za oza ve{ ~a nje nevar no sti, ki so bili za otro ke in mla - di no izde la ni do sedaj, upo rab lja pri sto pe, ki niso bili uspe {ni …«. Zato so namiz no igro Ris kland, ki so jo raz vi li pri Skla du Zdru è nih naro dov za otro ke (an gle{ ko Uni ted Nations Chil dren’s Fund – UNICEF), pri la go di li jù noa fri{ kim raz me ram ter pri pra - vi li dodat no izo bra è val no gra di vo za pou ~e va nje otrok, sta rih od deset do dva najst let. Zna nih je {e ve~ tovrst nih pobud. V ok vi ru med na rod ne mre è u~i te ljev na podro~ - ju narav nih nesre~ PACA (2010) so izde la li peda go{ ke pri po mo~ ke za u~e nje o po pla vah: zgo{ ~en ko, raz sta vo in dru àb no igro. Geo lo{ ki zavod Zdru è nih dràv Ame ri ke (an gle{ ko Uni ted Sta tes Geo lo gi cal Sur vey – USGS) je pri pra vil splet no enci - klo pe di jo, kjer so pod zavih ki Teac her pac kets Vol ca noes raz li~ ni opi si na temo vul ka niz ma z be se di lom, foto gra fi ja mi in dru gi mi pri ka zi (The USGS … 2010). V Av - stri ji od leta 2000 pote ka pro jekt Var no poto va nje (an gle{ ko Safety tour), pri kate rem sode lu je jo osnov ne {ole iz vse drà ve. Otro ci se sko zi igro u~i jo obvla do va nja nevar - no sti in ukre pa nja ob narav nih nesre ~ah (Sa fety tour … 2010). V Slo ve ni ji izva ja jo podob ne aktiv no sti na rav ni podm lad kov gasil skih dru {tev, ki so sko raj v vsa kem od prib lì no 6000 na se lij. Otro kom se pogo sto lah ko prib li à mo z us tvar ja njem domi{ ljij skih likov. Nave - di mo pri mer iz Tur ~i je, kjer so po potre su leta 1999 pri pra vi li niz pesmi, video posnet kov ter knjig, v ka te rih nasto pa Dedek Potres (tur{ ko Deprem de de ve Doğ a; angle{ ko Grand pa Qua ke). Lik je postal zelo znan, saj so ga pogo sto upo ra bi li v tur{ - kih {olah (Grand pa Qua ke 2010). V Slo ve ni ji je podo ben odmev doì vel domi{ ljij ski knjì ni lik Jeèk Sne èk (sli ka 5), ki otro kom v knjì ni seri ji na njim razum ljiv na~in opi {e potres, poàr, su{o, popla vo in tele fon sko {te vil ko za klic v sili 112 (No vak 2004; 2006; 2007; 2009; 2008). Podo ben je avstrij ski lik Bober Ber ti (nem{ ko Biber Ber ti). Bober ~ek otro ke prek knjig, iger in dru ge ga izo bra è val ne ga gra di va, ki ga pri izo - bra è va nju lah ko upo ra bi jo tudi u~i te lji, pou ~u je o na rav nih nesre ~ah, ki so pogo ste v Av stri ji: hudour ni{ kih popla vah in snè nih pla zo vih (Bi ber Ber ti … 2010). Po go sto se upo rab lja jo tudi igral ne kar te, ki pri ka zu je jo raz li~ ne narav ne nesre - ~e in tako posred no pris pe va jo k oza ve{ ~a nju. Izo bra è va nju o na rav nih nesre ~ah so name nje ne tudi lut kov ne pred sta ve, ki od leta 2003 pote ka jo pod okri ljem Upra ve Repub li ke Slo ve ni je za za{ ~i to in re{e va nje. V lut kov ni pred sta va za otro ke nasto pa ta Pikec Jeèk in Gasil ko Jè. Otro ci se prek dogo div{ ~in pri ljub lje nih likov nau ~i jo ustrez ne ga rav na nja ob narav nih nesre ~ah. V slo ven skih vrt cih in osnov nih {olah pote ka vsa ko leto nagrad no tek mo va nje, kate re ga cilj je oza ve{ ~a nje o na rav nih nesre ~ah. Od 3 do 15 let sta ri otro ci tek mujejo 31 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Sli ka 5: Naslov ni ce pub li ka cij o Jè ku Snè ku (No vak 2004; 2006; 2007; 2008; 2009). v iz de la vi slik, ki jih poseb na komi si ja nagra di in tudi jav no pred sta vi. Ve~ podob - nih tek mo vanj so izved li tudi v ok vi ru pro jek tov Zdru è nih naro dov in rezul ta te pred sta vi li v knjì ni obli ki (The school … 2001). Na Nizo zem skem pote ka {ol ski nate - ~aj za izbi ro sim bo lov, ki naj bo lje pred stav lja jo popla vo (an gle{ ko Flood symbol com pe ti tion). To je ena od 18 raz li~ nih dejav no sti, ki so nasta le leta 2006 v ok vi ru Inter - reg III B pro jek ta Evrop ske uni je, kate re ga namen je bil pove ~a nje oza ve{ ~e no sti o po pla vah v Nem ~i ji, Zdru è nem kra ljes tvu, Nizo zem ski, [ved ski in Nor ve{ ki. Pro - jekt je teme ljil na u~ni meto di pri po ve do va nja zgodb, upo ra bi li pa so {e umet ni{ ke ve{ ~i ne (ri sa nje, obli ko va nje lesa in kovin) ter poz na va nje jezi kov, fizi ke in glas be. Rezul tat {ol ske ga pro jek ta so bili sim bo li, ki na ino va ti ven na~in pred stav lja jo popla - vo. Na podo ben na~in – z vklju ~e va njem umet no sti ozi ro ma obli ko va nja lesa – so se s po plav no nevar nost jo ukvar ja li tudi v {o lah v Cam brid ges hi re ju v Zdru è nem kra ljes tvu (Flood symbol … 2006). 32 GEORITEM 18 Med mrè je ponu ja {te vil ne splet ne igre in dru ge inte rak tiv ne vse bi ne, name nje - ne izo bra è va nju o na rav nih nesre ~ah. Upra va Repub li ke Slo ve ni je za za{ ~i to in re{e va nje je izde la la igri co Na pomo~! Igra mo jo na podo ben na~in kot igro ^lo vek ne jezi se, ob tem pa se prek inte rak tiv ne koc ke in figu ric sez na nja mo s te me lji za{ - ~i te in re{e va nja (Na pomo~! 2010). Podob na je igri ca Zem lja tre se (2010). Potresi so na zani miv na~in pred stav lje ni na splet ni stra ni Ame ri{ ke ga geo lo{ ke ga zavo da, kjer so raz li~ na gesla nave de na ob pomo ~i abe ce de (Earth qua ke for kids … 2008). Zelo zna na je splet na igra Usta vi mo nesre ~e (an gle{ ko Stop disa sters), ki je med leto ma 2006 in 2007 nasta ja la v ok vi ru pobu de Zmanj {e va nje ogro è no sti zara di narav - nih nesre~ se za~ ne v {o li (an gle{ ko Disa ster Risk Reduc tion Begins at School). Cilj neko li ko zah tev nej {e stra te{ ke igre je za{ ~i ti ti nase lje pred pri ha ja jo ~o nevar nost jo (cu na mi - jem, orka nom, gozd nim poà rom, potre som, popla vo) bodi si z grad be ni mi ukre pi, kot je na pri mer grad nja nasi pov in usmer ja nje pose li tve na var na obmo~ ja, bodi si z ne grad be ni mi pose gi, kot je na pri mer saje nje dre ves. Igra tra ja od 10 do 20 mi - nut, na kon cu pa je igra lec obve{ ~en o skup ni {ko di, {te vi lu po{ ko do va nih stavb ter {te vi lu ranje nih in umr lih (Stop disa sters 2010). Zani mi va je {pan ska splet na stran Web si smo, ki je name nje na inte rak tiv ne mu u~e nju o po tre sih (Web si smo 2007). Splet - na stran Pobu da za zmanj {a nje narav nih nesre~ (an gle{ ko World Disa ster Reduc tion Cam paign) (World Disa ster … 2006) pa ponu ja nabor veli ke ga {te vi la iger in video posnet kov na temo narav nih nesre~. Po dob no splet no stran je pri pra vil Gene ral ni sekre ta riat za civil no za{ ~i to v Gr - ~i ji. Igraj se in se u~i (an gle{ ko Play and learn) otro kom pred stav lja narav ne nesre ~e s po mo~ jo igre in bra nja stri pov. Dejav nost je pose bej name nje na u~e nju ukre pa nja ob narav nih nesre ~ah in samo za{ ~i ti (Play and learn 2010). Tudi ita li jan ska civil na za{ ~i ta je pri pra vi la splet no stran o na rav nih nesre ~ah, name nje no izo bra è va nju otrok. Na njej poleg poplav, gozd nih poà rov in potre sov, ki so pogo sti v Ita li ji, obrav na - va jo tudi indu strij ske nevar no sti (Si to bam bi ni 2010). Edu4ha zards.org je inter net na stran, ki mla de u~i, kako se odzva ti v pri me ru narav ne nesre ~e (Edu4ha za drs … 2007). Veli ko u~ne ga gra di va v ob li ki bese dil, slik, ani ma cij in fil mov je tudi na splet ni stra - ni Zdru è nja razi sko val nih usta nov za seiz mo lo gi jo – IRIS (an gle{ ko Incor po ra ted Research Insti tu tions for Sei smo logy; IRIS … 2010). Na splet ni stra ni Izvor snè nih pla - zov ({pan sko El ori gen de las ava lanc has; El ori gen … 2007) je she mat sko pri ka zan nasta nek snè ne ga pla zu. Na fran co ski splet ni stra ni pre ven tion web.net so z ani ma - ci ja mi raz lo è ne raz ne narav ne nesre ~e, deni mo snè ni plaz, popla va, potres, ciklon, ognje ni{ ki izbruh (Si mu la tion de … 2008). Sli ka 6: Orga ni za ci ja Med na rod na stra te gi ja za zmanj {e va nje narav nih nesre~ je skupaj z UNICEF-om pri pra vi la namiz no igro Ris kland, ki jo zara di lah ke pri red be upo rab - lja jo v raz li~ nih drà vah (Ris kland … 2010). p str. 34 33 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ 34 GEORITEM 18 35 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Med ukre pe spa da jo tudi navo di la za simu li ra nje narav nih nesre~ v ob li ki vaje. Tovrst ne simu la ci je, name nje ne {olam, pri ka è jo ukre pa nje po narav nih nesre ~ah, kakr {ne u~en ci sicer lah ko vidi jo le na tele vi zi ji ali sple tu (Si mu la tion acti vities … 2008; van Westen 2008). Zani miv je pri mer Zgod be o cu na mi ju, ki je v ve~ jezi kih dostop - na na raz li~ nih stra neh na med mrè ju. Pri po ve du je o mo ù, ki je zelo zgo daj opa zil zna ke pri ha ja jo ~e ga veli kan ske ga cuna mi ja in va{ ~a ne pope ljal na vi{ je obmo~ je. Pri tem si je poma gal tako, da je zaì gal sno pe poè te ga rià. Pri po ved teme lji na resni~ - nih dogod kih v ~a su potre sa in cuna mi ja leta 1854, ki je v obal nem pasu zahod ne Japon ske zah te val 3000 `r tev (Tsu na mi … 2005). 4.3 Jav na ob~i la Ob ~i la ali medi ji so pri mer no sreds tvo za ve~a nje odpor no sti drù be. Posred no pomemb no vlo go ima jo tudi pri izo bra è va nju o na rav nih nesre ~ah. Vpliv tak {ne - ga izo bra è va nja je tè ko oce ni ti, saj gre obi ~aj no za eno smer no komu ni ka ci jo. Ob~i la lah ko pri po mo re jo k ve~ ji oza ve{ ~e no sti posa mez ni kov o na rav nih nesre ~ah v njiho - vi oko li ci ter k za ve da nju nji ho ve ran lji vo sti. Na àlost se, kljub raz li~ nim mò no stim, ki jih ponu ja jo, pre ma lo upo rab lja jo pri »po glob lje nem« izo bra è va nju (Wi - sner 2006, 69). To velja {e zla sti za sodob ne medi je, ki upo rab ni kom omo go ~a jo (so)upo ra bo raz li~ nih splet nih a pli ka cij. Medi ji ima jo velik poten cial za izo bra è va - nje {ir {ih mno ìc o na rav nih nesre ~ah, ven dar bi se jih dalo bolj korist no upo ra bi ti na kra jev ni rav ni, pred vsem pri poro ~a nju nepo sred no po nekem dogod ku. Po ro ~a nje ob~il o na rav nih nesre ~ah je lah ko tudi prob le ma ti~ no, saj s po da ja - njem posred nih infor ma cij mo~ no vpli va jo na posa mez ni ko vo doje ma nje ogro è no sti (Wac hin ger in Renn 2010, 12). Nji ho va izo bra è val na vlo ga in vlo ga pri obli ko va - nju sta li{~ je lah ko celo kon tra pro duk tiv na, pose bej pri nesre ~ah, ki ne nasta ne jo hipo ma, kakr {na je na pri mer su{a. Jasne pove za ve ni niti med koli ~i no medij ske pokri - to sti in raz sè nost jo nesre~, obsta ja pa pove za nost med doje ma njem gos po dar skih u~in kov nesre~ in medij sko pokri tost jo v za hod nih drà vah (Car ma … 2006; Wac - hin ger in Renn 2010, 11). Tako je na pri mer odgo vor ni za za{ ~i to in re{e va nje v In di ji po popla vah leta 2005 dejal: » … Za medi je se je svet za~el in kon ~al v Mum ba ju. V is - tem ~asu smo ime li popla ve v de se tih okrò jih; to je bila naj ve~ ja kata stro fa doslej. V os ta lih okrò jih smo mora li eva kui ra li pol mili jo na lju di, a za medi je ta del sve ta ni obsta jal …« (Wi sner 2006, 54). Podob no je bilo v Slo ve ni ji ob popla vah sep tem bra 2010: ve~i na poro ~il je posre do va la le infor ma ci je o po sle di cah poplav v Ljub lja ni, novi ce o raz - me ro ma veli ki {ko di v ne tako zelo odda lje nem Dobre po lju pa so do bral cev pris pe le {ele ~ez nekaj dni (Ko mac in Zorn 2011). V kvan ti ta tiv ni ana li zi »za hod nih« ob~il o po kri va nju tema tik, kot so huma ni tar ne kri ze v zad njih sto pet de se tih letih, so ugo - to vi li, da sta orka na Stan ley z za ~et ka okto bra 1995 in Katri na s kon ca avgu sta 2005, ki sta pri za de la ZDA, ime la glo bal no naj ve~ jo medij sko pokri tost, ~eprav po {te vi lu 36 GEORITEM 18 1000 ijih 160.000 ed 800 120.000 v v m rlih 600 m u evko 80.000 ilo 400 risp p {tev ilo 200 40.000 {tev Darfur JV Azija Ka{mir Bam Katrina Stanley (humanitarna (cunami; (potres; (potres; (orkan; (orkan; kriza; 2003–) 2004) 2005) 2003) 2005) 1995) {tevilo umrlih {tevilo prispevkov v medijih Sli ka 7: Med raz sè nost jo nesre ~e in nje no medij sko pokri tost jo ni jasne pove za ve (Car ma … 2006, 6). `rtev nista izsto pa la. Potre sa v pa ki stan skem delu Ka{ mir ja 8. 10. 2005) in sta ro davnem iran skem mestu Bam 26. 12. 2003 sta ime la podob no medij sko pokri tost, ~eprav je paki stan ski zah te val sko raj tri krat ve~ `rtev (79.000). Cuna mi v ju govz hod ni Azi ji 26. 12. 2004 je imel nekaj krat ve~ jo medij sko pokri tost kot kri za v Dar fur ju (Su dan; od februar ja 2003), ~eprav je bilo {te vi lòrtev obeh podob no, okrog 200.000 (sli ka 7; Car ma … 2006; Freu den berg s so de lav ci 2007). Naj po memb nej {a ob~i la so ~aso pis, radio, tele vi zi ja in med mrè je. Tiska ni medi ji se po koli ~i ni poro ~a nja o na rav nih nesre ~ah mo~ no raz li ku je jo. Infor ma ci je posre - du je jo v krat kem ~asu, upo rab lja jo pa lah ko tudi sli kov no gra di vo. Le red ki so se uspe li otre sti sen za cio na li sti~ ne ga poro ~a nja in ponu ja jo poglob lje no poro ~a nje o do god - kih in nji ho vih vzro kih, zato so v ob li ki eno stav no razum lji vih izvle~ kov upo rab no u~no gra di vo. Kot pose ben pri mer tiska ne ga medi ja, ki prav tako pris pe va k ve~ ji oza ve{ ~e no - sti o na rav nih nesre ~ah, lah ko ome ni mo po{t ne znam ke (Med mrè je 1; Suha dolc 2011). V {te vil nih drà vah so s po{t ni mi znam ka mi è obe le ì li oblet ni ce pomemb nih dogod - kov ali poja vov, pove za nih z na rav ni mi nesre ~a mi. Ver jet no naj ve~ ji delè znamk, pove za nih z na rav ni mi nesre ~a mi, je pove zan z ak ci ja mi med na rod nih ali huma ni - tar nih orga ni za cij, kakr {na je pri nas teden Rde ~e ga kri à (sli ka 8). Ko rist ne infor ma ci je nudi jo elek tron ski medi ji. Agen ci ja Reu ters ponu ja tako ime - no va ni Alert Net (2010), inter net no stran, ki vse bu je novi ce s kriz nih obmo ~ij po vsem sve tu. Njen glav ni upo rab nik so nevlad ne orga ni za ci je, upo rab lja jo pa ga tudi tiskani in dru gi medi ji. Alert Net vzpo stav lja tudi pod por ni sistem za novi nar je kot pomo~ pri pri do bi va nju pod po re ured ni {tev za poglob lje ne ~lan ke o na rav nih nesre ~ah. 37 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Slika 8: Spletna stran Videolectures.net ponuja brezpla~no dostopne videoposnetke predavanj. Podob na ji je tako ime no va na komu ni ka cij ska ini cia ti va, splet na skup nost ve~ med - na rod nih in nevlad nih orga ni za cij ter Zdru è nih naro dov (Wi sner 2006, 56). Kar se ti~e radia in tele vi zi je, je tele vi zi ja v pred no sti, saj omo go ~a sli kov no pona - zo ri tev. Velik ~us tve ni vpliv na mno ì ce gle dal cev ima jo tudi fil mi, ki pri vla ~i jo lju di. Upo ra ba teh medi jev je naju ~in ko vi tej {a v ob li ki disku sij skih sku pin, kjer se fil me upo - rab lja za spod bu ja nje raz pra ve. Neka te re orga ni za ci je sode lu je jo pri raz vo ju radij skih in tele vi zij skih pro gra mov, ki bi poma ga li lju dem pri soo ~a nju z na rav ni mi nesre ~ami. Tak {na obli ka sode lo va nja je na pri mer pove zo va nje Med na rod ne stra te gi je za zmanj - {a nje narav nih nesre~ z Azij sko-Pa ci fi{ kim radio te le vi zij skim zdru è njem (an gle{ ko Asia-Pa ci fic broad ca sting union; IWS … 2005). V La tin ski Ame ri ki za komu ni ka ci jo in izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah upo rab lja jo celo tako ime no va ne tele no ve le (Voces nue stras 2010). Avstral ska tele vi zij ska mre à ABC je na pri mer pri pra vi la seri jo oddaj o na rav nih nesre ~ah (Ha zards, disa sters and sur vi val 2011). Podo ben niz oddaj je pri - pra vi la tudi Tele vi zi ja Slo ve ni ja v so de lo va nju z Upra vo Repub li ke Slo ve ni je za za{ ~i to in re{e va nje (Snè ni plaz 2009; Za{ ~i ta pred popla va mi 2009; Zemelj ski plaz 2009). 38 GEORITEM 18 Ne sme mo poza bi ti {te vil nih (po go sto sen za cio na li sti~ nih) fil mov, ki obrav nava - jo ali ome nja jo narav ne nesre ~e. To so fil mi o snè nih pla zo vih (Ava lanc he 1–3, 1978), potre sih (Earth qua ke, 1974), popla vah (Kil ler Flood: The Day the Dam Bro ke, 2003), izbru hih ognje ni kov (The Last Days of Pom pe ii, 1935; St. Helens 1981), poà rih (Fire!, 1901; Red Skies of Mon ta na, 1952), tor na dih (Twi ster, 1996) in cuna mi jih (Ti - dal Wave: No Esca pe, 1997; Flood, 2007), ~e na{te je mo samo neka te re. Veli ko je tudi fil mov o na rav nih nesre ~ah, ki vodi jo k uni ~e nju Zem lje, na pri mer Delu ge, 1933 (List of disa ster films 2011). ^e da lje pomemb nej {e komu ni ka cij sko sreds tvo je med mrè je, saj omo go ~a branje, gle da nje, pisa nje, pogo var ja nje, poslu {a nje in podob no. Ker pri na {a {te vil ne infor ma - ci je v raz li~ nih obli kah, je pomemb no tudi za izo bra è va nje o na rav nih nesre~ah. Kot social no omrè je je med mrè je zelo pri mer no za raz li~ ne video kon fe ren ce in tako ime no va no izo bra è va nje na dalja vo. Video kon fe ren ce omo go ~a jo dvo smer - no komu ni ka ci jo, ki je lah ko » … iz jem no u~in ko vit medij za posre do va nje kako vost ne izo braz be …«, saj » … v u~ nih rezul ta tih med tra di cio nal ni mi u~ni mi meto da mi in u~e - njem na dalja vo ni pomemb ne raz li ke …« (Green berg 2004). Pri za de va ti si mora mo, da s po mo~ jo teh no lo gi je dose è mo ~im {ir {o popu lacijo in posle di~ no tudi ve~ jo gos po dar sko, stro kov no in oseb no korist (Wild in Wig gins 2006, 496). Ob sta ja ve~ vrst izo bra è vanj na dalja vo, med kate ri mi neka te ra ponu ja jo celot - ne izo bra è val ne pro gra me, dru ga pa daje jo pou da rek le dolo ~e ni temi. V Slo ve ni ji tak {no obli ko u~e nja omo go ~a jo tako ime no va na e-gra di va, ki nudi jo izo bra è valno gra di vo za raz li~ ne pred me te (eGra di va 2010). Teh no lo gi ja omo go ~a komu ni ka ci jo v ì vo, kjer u~e nec in u~i telj med se boj no komu ni ci ra ta, si deli ta sli kov no gra di vo. V splet no pod pr tih siste mih je ve~ mò no sti za {ir je nje infor ma cij, u~nih na~r tov, ogla - sov, baz podat kov, omo go ~e na je vzpo sta vi tev kle pe tal nic, pisa nje bese dil, odda ja nje gra div (Wild in Wig gins 2006). Na dru gi stra ni obsta ja nevar nost, da se na sple tu pojavi - jo nere cen zi ra ne vse bi ne, ki lah ko posre du je jo napa~ ne podat ke. Pred la ga te lji u~e nja na dalja vo izpo stav lja jo pred no sti tak {ne ga oko lja, ki vpli va tudi na krea tiv nost, kriti~no raz mi{ lja nje, u~en cem pa omo go ~a tudi sku pin ske u~ne cilje. V tak {nem oko lju je vloga u~i te lja usmer ja ti u~en ce, ovred no ti ti pro ces u~e nja in ga nare di ti pri jaz ne ga, intim - ne ga. Tak {no oko lje tudi zmanj {u je ob~u tek izo li ra no sti (Wild in Wig gins 2006, 497). Za ni mi va je pobu da Evrop ske komi si je e Twin ning, ki je iz{ la iz pro jek ta {ol skih part ner stev Come nius. Name nje na je pove zo va nju u~i te ljev v skup nih pro jek tih pa tudi nefor mal ni komu ni ka ci ji, kjer si izme nju je jo zami sli, izku{ nje in dobre prak se. Doslej je prek 80.000 u~i te ljev in 50.000 {ol iz 32 dr àv ure sni ~i lo nekaj deset tiso~ skup nih pro jek tov (eTwin ning 2010). V Nem ~i ji so splet ne stra ni, ki so name nje ne u~i te ljem in u~en cem za izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah (Learn-line 2010), in splet - ne stra ni, ki omo go ~a jo izved bo inte rak tiv nih delav nic (nem{ ko Arbeits ge meinsc haft) zunaj red ne ga u~ne ga pro ce sa. Vse bi ne so pogo sto name nje ne preu ~e va nju naravnih nesre~ v do ma ~i pokra ji ni (Edu risk 2010). O iz ved bi raz li~ nih dejav no sti v po ve zavi 39 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Sli ka 9: Izsek iz Goo glo ve ga zem lje vi da, kjer je z barv no les tvi co pri ka za na oce na {ko de po orka nu Katri na v Zdru è nih drà vah Ame ri ke leta 2005. Modra bar va ozna ~u je poplav lje na obmo~ ja, zele na obmo~ ja z nez nat no {ko do, rume na obmo~ ja z zmer no {ko - do, oran` na obmo~ ja z znat no {ko do in rde ~a obmo~ ja z ve li ko {ko do (Goo gle … 2010). z na rav ni mi nesre ~a mi obsta ja jo {te vil ni pri ro~ ni ki. Eden od njih posredu je u~i teljem 24 mò nih aktiv no sti in delav nic, ki jih lah ko izva ja jo v raz re du z u~en ci, sta ri mi od 7 do 10 let (Earth qua ke proof … 2005). [irok obseg je dose gla pobu da Izo bra è valna mre à za zmanj {a nje ogro è no sti (an gle{ ko Risk reduc tion edu ca tion net work) (Risk reduc tion … 2010). Med mrè je tudi sicer omo go ~a obja vo obi li ce u~ne ga in znans tve ne ga gra di va, ki pa àl pogo sto ni v ce lo ti dostop no jav no sti (na pri mer Direc tory of open-ac cess jour nals s pro stim dosto pom v pri mer ja vi s Scien ce Di rect-om z do sto pom pro ti pla ~i lu). Mno - gi znans tve ni ~lan ki prob le me obrav na va jo poglob lje no, nesi ste ma ti~ no in par cial no, kar ote ù je nji ho vo upo ra bo na nì jih stop njah izo bra èv nja. Na sple tu so dostop ne tudi enci klo pe di je (ABC desa stres 2010) in u~be ni ki (Earth qua kes and tsu na mis 1997). Veli ko gra di va je dostop ne ga le na zgo{ ~en kah (CD-ROM … 2003; Sau vie … 2010). Ome ni ti velja tudi splet ne sto ri tve, ki ponu ja jo raz li~ na recen zi ra na stro kov na pre da va nja. Ena od ve~ jih so Video pre da va nja (an gle{ ko Video lec tu res; Video lec tu - 40 GEORITEM 18 Sli ka 10: Izsek iz Goo glo ve ga zem lje vi da, ki z barv no les tvi co pri ka zu je mag ni tu do in oce no {ko de po potre su na Hai ti ju leta 2010, z zna ki pa so ozna ~e ni hipo cen tri glav ne ga potre sa in popo tre snih sun kov (Goo gle … 2010). res 2010), kjer je jav no dostop nih 8000 pre da vanj 6000 av tor jev z vse ga sve ta. Pre - da va nja obrav na va jo drù be no rele vant ne teme z vseh podro ~ij. Pomem ben je tudi splet ni por tal Ted (Ted … 2010), ki brez pla~ no ponu ja pre da va nja o raz li~ nih temah. Ker so prek splet ne ga por ta la pred stav lje ni tudi raz li~ ni jav ni dogod ki, ga vidi - mo kot oko lje, ki bi bilo zara di svo jih upo rab ni kov ({tu den ti z vse ga sve ta) in vpe to sti v uni ver zi tet ni izo bra è val ni sistem pri mer no za oza ve{ ~a nje ozi ro ma izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah. Med mrè je omo go ~a tudi kom bi ni ra nje raz li~ nih infor ma cij skih slo jev, ki so lah - ko upo rab ni za izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah. Tak {en pri mer je deni mo Goo gle Zem lja (an gle{ ko Goo gle Earth), ki objav lja temat ske zem lje vi de, na pri mer o vi {i ni poplav ne vode in {ko di ob orka nu Katri na konec avgu sta 2005 (sli ka 9) ali o po sle - di cah potre sa na Hai ti ju 12. ja nuar ja 2010 (sli ka 10). Tak {ne infor ma ci je so zelo korist ne za hitro ukre pa nje, upo rab ne pa so tudi za izo bra è va nje. Ne ka te re splet ne stra ni ponu ja jo tudi prost dostop do raz li~ nih pro stor skih in tabe - la ri~ nih podat kov s po dro~ ja narav nih nesre~. Te lah ko pre ne se mo na oseb ni ra~u nal nik 41 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ CAMO K@ALB Sli ka 11: Skav ti poma ga jo pri odprav lja nju posle dic narav ne nesre ~e – popla va v @elez ni kih sep tem bra 2007. in jih sami ana li zi ra mo, poljub no sli kov no pri ka è mo, pre tvo ri mo zapis in podobno. V Slo ve ni ji lah ko kot pri me ra tak {nih splet nih stra ni nave de mo Geo por tal Agen cije Repub li ke Slo ve ni je za oko lje (Geo por tal ARSO 2011), kjer naj de mo ve~i no ma vektorske pro stor ske podat ke o za va ro va nih obmo~ jih, poplav nih obmo~ jih, loka ci jah zabe le - è nih potre sov, vodo no sni kih, kako vo sti rek in podob no, ter por tal Evrop ske ga okolj ske ga infor ma cij ske ga in opa zo val ne ga omrèj a (EIONET; EIONET … 2011), kjer je nekaj temelj nih podat kov o me ri tvah sta nja oko lja. V tu ji ni kot pri me ra splet nih stra ni, ki sta name nje ni pred vsem narav nim nesre ~am, lah ko izpo sta vi mo Glo bal Risk Data Plat form (Glo bal Risk Data … 2011) in Cen ter for Hazards and Risk Research (Cen ter for … 2011). Obe omo ga ~a ta hiter pre gled in tudi dostop do digi tal nih podat - kov nih slo jev. Stran Glo bal Risk Data Plat form vse bu je deni mo podat ke o trop skih ciklo nih, su{ah, potre sih, poà rih, popla vah, pla zo vih, cuna mi jih, ognje ni kih in kom - bi na cij narav nih nesre~. Pri izbi ri podat kov je tre ba biti pre vi den, saj so neka te ri, pred vsem tisti, ki pri ka zu je jo celot ne celi ne ali celo Zem ljo, mo~ no posplo {e ni in niso pri mer ni za lokal no upo ra bo. Kljub temu so {e ved no dovolj dobri za pona zo ri tev neka te rih pri me rov narav nih nesre~, deni mo poti trop skih ciklo nov, obse ga ve~ jih su{, loka cij potre sov in ognje ni kov ob pre lom ni cah in podob no. Pla~ lji ve digi tal ne podat kov ne slo je je seve da mogo ~e dobi ti tudi pri raz nih in{ti - tu tih ali pod jet jih. Tovrst ni podat ki so pra vi lo ma bolj pri mer ni za znans tve no in 42 GEORITEM 18 stro kov no upo ra bo, pro stor sko na~r to va nje in podob no, saj so pona va di natan~ no izde la ni v vi so ki lo~ lji vo sti. 4.4 Izo bra è va nje s pro sto volj ni mi dejav nost mi Pro sto volj ne dejav no sti so korist ne za skup nost. Ljud je, ki ponu di jo svoj ~as, zna - nje in delo, o na rav nih nesre ~ah izo bra ù je jo tako sebe kot skup nost. Po potre su v Ko be ju (17. 1. 1995) se je veli ko pro sto volj cev spon ta no orga ni zi ra lo v po bu dah za mla de pro sto volj ce. Te so poz ne je posta le for mal ne usta no ve lokal nih skup no sti za pove ~a nje pri prav lje no sti na narav ne nesre ~e. Pri mer je skup nost za obno vo (an gle{ - ko Reco very stock yard) iz Nago ye. Veli ko mla dih je na pro jek tih sana ci je ve~ ted nov dela lo tudi v New Orlean su po orka nu Katri na (Wi sner 2006, 25). V sred nji Evro pi je s tega zor ne ga kota pomemb no pro sto volj no gasils tvo, v ok vi ru kate re ga pote ka - jo {te vil ni pro jek ti za oza ve{ ~a nje o ne sre ~ah, gasil ci pa sode lu je jo tudi pri re{e va nju in obno vi. Prek raz li~ nih dejav no sti ustvar ja jo mò no sti za spoz na va nje raz li~ nih vrst nesre~, pojas nju je jo vzro ke zanje in se osre do to ~a jo pred vsem na pomo~. Pomemb - ne so tudi {te vil ne dru ge pro sto volj ne orga ni za ci je (A na tu ral disa ster story 2010; Pre pa re for disa ster 2010), na pri mer skavts tvo (sli ka 11). 4.5 U~ne poti Za izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah lah ko upo ra bi mo tudi nara vo slov ne u~ne poti. Obi ~aj no so spe lja ne po zani mi vih delih pokra ji ne, kjer lah ko otro ci in odra - sli od bli zu opa zu je jo poja ve in pro ce se v po kra ji ni. U~ne poti so pomem ben na~in nefor mal ne ga, posred ne ga izo bra è va nja, ki je osre do to ~e no na posa mez ni ka. Obi - sko va lec se mora sam odlo ~i ti, ali si bo ogle dal zem lje vi de in ski ce ter pre bral bese di lo, pred stav lje no na infor ma tiv nih tab lah. Nara vo slov ne u~ne poti omo go ~a jo nepo sre - den stik z na ra vo, saj pou dar jen pomen sen zo ri~ nih zaz nav in tele sne ga giba nja pove ~u je zani ma nje. To pove ~a spo sob no sti u~e nja, z iz kus tvom pri dob lje ne infor - ma ci je pa obe nem là je pove è mo z è zna ni mi. Obmo~ ja, oprem lje na z u~ ni mi pot mi, so zelo pri mer na za izved bo usmer je nih peda go{ kih aktiv no sti. Kot pri me ra omenimo izo bra è val no pot, ki so jo v Dresd nu v Nem ~i ji posta vi li po popla vah leta 2002 (sli - ka 14; Hoch was ser le hrp fad Dres den 2010), in infor ma tiv no tab lo o skal nih podo rih na Dobra ~u na avstrij skem Koro{ kem (sli ki 12 in 13; Zorn 2002). 4.6 Muze ji o na rav nih nesre ~ah Kot u~in ko vit pri stop pri izo bra è va nju otrok in mla dost ni kov so se izka za li muzeji o na rav nih nesre ~ah. Naj bolj zna na tovrst na usta no va è od leta 2002 deluje v Kobeju na Japon skem. Obse ga nara vo slov ni muzej, razi sko val ni in{ti tut in cen ter 43 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ KLO VACNAM Sli ka 12: Infor ma tiv na tab la o skal nem podo ru iz leta 1348 na Dobra ~u. KLO VACNAM Sli ka 13: Nazo ren pri kaz na Dobra ~u, da podo re pov zro ~a jo raz po ke v kam ni ni. 44 GEORITEM 18 Sli ka 14: Naslov ni ca zlo èn ke o poti, ki so jo v nem{ kem Dresd nu posta vi li po popla vah leta 2002 (Hoch was ser le hrp fad Dres den 2010). 45 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ NRO Z IJATAM Sli ka 15: Ude le èn ci pri lò nost ne raz sta ve o idrij skem potre su leta 1511 v Mest nem muze ju Idri ja so se lah ko preiz ku si li v po tre sno var ni grad nji. za usposablja nje. V dve let nem obdob ju je ime la 1,2 mi li jo na obi sko val cev, od tega je bilo 42 % mla dih (Di sa ster reduc tion and human … 2010). Odt lej se je mre à tovrst - nih muze jev raz pred la po {te vil nih drà vah, med kate ri mi so tudi Ita li ja, Tur ~i ja, Arme ni ja, Indi ja, Alì ri ja, ZDA, Nepal, Ban gla de{, Kitaj ska in Papua Nova Gvi ne ja (Wi sner 2006, 24). Ome ni ti mora mo tudi pomemb no vlo go pri ro do slov nih muzejev, ki so sko raj v vsa ki drà vi; pogo sto pred stav lja jo tudi vzro ke in posle di ce narav nih nesre~. 4.7 Med na rod ne orga ni za ci je Izo bra è val ne pro gra me na podro~ ju narav nih nesre~ nudi jo {e mno ge med na - rod ne orga ni za ci je. Ve~i na jih teme lji na Hyo{ kem okvir nem akcij skem na~r tu za obdob je 2005–2015 in deset let ju Zdru è nih naro dov za izo bra è va nje za traj nost ni raz voj 2005–2014 (To wards … 2007, 5). Poro ~i lo o na pred ku (Pro gress report … 2005) poro ~a o po bu dah za vklju ~e va nje doma ~e ga zna nja za ohra nja nje oko lja, narav nih virov in bio lo{ ke raz no vrst no sti v Ru si ji, pobu di o zmanj {a nju ogro è no sti zara di nesre~ v {o lah (an gle{ ko Action Aid Inter na tio nal) v Ban gla de {u, Nepa lu, Indi ji, Gani, Keniji, 46 GEORITEM 18 Mala vi ju in Hai ti ju ter pro gra mu Zmanj {a nje ogro è no sti {ol skih otrok ob potre sih v Azij sko-pa ci fi{ ki regi ji, ki ga je orga ni zi ral Cen ter Zdru è nih naro dov za regio nalni raz voj (an gle{ ko Uni ted Nations Cen tre for Regio nal Deve lop ment – UNCRD). Univerza Zdru è nih naro dov (an gle{ ko Uni ted Nations Uni ver sity) poro ~a o pro gra mu Kre pitev pro gra mov ter ciar ne ga izo bra è va nja za zmanj {a nje ogro è no sti zara di narav nih nesre~ (STEP), v ok vi ru kate re ga pote ka jo pro gra mi uspo sab lja nja in u~e nja na sve tov ni ravni. Med nevlad ni mi orga ni za ci ja mi mora mo ome ni ti Akcij sko pomo~ (an gle{ ko Action Aid), ki ima poseb ne oddel ke za izo bra è val ne pro gra me o na rav nih nesre ~ah. V pro jek tu Zmanj {a nje ogro è no sti zara di narav nih nesre~ v {o lah, ki izo bra è va nje poj mu je kot del ìv lje nja skup no sti, spod bu ja jo pou ~e va nje o ne var no stih in zmanj - {e va nju nevar no sti v {o lah (Ac tion aid … 2010). Pro jekt pote ka v Gani, Keni ji, Mala vi ju, Hai ti ju, Ban gla de {u, Indi ji in Nepa lu. Na podro~ ju izo bra è va nja in uprav lja nja z na rav ni mi nesre ~a mi delu je tudi orga ni za ci ja Varuj te otro ke (an gle{ ko Save the Chil dren) s po seb nim pou dar kom na gmot nih (sta no va nje, hra na), raz voj - nih ({o la nje, igra) in ~us tve nih (za{ ~i ta, psi ho lo{ ko zdrav lje nje) potre bah otrok (Save the chil dren 2010). Na podro~ ju izo bra è va nja o na rav nih nevar no stih v 62 dr à vah delu je med na rod na orga ni za ci ja Med na rod ni na~rt (an gle{ ko Plan Inter na tio nal; Plan inter na tio nal 2010). Otrok ne obrav na va kot pre jem ni ke pomo ~i, ampak kot dejav - nik raz vo ja. Tudi Med na rod na zve za dru {tev Rde ~e ga kri à in Rde ~e ga pol me se ca (an gle{ ko Inter na tio nal Fede ra tion of Red Cross and Red Cres cent Socie ties), ki ima 183 ~la nic po vsem sve tu, nudi raz li~ ne dejav no sti v {o lah, vklju~ no s te ~a ji prve pomo - ~i. Uspo sab lja nja in gra di va zanje pri prav lja jo v so de lo va nju s kra jev ni mi oblast mi ali nacio nal ni mi vla da mi. Orga ni za ci ja Zdru è nih naro dov za izo bra è va nje, zna nost in kul tu ro (an gle{ ko Uni ted Nations Edu ca tio nal, Scien ti fic and Cul tu ral Orga ni za - tion – UNESCO) si pri za de va za vklju ~i tev zmanj {e va nja ogro è no sti zara di narav nih nesre~ v izo bra è va nje na osnov no {ol ski in sred nje {ol ski rav ni. V ta okvir spa da pobu - da Med na rod no deset let je izo bra è va nja za traj nost ni raz voj. Gra di vo za pou ~e va nje v {o lah ponu ja tudi Cen ter Zdru è nih naro dov za regio nal ni raz voj. Nacio nal ni cen - ter za regio nal ni raz voj (an gle{ ko Natio nal Cen tre for Regio nal Deve lop ment) v Ko be ju zago tav lja celo vit pri stop k zmanj {e va nju ogro è no sti u~en cev » … z oza ve{ ~a njem o ne - var no stih z us po sab lja nji, ki vklju ~u je jo u~en ce, u~i te lje, star {e, skup no sti in poli ti~ ne vodi te lje, pa tudi pred stav ni ke lokal ne grad be ne indu stri je …« (Wi sner 2006, 29). V Evro - pi kljub nje ni raz no li ko sti doslej o~it no {e ni bila izka za na potre ba po inten ziv nej {em in orga ni zi ra nem tovrst nem delo va nju med na rod nih usta nov. Po leg nacio nal nih in lokal nih u~nih na~r tov, ki bodo pred stav lje ni v na sled njem poglav ju, obsta ja jo tudi med na rod ni u~ni pro gra mi in u~ni na~r ti za zmanj {e va nje posle dic narav nih nesre~. Podi plom ski {tu dij Masters of disa sters na pri mer u~i te ljem poma ga vklju ~i ti vse bi ne o na rav nih nesre ~ah v te melj ne pred me te (Di sa ster masters 2010). Fran co sko mini strs tvo za eko lo gi jo je pri pra vi lo u~no gra di vo, ki je dostop no prek sple ta. ^eprav » … v jav nem {ol skem siste mu tre nut no ni nobe ne ga 47 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Sli ka 16: Zem lje vid z re zul ta ti delav nic o na rav nih nesre ~ah (Na tu ral disa ster … 2010). formalne ga pro gra ma za zmanj {a nje ogro è no sti zara di narav nih nesre~, … pa vlad ne slù be in agen ci je zago tav lja jo infor ma ci je {olam, uni ver zam in {ir {i jav no sti za pove - ~a nje ozave{ ~e no sti o ogro è no sti zara di narav nih nesre~ in pre ven tiv nih ukre pih …« (Wi sner 2006, 116). V An gli ji lah ko u~i te lji izme nju je jo u~no gra di vo prek mode ri - ra ne splet ne a pli ka ci je Teac her Resour ce Exc han ge (Teac her resour ce Exc han ge 2010). V po kra ji ni Aceh na Suma tri v In do ne zi ji, ki jo je naj bolj pri za del cuna mi decem - bra 2004, pri uspo sab lja nju u~i te ljev sode lu je orga ni za ci ja Med na rod no izo bra è va nje (an gle{ ko Edu ca tion inter na tio nal; Edu ca tion inter na tio nal 2010). Po mem ben medij za pre nos zna nja je tudi Pro gram Zdru è nih naro dov za uprav - lja nje narav nih nesre~ (an gle{ ko Uni ted Nations Disa ster Mana ge ment Trai ning Pro gram – UN DMPT), ki zago tav lja uspo sab lja nje prek obsè ne podat kov ne baze (Uni ted Nations Disa ster … 2010). Med na rod na mre à za vire in izo bra è va nje (an gle{ ko Inter na tio nal Edu ca tion and Resour ce Net work) è od leta 2005 orga ni zi ra Vrh mla dih o na rav nih nesre ~ah (an - gle{ ko Natu ral Disa ster Youth Sum mit). V pro jek tu sode lu je jo {ole iz osmih dràv, Arme ni je, ^e{ ke, Gru zi je, Rusi je, Slo va{ ke, Tur ~i je, Ukra ji ne in Fran ci je (iEARN…2010). Leta 2010 je vrh pote kal v Tur ~i ji. Name njen je bil zmanj {e va nju posle dic narav nih nesre~ in pod neb nih spre memb ter ustvar ja nju sve tov ne ga zem lje vi da narav nih nesre~ (sli ka 16; Natu ral disa ster … 2010). 48 GEORITEM 18 Kljub veli ke mu {te vi lu razi skav, oprav lje nih v ~a su Med na rod ne ga deset let ja za zmanj {e va nje narav nih nesre~ (1990–1999), se je le malo ustvar je ne ga zna nja pre - ne slo v prak so. Izka za lo se je, da ni pomemb no le zna nje samo po sebi, ampak tudi dostop nost do nje ga. Zato bi lah ko raz me re izbolj {a li z uved bo dodat nih spe cia li zi - ra nih voz li{~ in sku pin, ki è obsta ja jo za zemelj ske pla zo ve, ognje ni{ ke izbru he, potre sno inè nirs tvo, su{e, popla ve, poà re v na ra vi in pod neb ne spre mem be (Wi - sner 2006, 62). Pomem ben pre boj pri zago tav lja nju izo bra è va nja na podro~ ju narav nih nesre~ je bila usta no vi tev plat for me za zna nje in izo bra è va nje v ok vi ru Med - na rod ne stra te gi je Zdru è nih naro dov za zmanj {e va nje narav nih nesre~. Plat for ma je pove za na tudi z ude ja nja njem Hyo{ ke ga okvir ne ga akcij ske ga na~r ta za obdob - je 2005–2015 (Kre pi tev odpor no sti dràv in skup no sti na nesre ~e), kjer je ena od pred nost nih nalog prav posre do va nje zna nja ozi ro ma izo bra è va nje. Temat ska plat - for ma o zna nju in izo bra è va nju zdru ù je {te vil ne med na rod ne orga ni za ci je, agen ci je Zdru è nih naro dov, regio nal ne orga ni za ci je, drà ve, nevlad ne orga ni za ci je in mre - è, ki se zav ze ma jo za izbolj {a nje raz mer na podro~ ju pre ven ti ve in vars tva pred narav ni mi nesre ~a mi. V ok vi ru Med na rod ne stra te gi je za zmanj {a nje narav nih nesre~ so se z na me nom dose ga nja kon kret nih ciljev Hyo{ ke ga okvir ne ga akcij ske ga na~r ta na podro~ ju zna - nja in izo bra è va nja zdru ì le {te vil ne orga ni za ci je. Na ta na~in èli jo okre pi ti omrè ja, obli ko va ti nova part ners tva, opre de li ti vrze li in iden ti fi ci ra ti glav na podro~ ja delo - va nja (In ter na tio nal stra tegy … 2009). Ne na zad nje je pre pre ~e va nju narav nih nesre~ vsa ko leto dru go sre do v ok to bru name njen Med na rod ni dan pre pre ~e va nja narav nih nesre~ (an gle{ ko Inter na tio nal Day for Natu ral Disa ster Reduc tion) (In ter na tio nal Day … 2011). V ne ka te rih drà vah na ta dan pote ka ve~ dejav no sti, osre do to ~e nih na zmanj {e va nje ogro è no sti zara di narav - nih nesre~ pred vsem s pre ven ti vo (Wi sner 2006, 56). 5 For mal no izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah »Mo drost pa, kje jo je mo~ naj ti, kje je doma razum nost?« (Job 28,12) Kljub hitre mu raz vo ju teh no lo gi je, ki omo go ~a nad zor nad narav ni mi pro ce si ozi ro ma jih celo spre mi nja, je vklju ~e nost vse bin o na rav nih nesre ~ah v for mal no izo - braz bo {e ved no temelj ne ga pome na. Poz na va nje narav nih poja vov in pro ce sov je obe nem del splo {ne izo braz be, kamor sodi tudi tema ti ka vars tva pred narav ni mi nesre ~a mi (Se ne ga~ nik 2005), ki vklju - ~u je poz na va nje {ir {e in òje doma ~e pokra ji ne ter poja vov in pro ce sov v njej. Rav no 49 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ na pri me ru narav nih nesre~ se poka è, da mora izo bra è va nje upo {te va ti klju~ ne prob - le me sve ta ter k nji ho ve mu re{e va nju pri sto pa ti od spo daj navz gor, izha ja jo~ iz kon kret nih prob le mov v lo kal nem oko lju. Glav ni cilji tovrst ne ga pri sto pa so oza ve{ - ~a nje o po ja vih in pro ce sih, pove ~a nje odpor no sti na dolo ~e ne poja ve ter spo sob nost zaz na va nja raz voj nih tren dov. ^e èli mo, da bo izo bra è va nje u~in ko vi to in bo vpli va lo na drù be ni raz voj, pri - la go jen narav nim nesre ~am, mora biti osre do to ~e no na kon kret ne poja ve in pro ce se v pro sto ru. Tega ni mogo ~e dose ~i brez temelj ne raz gle da no sti posre do val cev zna - nja, kar so v so dob ni drù bi pred vsem u~i te lji. 5.1 Izo bra è va nje otrok Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v {o lah mora biti uskla je no z zna ~il nost mi vsake drà ve in dol go ro~ no zasno va no, ~eprav v re sni ci teme lji na krat ko ro~ nih dejav nostih, kot je uspo sab lja nje otrok za za{ ~i to in zago tav lja nje prve pomo ~i. Izo bra è va nje na podro~ ju narav nih nesre~ se mora osre do to ~i ti na vzpo sta vi tev kul tu re zmanj {e vanja ogro è no sti ozi ro ma pre pre ~e va nja narav nih nesre~. To je prav za prav moral na obvez - nost dràv, ki izha ja iz 3. in 26. ~le na Splo {ne dekla ra ci je o ~lo ve ko vih pra vi cah (1948). V ok vi ru izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah na {ol ski rav ni bi mora li raz vi ja ti in upo rab lja ti ustrez ne izo bra è val ne meto de in sreds tva, pri la go je ne sta rost nim sku - pi nam. Narav ne nesre ~e lah ko pou ~u je mo samo stoj no, kot del dru gih spe cia li zi ra nih u~nih pred me tov, ali kot ob{ol ski pred met. Cilj izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah je tesno pove zan z vzgo jo in izo bra è va - njem odgo vor nih dràv lja nov. Naj po go stej {i na~in izo bra è va nja so pre da va nja, ki teme lji jo na aktiv ni vlo gi u~i te lja v raz re du. Med par ti ci pa tiv ni mi meto da mi pou - ~e va nja v {o lah mora mo ome ni ti meto do vpra {anj in igro vlog, kjer u~en ci dejav no sode lu je jo z od go vo ri na razum lji va in kon kret na vpra {a nja. Naj po memb nej {i izo bra è val ni medij so oseb ne izku{ nje, nave za ne na kon kretno, lokal no pokra jin sko stvar nost. Zna nje se namre~ pogo sto pre na {a od otrok k dru - ì ni. Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v izo bra è val nem siste mu posred no vodi do izo bra è va nja odra slih, ki so v tem tre nut ku odgo vor ni za rav na nje drù be. Zato sta razum lji vi tè nja, da bi se izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah za~e lo è v otro{ tvu, in nuj nost po vse ìv ljenj skem izo bra è va nju. ^e upo {te va mo zgo raj ome nje ne raz voj ne in komu ni ka cij ske vidi ke, ni raz lo ga, da izo bra è va nja ne bi za~e li ~im prej, to je vsaj v os nov nih {olah. Otro ci takrat obvla - du je jo manj {i pro stor in jih bolj pri teg ne jo dogod ki v do ma ~i pokra ji ni, ki jo poz na jo. Osta ja dile ma, ali s to vrst nim izo bra è va njem za~e ti è v vrt cih. Po nekaterih ugo to vi tvah so se otro ci è takrat spo sob ni u~i ti o na rav nih nesre ~ah (Mon tes so ri 2008). Na{e mne nje je, da je vrtec lah ko pod por ni, ne pa temelj ni dejav nik pri izo bra è va - nju o na rav nih nesre ~ah. Pred {ol ska vzgo ja je v evrop skih vrt cih raz no li ka in daje 50 GEORITEM 18 pou da rek bodi si vars tvu bodi si izo bra è va nju. Vrt ci izva ja jo raz li~ ne pro gra me in delu - je jo sklad no z u~ ni mi na~r ti. Hkra ti oprav lja jo ve~ funk cij, kot so socia li za ci ja, vars tvo, u~e nje in pod po ra dru ì ni. Star {i in u~i te lji otro ke opo zar ja jo na pogla vit ne nevar - no sti in jim raz lo ì jo ozi ro ma poka è jo pra vil no vedênje. Kot pri mer lah ko nave de mo ^e{ ko, kjer ima jo ve~ izo bra è val nih pro gra mov, s ka - te ri mi èli jo izbolj {a ti oza ve{ ~e nost otrok o na rav nih nesre ~ah in s tem nji ho vo var nost. Temelj ne infor ma ci je na to temo otro kom posre du je jo è v vrt cih, kjer so neka te re ure name nje ne u~e nju ukre pa nja ob poà ru. Otro ci se prek zgodb nau ~i jo tudi pomemb nih tele fon skih {te vilk. Pred {ol skim otro kom so name nje ne tudi neka te re knji ge in (splet ne) igre (Wi sner 2006). Na raz red ni stop nji mora izo bra è va nje teme lji ti na moral nih in ~lo ve ko ljub nih ciljih. Poseb no pozor nost je tre ba name ni ti {est- in sedem let ni kom, ki so ob~ut lji va sku pi na, pona va di zain te re si ra na za tako ime no va no kul tu ro pre pre ~e va nja ogro - ènosti. U~i te lji, ki so v ne po sred nem in vsak da njem sti ku s svo ji mi u~en ci, naj izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah ute me lji jo na igrah in prak ti~ nih dejav no stih. Otro - ci se lah ko sez na ni jo z glav ni mi zna ~il nost mi narav nih nesre~ in se tudi nau ~i jo upo {te va nja var nost nih pra vil. Tak {en kog ni tiv ni in psi ho lo{ ki pri stop k za ve da nju o po tre bi var no sti je tre ba vklju ~i ti tudi v dru ge, red ne {ol ske dejav no sti na vi{ jih rav - neh in v raz li~ ne {ol ske pred me te. Pogla vit ni vrze li pri pou ~e va nju o na rav nih nesre ~ah v os nov nih {olah sta u~e nje, ki je name nje no samo pre ver ja nju zna nja, in pomanj - ka nje vse bin, ki teme lji jo na kra jev ni rav ni (Wi sner 2006, 66). [o la ima pomemb no vlo go tako pri obli ko va nju pozi tiv ne ga odno sa otrok do var - no sti kot tudi pri raz vo ju drù be ne odgo vor no sti mla dih, kar je mogo ~e dose ~i pred vsem z ak tiv ni mi meto da mi izo bra è va nja na pod la gi dejan ske ga sta nja (Ge ne - ral … 2010). Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah lah ko izva ja mo pri raz li~ nih pred me tih s spe cia li zi ra ni mi u~i te lji ali vab lje ni mi stro kov nja ki, kot so zdrav ni ki, gasilci, poli - ci sti ali re{e val ci. Sred nje {ol ci è lo~i jo pred vi de va nje, vred no te nje in uprav lja nje narav nih nesre~, pose bej tistih, ki so pove za ne z nji ho vo dejav nost jo in so nav zo ~e v nji ho vem doma ~em oko lju. Zato lah ko aktiv no pris pe va jo k pre pre ~e va nju ve~ jih narav nih nesre~, {e pose bej tistih, ki jih bodo more bi ti pov zro ~i li ali se z nji mi soo - ~i li v do ma ~i pokra ji ni. Mla dost ni ki so sicer tè je doseg lji vi, ~eprav po dru gi stra ni pogo sto sode lu je jo v pro sto volj nih dejav no stih (Wi sner 2006, 25). Na ter ciar ni rav ni izo bra è va nja se narav nih nesre~ doti ka jo izo bra è val ni progra - mi teh ni ke, medi ci ne, jav ne ga zdrav ja, eko no mi je, poli ti~ nih ved, geo gra fi je in nara vo slov nih ved. Pogo sti so spe cia li sti~ ni {tu di ji seiz mo lo gi je, vul ka no lo gi je, meteo ro lo gi je, ra~u nal ni{ tva in geo graf skih infor ma cij skih zna no sti, ki so pomembni tudi za narav ne nesre ~e. S ter ciar nim izo bra è va njem so tesno pove za ne razi ska ve na podro~ ju narav nih nesre~. Rezul ta ti razi skav na tem podro~ ju pogo sto naj de jo pot v po li ti~ ne odlo ~i tve in v raz li~ ne pro gra me za zmanj {a nje ogro è no sti pred naravnimi nesre ~a mi. Tako ima è ve~i na dràv Evrop ske zve ze te~a je ali viso ko {olske 51 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ ozi ro ma stro kov ne {tu dij ske pro gra me o na rav nih nesre ~ah. V Slo ve ni ji, na pri mer, pote ka izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah na uni ver zah v Ljub lja ni in Kopru, pred - vsem pri {tu di ju geo gra fi je, geo lo gi je, vodars tva, goz dars tva, grad be ni{ tva in psi ho lo gi je. ^eda lje pogo stej {i inter dis ci pli nar ni {tu di ji sku paj z bo lonj sko refor mo izo bra è vanja omo go ~a jo zmanj {e va nje umet nih raz me ji tev med »tr di mi« pri sto pi teh ni ke in nara - vo slov ja ter »meh ki mi« pri sto pi drù bo slov nih in huma ni sti~ nih ved (Wi sner 2006, 30, 67), kar se odse va tudi v ve~ ji usmer je no sti zna no sti k bolj drù bo slov nim temam (Ko mac in Zorn 2011). 5.2 Izo bra è va nje odra slih Po leg izo bra è va nja otrok je pomemb na nalo ga in skrb drù be stal no izo bra è - va nje odra slih. Mi{ lje nje, da je u~e nju name nje no le eno obdob je ìv lje nja, je manj trd no, kot je vide ti na prvi pogled. Izo bra è va nje je namre~ vse ìv ljenj ski pro ces. Odra - sli v nas prot ju z otro ki obi ~aj no upo rab lja jo manj siste ma ti~ ne meto de u~e nja, kot so delav ni ce ali sestan ki. V manj raz vi tih drà vah je izo bra è va nje odra slih osre do - to ~e no na odprav lja nje nepi sme no sti. Pre gled ni ca 1: Pro gram za izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah – pri mer iz Tur ~i je (Di sa ster edu ca tion … 2007, A-173). {te vil ka 122 dr à va Tur ~i ja ime pro gra ma Trai ning in Tur key (lo cal modu le) (Ja pan Inter na tio nal Coo pea ra - tion Agency – JICA) vr sta narav nih nesre~ ve~ narav nih nesre~ (po mar mar skem potre su leta 1999) cilj na sku pi na od go vor ni za uprav lja nje z na rav ni mi nesre ~a mi, guver ner ji in ùpa ni na men/de jav no sti • na pod la gi interv ju jev z od go vor ni mi ovred no ti ti raz me re na u~ne ga pro gra ma podro~ ju zmanj {e va nja nevar no sti zara di narav nih nesre~ v Tur ~i ji, • s se mi nar ji, na kate rih so pred stav lje ni pri me ri dobrih praks iz Japon ske, obo ga ti ti vse bi no pro gra mov, ki pote ka jo na lokal ni rav ni izo bra è val ne meto de obi ~aj ne tra ja nje prvi del: 16. 6. 2003–26. 6. 2003; dru gi del: 29. 9. 2003–3. 10. 2003; tret ji del: 6. 10. 2003–10. 10. 2003; ~etr ti del: 15. 3. 2004–19. 3. 2004 fi nan~ ni vir JICA in tur{ ko Mini strs tvo za notra nje zade ve iz va ja lec JICA in tur{ ko Mini strs tvo za notra nje zade ve od vi snost neod vi sen pro gram red na ali pro jekt na dejav nost pro jekt na dejav nost med mrè je http://www.adrc.or.jp/pub li ca tions/an nual/03/03eng/pdf/5-1-2.pdf 52 GEORITEM 18 Na podro~ ju narav nih nesre~ se v Azi ji izo bra è va nje odra slih osre do to ~a pred - vsem na kom plek sno pred sta vi tev narav nih nesre~ (69 %) ter na pred sta vi tve potre sov (11 %), poplav (9 %), cuna mi jev (5 %), su{e (2 %), taj fu nov (2 %), zemelj skih plazov in poà rov (po 1 %). Izo bra è va nje pote ka pred vsem s pro gra mi oza ve{ ~a nja, izdaja - njem pub li ka cij, delav ni ca mi in semi nar ji (Fourré, Theo dos so pou los in Evri ge nis 1967, 10–17; Disa ster edu ca tion 2007, 32). V Evro pi je izo bra è va nje odra slih name nje no pred vsem uspo sab lja nju za kako vost no pre ìv lja nje pro ste ga ~asa, z vi di ka narav nih nesre~ pa mora mo ome ni ti {te vil ne jav ne, zaseb ne in pro sto voljne orga ni za ci je, ki ponu ja jo raz li~ na izo bra è va nja za posa mez ni ke in tiste, ki so vklju ~e ni v raz li~ ne usta - no ve na poklic ni ali pro sto volj ni rav ni (na pri mer gasil ci). Tovrst na izo bra è va nja so pogo sto vklju ~e na v mre ò izo bra è val nih cen trov. Za uspe {no izo bra è va nje odra slih se poleg pre da vanj, vpra {anj in posku sov upo - rab lja jo tudi jav na sre ~a nja in sku pin ske raz pra ve. Meto da sku pin skih raz prav pre pre ~u je, da bi izo bra è val na dejav nost odra sle spo mi nja la na {olo. Ude le èn ci jo razu me jo pred vsem kot mò nost izme nja ve oseb nih izku {enj (Fourré, Theo dos so - pou los in Evri ge nis 1967, 44–53). 5.3 Izo bra è va nje pose bej ran lji vih drù be nih sku pin Za obrav na vo ran lji vih sku pin so pogo sto potreb ne poseb ne izo bra è val ne in orga - ni za cij ske aktiv no sti. Prvo vpra {a nje zade va ude lè bo ènsk v izo bra è va nju o na rav nih nesre ~ah. Nanje namre~ pogo sto gle da mo pred vsem kot nàrtve nesre~, ne pa kot na neko ga, ki je spo so ben pri mer no ukre pa ti. Po go sta teà va je, kako dose ~i otro ke z ulic in otro ke, ki dela jo. [ole obi sku je le nekaj teh otrok, pona va di pa so prav oni izpo stav lje ni nepo sred ni nevar no sti. Poro - ~a jo, da po sve tu kar okrog 100 mi li jo nov {oloob vez nih otrok ne obi sku je {ol ske ga pou ka (Wi sner 2006, 26–27). Zla sti v ve li kih drà vah so pose ben izziv narod ne, verske, jezi kov ne in dru ge manj {i ne, ki so z obi ~aj ni mi infor ma cij ski mi sreds tvi v urad nih jezi kih pogo sto tè ko dostop ne. 5.4 U~ni na~rt Po jem kuri ku lum se je poja vil v ZDA in je prvot no imel bis tve no {ir {i pomen kot u~ni na~rt. U~ni na~r ti so urad ne obja ve ciljev in vse bin pou ka gle de na vrsto {ol in sta rost no sku pi no u~en cev. Poleg u~nih metod in sred stev so klju~ ni za pre nos znanja o na rav nih nesre ~ah v {o lah (Böhn 1999). Upo rab lja jo se torej v si ste mu, kate re ga klju~ ni del so u~i te lji, ki z nji ho vo pomo~ jo u~ne cilje in u~ne vse bi ne pri la go di jo upo - ra bi pri pou ku. Zara di gos po dar skih (rev{ ~i na) in dru gih (ne za ni ma nje, pomanj ka nje u~i te ljev ozi ro ma nor ma ti vov za {te vi lo u~en cev v raz re du) raz lo gov se pogo sto doga - ja, da u~ni cilji niso dose è ni, vse bi ne pa niso ustrez no pred stav ljene. U~i te lji mora jo 53 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ 6žOJOBžSU (*./";*+" (&0(3"'*+" Sli ka 17: Naslov ni ca u~ne ga na~r ta za pouk geo gra fi je v slo ven skih gim na zi jah. biti dobro peda go{ ko uspo sob lje ni in viso ko moti vi ra ni za svo je delo. Posle di ca ome - nje nih in {te vil nih dru gih dejav ni kov je, da se » … v prak si u~e nje in u~ni na~r ti mo~ no raz ha ja jo po pri sto pu, inten ziv no sti in kako vo sti … « (Wi sner 2006, 10). U~ni na~r ti se med seboj zelo raz li ku je jo in jih tè ko pri mer ja mo. Neka te ri, deni mo na Fin skem, obse ga jo le nekaj stra ni, dru gi, med nji mi tudi v Slo ve ni ji (sli ka 17), pa ve~ deset. V centra li zi ra nih izo bra è val nih siste mih jih pred pi su je jo od zgo raj navz dol, v de - cen tra li zi ra nih pa nasta ja jo po na~e lu od spo daj navz gor, to je s po mo~ jo u~i te ljev, {tu den tov in dru gih. V {ols tvu so se uve lja vi li tri je na~i ni izde la ve u~nih na~r tov: vse bin ski, u~no-cilj - ni in kom bi ni ra ni. Vse bin sko narav nan u~ni na~rt teme lji na enci klo pe di~ nem razu me va nju stvar no sti, u~ni pro ces pa je odvi sen od u~nih vse bin, ki jih pri prav - lja jo stro kov nja ki. U~ni na~r ti te vrste so pogo sto zelo obsè ni. U~no-cilj ni pri stop naj bi to sla bost odpra vil z ana li zo in opre de li tvi jo u~nih ciljev kot osred nje ga dela u~ne ga na~r to va nja. Uve lja vi la pa se je pred vsem kom bi ni ra na stra te gi ja, pri kate ri se izme nju je jo cilji, vse bi ne, meto de, u~na stra te gi ja in u~na vse bi na. ^eda lje ve~ ji pomen v u~ nih na~r tih ima jo {tu di je pri me rov, saj zara di vse ve~ je ga {te vi la infor - ma cij ni mogo ~e zgolj siste ma ti~ no u~e nje na pod la gi enci klo pe di~ no sti. V po ro ~i lu Med na rod ne stra te gi je Zdru è nih naro dov z na slo vom Zmanj {a nje ogro è no sti zara di narav nih nesre~ se za~ ne v {o li (an gle{ ko Disa ster Risk Reduc tion Begins at School) (Di sa ster risk reduc tion … 2006), ki je vzpod bu di lo vklju ~e va nje u~e nja Sli ka 18: Drà ve, ki ima jo pou ~e va nje o ne sre ~ah vklju ~e ne v u~ ne na~r te osnov nih in sred njih {ol, v pri mer ja vi s tako ime no va nim indek som izo bra è no sti. p 54 GEORITEM 18 .600 l 2oo , U 50 Z 0 A s at sch S rt 2 C o R ep egin b a Z t R n elik en ctio m u p a Mn igli~ red to C n k evelo o D t A an a: R m {titu id u isaster risk i in ljev HP : Do D p N o grafsk r zem eo vto ir: U G A V citiran © e l {o 0 9 ~en jih ,8 ,9 lju n 0 0 o o d d 0 0 ,5 ,8 ali sred 0 0 esre~e vk ih e n vnosnaravn o n stio 0 a a~rtu ,5 jer so n atk 0 d o em raèn o d b 7 ~n i p ,1 ràve, k n 0 d v u s izoekdin 55 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Sli ka 19: Ver jet nost ni dia gram eko nom ske uspe {no sti izve de nih za{ ~it nih ukre pov po spro ì tvi dro bir ske ga toka v Logu pod Man gar tom novem bra 2000 (Ku melj in Ger {ak 2011, 139). o ogro è no sti zara di narav nih nesre~ v {ol ske u~ne na~r te, je ome nje no, da ima jo otro - ci, ki se u~i jo o ogro è no sti zara di narav nih nesre~, » … po memb no vlo go pri re{e va nju ìv ljenj in za{ ~i ti drù be v ~a su narav ne nesre ~e. U~e nje o ogro è no sti zara di narav nih nesre~ bi zato mora lo biti del nacio nal ne ga osnov no {ol ske ga in sred nje {ol ske ga u~ne ga na~r ta. S tem bi se vzga ja lo zave da nje in razu me va nje nepo sred ne ga oko lja, v ka te rem otro ci in nji ho ve dru ì ne ìvi jo …«. Po naved bah Sve tov ne kon fe ren ce za zmanj {a nje nesre~ (an gle{ ko World Con fe ren ce on Disa ster Reduc tion) je 33 od 113 dr àv, ki so poro ~a le o sta nju, izpo sta vi lo, da v os nov ni in sred nji {oli spod bu ja jo pou ~e va nje pred - me tov, ki so v ce lo ti ali vsaj del no name nje ni narav nim nesre ~am (sli ka 18). Pou ~e va nje pred me tov, ki se nave zu je jo na narav ne nesre ~e, je zakon sko obvez - no v Me hi ki, Romu ni ji in na Novi Zelan di ji, v Ve ne zue li in Bra zi li ji pa daje jo tej tema ti ki velik pomen na pri mar ni in sekun dar ni stop nji izo bra è va nja na kra jev ni in dràv - ni rav ni. V Nem ~i ji ima jo 16 raz li~ nih u~nih na~r tov. Od leta 1993 je pred met o na rav nih nesre ~ah obve zen za 7. in 8. raz re de, pri tem pa je pou da rek na u~e nju o bolj ogro è nih obmo~ jih sve ta, vzro kih ogro è no sti zara di narav nih nesre~ in posle - di cah narav nih nesre~. Otro ci se u~i jo tudi o po tre sni ogro è no sti doma ~e ga oko lja. 56 GEORITEM 18 V [vi ci so za pou ~e va nje o na rav nih nesre~ pri pra vi li orod ja in smer ni ce z ime nom Risk Plan (Risk Plan 2010; Kumelj in Ger {ak 2011), za ana li zo upra vi ~e no sti vla ganj v izo bra è va nje o ogro è no sti zara di narav nih nesre~ pa Eco no Me (Eco no Me 2010). Na ^e{ kem neka te re vidi ke narav nih nesre~ vse bu je jo u~ni na~r ti za pred me ta kemi ja in fizi ka. V Fran ci ji je u~e nju o na rav nih nesre ~ah name njen sede mur ni pro - gram, pose ben pro gram Prvi ukrep (an gle{ ko First Gestu re) pa so obli ko va li za vrt ce. Tudi v Gr ~i ji u~ni na~r ti za osnov ne {ole vse bu je jo vse bi ne o na rav nih nesre ~ah, podob - no na Madàr skem. V Li tvi je izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah name nje no otro kom v sta ro sti od 11 do 18 let. V Ma ke do ni ji u~e nje o na rav nih nesre ~ah poteka è v os nov ni {oli za oto ke, sta re od 10 do 14 let. Veza no je pred vsem na u~ne ure iz geo gra fi je, delo ma tudi fizi ke, kemi je in bio lo gi je. Na Por tu gal skem o na rav nih nesre - ~ah izo bra ù je jo otro ke, sta re med 7 in 14 let. V Ro mu ni ji pote ka izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah na ve~ rav neh, tako v {o li kot pri pro sto volj nih dejav no stih. V Rusi ji orga ni zi ra jo pred {ol ski pro gram Fun da ci ja za var nost ìv lje nja pred {ol skih otrok (an - gle{ ko Foun da tions of Life Safety for Pre-school Chil dren), v ka te rem otro ke u~i jo vedênja v ne var nih raz me rah na uli ci, v jav nem pro me tu in pri rav na nju z ì val mi. Pro gramom vars tva pred nesre ~a mi, a manj narav nim nesre ~am samim, je namenjen tudi del {ol - ske ga ~asa v os nov ni in sred nji {oli. Na [ved skem se izo bra è val ni pro gra mi usmer ja jo Pre gled ni ca 2: Drà ve s pou ~e va njem o na rav nih nesre ~ah v os nov ni in sred nji {oli (1 pou ~e va nje o na rav nih nesre ~ah v {o lah ne pote ka na pod la gi u~ne ga na~r ta, 2 drà ve, ki pou ~e va nje o na rav nih nesre ~ah v {o lah {ele na~r tu je jo, 3 pou ~e va nje o na rav nih nesre ~ah v {o lah je vklju ~e no v dru ge pred me te, 4 pote ka jo pilot ni u~ni pro gra mi; pov ze to po Wisner 2006, 11). Evro pa Azi ja in Ocea ni ja Ame ri ka Afri ka Av stri ja1 Ban gla de{ Bo li vi ja Al ì ri ja ^e{ ka Fi li pi ni Bri tan ski Devi{ ki oto ki Jù na Afri ka4 Fran ci ja In di ja Hai ti2 Ke ni ja Gr ~i ja Iran Ka na da1 Ma da ga skar Li tva Izrael2 Ko lum bi ja Ma vri cij Ma dàr ska Ja pon ska Ko sta ri ka Se ne gal Ma ke do ni ja Ki taj ska Kuba Slo no ko{ ~e na oba la3 Mo na ko Mon go li ja Me hi ka Ugan da Por tu gal ska Nova Zea lan di ja Ni ka rag va2 Zim bab ve2 Ro mu ni ja Pa pua Nova Gvi ne ja2 Sal va dor Ru si ja Ton ga Zdru è ne drà ve Slo ve ni ja Tur ~i ja Ame ri ke [ved ska Zdru è no kra ljes tvo 57 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ ju ih i ih je a o sti rav n j {e va n arav n i rav n a + + + an i n esre~ n i n n d izo bra è va n ogro è n kra jev n ra o zm zara d je o sti za + ~i te ljevu ogro è n izo bra è va n ju n ih je o sti j {e van j {a n arav n + + + a an i n zm ogro è n esre~ v {o lah o zm zara d n ja n ja ih è va jih n ra + + + + + + + + + + + + + a rav n esre ~ah {olah o n n v sred izo bra è va n je o sti {ol ter izo b ost jo + r n {ol rav lja npu z var n je va n tek 6). olj {a a izb od ost stavb , d + + i za var n 007 {ol skih kre p 2 i u tion ca av n u ed leto za~et ka 2005 2005 2004 2005 2005, 2007 2005 2007 2005 2005 2005, 2007 2005 2005 2005, 2007 2005, 2007 3: N ster ed i ca i sa i ja n o o n i ja n ci ja ~i ja àr ska a ko gal ska u ska è n si ja ru re gled esre~ (D r à va e{ ka em r ~i ja a d i tva a ke d o n o m u r ~i ja d P n d ^ Fran N G M L M M Por tu R R [ved Tu Z kra ljes tvo 58 GEORITEM 18 Sli ka 20: Izbra no gra di vo o na rav nih nesre ~ah za nem{ ke u~i te lje. 59 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ na poà re, poseb na pozor nost je name nje na vars tvu pred nesre~a mi na vodi in ledu, nima jo pa poseb ne ga pro gra ma o na rav nih nesre ~ah. V Zdru è nem kra ljes tvu se otro - ci o na rav nih nesre ~ah u~i jo pred vsem pri geo gra fi ji. Pou da rek je na fizi~ ni geo gra fi ji, obrav na va jo pa tudi rele vant ne drù be ne teme. Pro gram je podrob no opre de ljen v na - cio nal nem u~nem na~r tu. V Tur ~i ji pote ka eno ten dràv ni pouk o te me ljih vars tva pred nesre ~a mi v os nov - nih {olah, ki vklju ~u je tudi rav na nje ob narav nih nesre ~ah. Po potre su leta 1999 so v Is tan bu lu orga ni zi ra li tudi uspo sab lja nja za oza ve{ ~a nje o na rav nih nesre ~ah. Do kon ca leta 2000 so v pro jekt vklju ~i li ve~ kot 3000 u~i te ljev, ki so s tem posta li in{truk - tor ji v 32 mest nih okrò jih. Zna nje so posre do va li 34.000 u~i te ljem, 6000 us lù ben - cem in ve~ kot 350.000 star {em. Na ta na~in so pou ~i li tudi 826.000 otrok. S po mo~ jo spon zor jev so uspo sab lja nja pre ne sli v {e tri tur{ ke pro vin ce in izo bra zi li 1,5 mi li jo - na {olar jev. V {ol skem letu 2004/2005 se je 132 in {truk tor jev iz 50 pro vinc izo bra - è va lo na petdnev nem te~a ju. Ti so nato pou ~i li 16.000 {ol skih in{truk tor jev, ki so nato vodi li izo bra è va nja za u~i te lje, star {e in dru ge; na ta na~in so vklju ~i li {e 2,4 mi - li jo na {olar jev (Di sa ster edu ca tion 2007). V Slo ve ni ji je izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah z za ko nom pri po ro ~e no, ne pa zapo ve da no. Zakon o vars tvu pred narav ni mi in dru gi mi nesre ~a mi (Za kon o var - stvu … 1994; 2006) v 109. ~le nu pra vi, naj se v os nov nem izo bra è va nju » … po sre du je jo temelj na zna nja o ne var no stih narav nih in dru gih nesre~ ter o za{ ~i ti pred nji mi …«, v sred njem in viso kem izo bra è va nju pa » … zna nja o vars tvu pred narav ni mi in dru - gi mi nesre ~a mi v skla du z us me ri tvi jo izo bra è val ne ga pro gra ma …«. V Slo ve ni ji je bil leta 2009 v pro gram osnov no {ol ske ga izo bra è va nja vklju ~en izbir ni pred met Vars tvo pred narav ni mi in dru gi mi nesre ~a mi (An dre jek 2010) z let - nim obse gom 35 ur. Poslu {a jo ga lah ko u~en ci v zad njem tri let ju {ola nja. U~en ci pri pred me tu spoz na va jo narav ne in dru ge nesre ~e kot stal ne sprem lje val ce ~lo ve{ tva, u~i jo se o de jav nem odno su sodob ne drù be do nesre~, obrav na va jo ogro è nost in ukre pe za pre pre ~e va nje nesre~ ter se pou ~u je jo o po me nu pro sto voljs tva in delu re{e - val nih slùb. 6 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi: empi ri~ na ana li za evrop skih geo graf skih u~be ni kov V tem poglav ju je pred stav lje na siste ma ti~ na ana li za evrop skih geo graf skih u~be - ni kov z vi di ka koli ~i ne in vrste vse bin. Rezul ta ti prve tak {ne ana li ze kaè jo, da v Evro pi tem vse bi nam name nja mo pre ma lo pro sto ra, ~asa in sred stev. Bese da »pre ma lo« ozna - ~u je koli ~i no teh vse bin v pri mer ja vi z de jan skim u~in kom narav nih nesre~ na ìv lje nje sodob ne ga Evro pej ca. V {te vil nih evrop skih pokra ji nah narav ne nesre ~e pomemb - no soob li ku je jo vsak dan, kljub temu pa je poz na va nje narav nih pro ce sov ved no slab {e. 60 GEORITEM 18 Rezul ta te na{e ana li ze u~be ni kov mora mo razu me ti pred vsem kot klic k ve~ ji vklju - ~e no sti teh vse bin v u~ be ni ke. 6.1 U~be nik Geo graf ski u~be ni ki so izo bra è val ne knji ge, ki posre du je jo zna nje o po ja vih in pro ce sih v po kra ji ni, pri ~emer sle di jo u~ne mu na~r tu, psi ho lo{ kim in meto di~ nim na~e lom pou ~e va nja in so sklad ni z izo bra è val ni mi potre ba mi {ol in otrok. So sestav - lje ni medi ji, saj zdru ù je jo bese di lo s sli ka mi, zem lje vi di, dia gra mi in pre gled ni ca mi. Neka te ri jih uvr{ ~a jo med izo bra è val na sreds tva, saj vse bu je jo infor ma ci je, dru gi pa meni jo, da spa da jo k u~ nim pri po mo~ kom, ker pred stav lja jo pred me te, ki omo go - ~a jo pri do bi va nje zna nja. Kot vir infor ma cij so u~be ni ki upo rab ni za pri do bi va nje zna nja in samo stoj no u~e nje, zato lah ko pomemb no pris pe va jo k u~in ko vi to sti in samo stoj no sti u~e nja. Lah ko so tudi temelj no ideo lo{ ko, kon cep tual no in didak ti~ no meri lo za u~i te lja in u~en ca (Strm ~nik 1975), ~eprav so for mal no le eno od sred stev za dose ga nje izo bra - è val nih ciljev (glej Sene ga~ nik 2005). U~ be ni ki so pona va di urad no priz nan pri po mo ~ek za pre nos znanj, o ka te rih se drù ba na splo {no stri nja, da bi jih bilo tre ba pre ne sti na pri hod nje gene ra ci je. V Slo - ve ni ji so urad no priz na ni kot temelj no u~no gra di vo za dose ga nje izo bra è val nih ciljev, opre de lje nih v u~ nem na~r tu. S po mo~ jo geo graf skih in zgo do vin skih u~be ni kov lahko mla dim raz lo ì mo temelj ne zna ~il no sti drù be (Pin gel 1999, 7–8), pa tudi nara ve, ki nas obda ja. U~be ni ki ima jo pomemb no izo bra è val no vlo go, ki kaè na pove zavo med zna njem in temelj ni mi vred no ta mi drù be (Se ne ga~ nik 2005). Gle de sled nje - ga so avtor ji u~be ni kov pogo sto pre ma lo kri ti~ ni, kar se {e pose bej odra à v nji ho vem odno su do etni~ nih manj {in in {ib kih ~le nov drù be. U~be ni ki namre~ pogo sto ne {iri jo le infor ma cij, ampak tudi ideo lo gi jo (Zorn 1997; Trunk 2010). Tovrstne enostran ske kon cep te lah ko izbolj {a mo z med na rod no pri mer ja vo in revi zi jo (Pin - gel 1999). U~ be ni ki ne bi sme li odra à ti le kopi ~e nja podat kov, tem ve~ novo kako vost: » … me - han sko zbi ra nje lo~e nih vse bin seve da ni isto kot celo ta med seboj pove za nih vse bin, ki sodi jo sku paj z no tra njo logi ko …« (Bla ì~ s so de lav ci 2003; citi ra no po Sene ga~ nik 2005). V zve zi s tem je pomemb no tudi, da u~be ni ki sle di jo logi ki siste ma raz li~ nih panog. V geo gra fi ji so se uve lja vi li tri je na~i ni poda ja nja vse bin (Zgo nik 1960, 25; Med ved 1977; Bri no vec 2004, 24): • linear no raz {ir ja nje vse bin pred me ta (vse bi na, ki je zaje ta na nì ji rav ni, poz ne je ni ve~ zaje ta), • kon cen tri~ na raz po re di tev vse bin (poz nej {e vra ~a nje na è obde la ne vse bi ne, ven - dar vsa ki~ na vi{ ji rav ni) in • spi ral no raz {ir ja nje vse bin pred me ta. 61 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Za u~be ni ke, ki se ukvar ja jo z zna nost mi o Zem lji, je pomemb no tudi vodo rav - no in nav pi~ no pove zo va nje raz li~ nih strok, ki se ukvar ja jo z is ti mi poja vi in pro ce si v po kra ji ni. Na to kaè pri mer iz prak se: {tu den ti, ki so bili pri {tu di ju geo gra fi je sez - na nje ni s po ve za vo z zgo do vi no, so bili pri re{e va nju stro kov nih prob le mov za tret ji no bolj {i od tistih, ki na to niso bili opo zor je ni (Strm ~nik 2001, 272; citi ra no po Sene - ga~ nik 2005, 45). U~ be ni ki odra à jo tudi meri la za izbi ro vse bin pri dolo ~e nem pred me tu. Ob koncu osem de se tih let 20. sto let ja so se v nem{ ki {ol ski geo gra fi ji osre do to ~i li na pomen za vsak da nje ìv lje nje, pro stor ski pomen vse bin, gra fi~ no gra di vo, pomen za geo gra fijo in sorod ne pro stor ske vede, glo bal ni pomen, vklju ~e nost pri me rov in mò no sti pre - no sa, prob lem ski pri stop, izve dlji vost v raz re du, meto do lo{ ko pro duk tiv nost ter raz voj delov nih metod in teh nik (Köck 1988, 56–57; citi ra no po Sene ga~ nik 2005). Neka - te ra od teh meril lah ko s pri dom upo ra bi mo pri izo bra è va nju o na rav nih nesre~ah. 6.2 Meto da izbo ra u~be ni kov Za celot no obmo~ je preu ~e va nja, torej Evro po, smo upo ra bi li enot no meto do, in sicer ana li zo sred nje {ol skih geo graf skih u~be ni kov, ki jih hra ni In{ti tut Georg Eckert za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov (nem{ ko Georg-Ec kert-In sti tut für inter na tiona - le Schul buch forsc hung) v Braunsch wei gu na Spod njem Sa{ kem v Nem ~i ji. Ta zaseb ni zavod hra ni ver jet no najob sè nej {o zbir ko u~be ni kov na sve tu. Delu je od leta 1951, UNESCO pa ga je leta 1991 poob la stil za koor di na ci jo med na rod ne ga razi sko va nja u~be ni kov. V in {ti tut ski knjì ni ci je ve~ kot 240.000 enot, od tega obse ga zbir ka u~be - ni kov 171.000 enot, prib lì no 68.000 enot pa je znans tve nih raz prav (GEI … 2010). Opra vi li smo tako ime no va no hori zon tal no vse bin sko ana li zo, to je pre gled u~be - ni kov iste ga pred me ta iz raz li~ nih dràv gle de na dolo ~e no vse bi no. Ana li za in pre gled u~be ni kov po Pin glu (1999, 28) spa da ta v po seb no razi sko val no dis ci pli no, ime nova - no »ra zi sko va nje u~be ni kov«. Na{a razi ska va spa da med zno traj be se dil ne stra te gi je, pri kate rih preu ~i mo notra njo sesta vo u~be ni ka in nje go ve sesta vi ne ozi ro ma u~be - nik sam po sebi, ne zani ma pa nas eks pert no-pre so je val na stra te gi ja, pri kate ri bi se mora li opre de li ti do ocen, ki so jih o u~ be ni kih poda li u~i te lji ali dru gi stro kov - njaki. Re zul tat na{e ga dela je frek ven~ na poraz de li tev pogost no sti pojav lja nja dolo ~enih bese dil nih in vizual nih sesta vin u~be ni ka ter nji ho va vse bin ska opre de li tev. Zani ma - lo nas je, kolik {en deleù~be ni kov, izra èn s {te vi lom stra ni in gra fi~ nih pri log (fo to gra fi je, zem lje vi di, ski ce, ~aso pi sni pov zet ki), obrav na va narav ne nesre ~e, pa tudi kate re nesre ~e obrav na va jo ter kate re kon kret ne pri me re narav nih nesre~ nava ja jo. Na {a razi ska va preu ~e va nja u~be ni kov spa da tudi k de skrip tiv no-ana li ti~ nim meto - dam ter h kvan ti ta tiv nim vse bin skim ana li zam. Preu ~e va nje u~be ni kov je ena od pomemb nih metod, ki je pove za na s po lo à jem, raz vo jem in zna ~il nost mi mati~ ne 62 GEORITEM 18 NRO Z IJATAM Sli ka 21: Knjì ni ca In{ti tu ta Georg Eckert za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov v Braunsch wei gu v Nem ~i ji. stro ke, saj nena zad nje tudi vpli va na izde lo val ce in upo rab ni ke u~be ni kov (Se ne ga~ - nik 2005). V ra zi ska vi smo se prek u~be ni kov osre do to ~i li na otro ke, ki pogo sto » … naj bolj ~uti jo posle di ce narav nih nesre~ …« (Ro nan, Crel lin in John ston 2010, 504). ^e prav v ne ka te rih drà vah ozi ro ma {ol skih siste mih narav ne nesre ~e obrav nava - jo tudi pri dru gih pred me tih (zgo do vi na, nara vo slov ne vede), smo se v na {i razi ska vi osre do to ~i li na pre gled geo graf skih sred nje {ol skih u~be ni kov, to je u~be ni kov za 10. in 11. {ol sko stop njo ozi ro ma sta rost nad 14 ozi ro ma 15 let. ^eprav splo {no izo bra - è va nje v Evro pi pra vi lo ma tra ja do 12. raz re da, {ol ski siste mi niso povsem pri mer lji vi. Pone kod (na pri mer Gene ral Cer ti fi ca te of Secon dary Edu ca tion v Zdru è nem kraljes - tvu) {ol ske stop nje niso veza ne na natan~ no dolo ~e no sta rost, ampak na napre do va nje u~en cev. Za kaj smo izbra li le geo graf ske u~be ni ke? Odgo vor lah ko naj de mo v ~lan ku Rad - ka uo ve in Henrÿja (2005, 375, 377 in 387), ki trdi ta, da v geo graf skih u~be ni kih narav ne nesre ~e niso obrob na tema. Geo graf sko razi sko va nje se osre do to ~a na pro ce se in pojave, poleg tega geo graf ski u~be ni ki teme lji jo na para dig mi fizi~ ne in drù be ne geo gra fije, 63 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ NRO Z IJATAM Sli ka 22: Sta rost ne stop nje in izo bra è val ni sistem v iz bra nih evrop skih drà vah – Nem ~i ja, [pa ni ja, Polj ska in Slo ve ni ja (knjì ni ca In{ti tu ta Geor ga Ecker ta za med narod no preu ~e va nje u~be ni kov). 64 GEORITEM 18 NRO Z IJATAM Sli ka 23: Sta rost ne stop nje in izo bra è val ni sistem v iz bra nih evrop skih drà vah – Por tu gal ska, Nizo zem ska, ^e{ ka in Bel gi ja (knjì ni ca In{ti tu ta Geor ga Ecker ta za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov). 65 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ zato so bolj ana li ti~ ni. Nas prot no so narav ne nesre ~e v na pri mer u~be ni kih zgo do - vi ne in socio lo gi je bolj obrob na tema. Z ana li zo nem{ kih zgo do vin skih u~be ni kov (red ka pri me ra nesre~ sta na pri mer izbruh ognje ni ka Vezu va in uni ~e nje Pom pejev leta 79 ter kuga v sred njem veku), sta avtor ja ugo to vi la, da v u~ be ni kih pogo sto naj - de mo enak jezi kov ni in likov ni pri stop, kot je zna ~i len za medi je. Tudi Schmidt-Wul fen (2005, 404) ugo tav lja, da se izo bra è va nju o na rav nih nesre ~ah pos ve ~a jo pred vsem pri pou ~e va nju geo gra fi je, in trdi, da so te teme med u~en ci zelo pri ljub lje ne. Ker na{ namen ni oce nje va nje u~in ko vi to sti izo bra è va nja, na{a pub li ka ci ja ne odgo var ja na vpra {a nje, kako u~in ko vi to je izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah prek u~be ni kov. Sode~ po pre gle du lite ra tu re, ki so ga opra vi li Ronan, Crel li no va in John - ston (2010, 504), je doslej u~i nek izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah kot pre ven tiv ne dejav no sti obrav na va la le pe{ ~i ca {tu dij. [tu di je, v ka te rih pa so oce nje va li u~in ko - vi tost izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah (na pri mer iz Nove Zelan di je), poro ~a jo, da so pri mla dih, ki so bili vklju ~e ni v {ol ske pro gra me izo bra è va nja o na rav nih nesre - ~ah, na{ li » … ve~ je {te vi lo pri la go di tev narav nim nesre ~am na nji ho vih domo vih, ime li so tudi bolj {e zna nje o mò nih izred nih dogod kih, bolje so poz na li pri prav lje nost in mò - ne odzi ve drù be ozi ro ma vedênje pre bi val cev, ime li pa so tudi nì jo stop njo napa~ ne ga zna nja …« (Ro nan, Crel lin in John ston 2010, 219). Po mne nju istih avtor jev lah ko k bolj {i pri prav lje no sti pri po mo re jo celo pre pro sto in krat ko bra nje ter pogo vo ri o tej prob le ma ti ki. U~ be ni ki se med seboj zelo raz li ku je jo po zasno vi, obse gu, sli kov nih pri ka zih in {te - vi lu pri log. Na raz li ke med nji mi vpli va jo tako raz li ke v u~ nih na~r tih kot v prevla du jo ~i kul tu ri, ki vpli va na doje ma nje pokra ji ne. Sled nje je pove za no tudi z zgo do vin skim raz vo jem geo graf ske vede in raz li~ no orga ni zi ra nost jo geo graf ske ga pou ~e va nja v po - sa mez nih drà vah. V zve zi s tem mora mo ome ni ti {e raz li ko med avtor ji u~be ni kov, ki nima jo prak - se v raz re du, ali pa so se od nje è odda lji li, in tisti mi, ki so dejav no vklju ~e ni v pe da go{ ki pro ces. Prvi namre~ mo~ ne je pou dar ja jo temat ski pri stop, dru gi pa regio nal ne ga (Se - ne ga~ nik 2005). Kljub raz li~ nim pri sto pom in {te vil nim raz li kam so sred nje {ol ski u~be ni ki dovolj zanes lji vo in pri mer lji vo orod je za pri mer jal no razi ska vo. Okrog 15 let sta ri mla dost - ni ki so è spo sob ni kri ti~ ne ga doje ma nja in razu me va nja stvar no sti, torej lah ko razu me jo kom plek sne pove za ve raz mer ja med nara vo in drù bo, ki se kaè jo v na - rav nih nesre ~ah. Zato {te vil ni u~be ni ki narav ne nevar no sti ozi ro ma narav ne nesre ~e ne pred stav lja jo kot kata stro fe, ampak kot narav ne poja ve, sko raj kot (si cer spre men - lji vo) stal ni co v po kra ji ni, na kate ro se drù ba lah ko pri la go di. Pri dolo ~a nju sta rost ne stop nje smo si poma ga li s po seb ni mi ozna ka mi v knjìnici In{ti tu ta Georg Eckert za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov, ki pri ka zu je jo pri - mer ja vo sta rost nih sto penj s {ol ski mi stop nja mi po posa mez nih drà vah (sli ki 22 in 23). 66 GEORITEM 18 NRO Z IJATAM Sli ka 24: Naslov ni ce neka te rih pre gle da nih u~be ni kov. Za neka te re drà ve (An do ra, Bol ga ri ja, Ciper, Lih ten {tajn, Luk sem burg, San Mari - no) ana li ze zara di pomanj ka nja ustrez nih u~be ni kov v zbir ki nismo mogli opra vi ti, saj zara di jezi kov nih zna ~il no sti ali majh no sti trga (z iz je mo Bol ga ri je) ver jet no upo - rab lja jo u~be ni ke sosed njih dràv. V dr à vah, ki smo jih obrav na va li, so na pri mer tak {ne (Fran ci ja), kjer so u~be ni ki sestav lje ni na osno vi enot ne ga dràv ne ga u~ne - ga na~r ta, pa tudi tak {ne (Nem ~i ja), kjer ima vsa ka zvez na deè la za vsa ko stop njo svoj u~ni na~rt, zalò be pa lah ko za vsa ke ga od njih izda jo ve~ u~be ni kov. Iz u~beni - kov samih pogo sto ni mogo ~e ugo to vi ti, ali so name nje ni splo {ne mu izo bra è val ne mu pro gra mu ali poseb ne mu pro gra mu, ki ga obi sku je jo le red ki. Nena zad nje so u~beniki 67 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ NRO Z IJATAM Sli ka 25: V bri tan skem geo graf skem u~be ni ku Geo graphy Mat ters 1 so narav ne nesre - ~e pred stav lje ne s prob lem skim pri sto pom in opi si pri me rov. odvi sni od vrste in vlo ge u~ne ga na~r ta v do lo ~e ni drà vi. U~ni na~r ti ima jo pone - kod natan~ no opre de lje ne vse bi ne, drug je pa so natan~ no opre de lje ni le cilji. Kjer je bilo na voljo ve~ u~be ni kov, smo izbra li novej {e ga, ki ustre za sta rost ni sku - pi ni. Za neka te re drà ve novej {e izda je àl niso bile na raz po la go. V ana li zo smo vklju ~i li tudi u~be ni ke iz Tur ~i je, pred vsem zato, ker ima ta evrop sko-azij ska drà va dobro raz vit sistem izo bra è va nja, za{ ~i te in re{e va nja, saj je izpo stav lje na pogo stim in zelo raz li~ nim narav nim nesre ~am. 68 GEORITEM 18 NRO Z IJATAM Sli ka 26: Izbra ne stra ni o na rav nih nesre ~ah v evrop skih sred nje {ol skih geo graf skih u~be ni kih iz Fran ci je, Srbi je, Zdru è ne ga kra ljes tva in Tur ~i je. Sku paj smo pre gle da li 184 u~ be ni kov iz 35 evrop skih dràv. S tem smo dobi li vpo - gled v sta nje v raz li~ nih drà vah. Izbra ni u~be ni ki seve da niso edi ni mò ni izbor, saj nismo uspe li pre gle da ti vseh u~be ni kov, ki so v ob to ku, pa tudi in{ti tut ne hra ni vseh. 69 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ 6.3 Rezul ta ti empi ri~ ne ana li ze evrop skih geo graf skih u~be ni kov Naj ve~ pre gle da nih u~be ni kov je bilo iz Nem ~i je, in sicer deset. Po sedem pre - gle da nih u~be ni kov je bilo iz Bel gi je, Zdru è ne ga kra ljes tva, Madàr ske, Islan di je in Slo ve ni je. Po {est u~be ni kov je bilo iz Bosne in Her ce go vi ne, Irske in Ukra ji ne, po pet pa iz Dan ske, Make do ni je, Nizo zem ske, Polj ske, Rusi je in Srbi je. Po {ti ri u~be ni ke smo pre gle da li za Avstri jo, Hrva{ ko, Fran ci jo in [pa ni jo, po tri pa za Alba ni jo, Belo ru si - jo, ^e{ ko, Ita li jo, Latvi jo, Litvo, Mol da vi jo, Por tu gal sko, Romu ni jo, Slo va{ ko, [ved sko in Tur ~i jo. Za Gr~i jo in Nor ve{ ko smo pre gle da li manj kot tri u~be ni ke. [te vi lu pre gle da nih u~be ni kov ustrez no smo naj ve~ stra ni (2226) pre gle da li v nem{ - kih u~be ni kih, ve~ kot 1500 stra ni smo pre gle da li v u~ be ni kih iz Zdru è ne ga kra ljes tva, [vi ce, Polj ske, [pa ni je, Rusi je in Ukra ji ne, med 1000 in 1500 smo jih pre gle da li v u~ - be ni kih iz Fran ci je, Fin ske, Nizo zem ske, Ita li je, Madàr ske, Irske, Bosne in Her ce go vi ne, [ved ske, Srbi je in Por tu gal ske, med 500 in 1000 pa v u~ be ni kih iz Avstri je, Belo ru - si je, Slo ve ni je, Make do ni je, Hrva{ ke, Tur ~i je, Nor ve{ ke, Mol da vi je, Latvije, Islan di je, Alba ni je, Litve in Esto ni je. V u~ be ni kih iz Romu ni je, Dan ske, Gr~i je, ^e{ke, Slo va{ke in Bel gi je smo pre gle da li po ve~ kot sto stra ni ozi ro ma skup no sko raj 2000 stra ni. Na pod la gi {ol ske regio na li za ci je Evro pe (Bri no vec s so de lav ci 2000) smo drà - ve raz de li li v re gi je. Po tej raz de li tvi naj ve~ jo pozor nost narav nim nesre ~am name nja jo v Za hod ni Evro pi (3,8 % stra ni z opi si narav nih nesre~), naj manj {o pa v Vzhod ni Evro - pi (0,7 %). Delè stra ni z opi si narav nih nesre~ v u~ be ni kih pre se ga tri odstot ke {e v Se ver ni Evro pi (3,6 %) in Jugovz hod ni Evro pi s Tur ~i jo (3,4 %), med tem ko dele - à v Sred nji Evro pi (2,8 %) in Jù ni Evro pi (2,3 %) pre se ga ta dva odstot ka. Spoz na nja, kate re narav ne nesre ~e opi su je jo u~be ni ki, kate ri so pri me ri iz zgo - do vi ne, ter od kod so, so pomemb na za odnos dija kov do narav nih nesre~. Z vi di ka Pre gled ni ca 4: [te vi lo pre gle da nih u~be ni kov in stra ni ter {te vi lo stra ni z opi si narav nih nesre~ in delè teh stra ni po posa mez nih evrop skih drà vah, pre gle da nih v knjì ni ci In{ti tu ta Georg Eckert za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov v Braunsch wei gu. dr à va {te vi lo {te vi lo stra ni {te vi lo stra ni de lè stra ni u~be ni kov v u~ be ni kih z opi si z opi si narav nih narav nih nesre~ nesre~ v u~ be ni kih v u~ be ni kih Al ba ni ja 3 656 6 0,91 An do ra – – – – Av stri ja 4 911 19 2,09 Be lo ru si ja 3 868 3 0,35 70 GEORITEM 18 Bel gi ja 7 137 43 3,12 Bo sna in Her ce go vi na 6 1083 21 1,94 Bol ga ri ja – – – – Ci per – – – – ^e{ ka 3 374 2 0,53 Dan ska 5 407 46 11,30 Es to ni ja 3 543 18 3,31 Fin ska 8 1400 41 2,93 Fran ci ja 4 1452 16 1,10 Hr va{ ka 4 748 11 1,47 Gr ~i ja 2 386 9 2,33 Is lan di ja 7 663 33 4,98 Ir ska 6 1220 26 2,13 Ita li ja 3 1362 24 1,76 La tvi ja 3 689 14 2,03 Lih ten {tajn – – – – Li tva 3 595 4 0,67 Luk sem burg – – – – Ma dàr ska 7 1225 35 2,86 Ma ke do ni ja 5 810 23 2,84 Mol da vi ja 3 714 14 1,96 Nem ~i ja 10 2226 105 4,72 Ni zo zem ska 5 1375 62 4,51 Nor ve{ ka 2 720 32 4,44 Polj ska 5 1618 63 3,89 Por tu gal ska 3 1010 15 1,49 Ro mu ni ja 3 399 24 6,02 Ru si ja 5 1546 2 0,13 Sr bi ja 5 1020 36 3,53 Slo va{ ka 3 254 0 0,00 Slo ve ni ja 7 831 34 4,09 [pa ni ja 4 1614 57 3,53 [ved ska 3 1060 31 2,92 [vi ca 6 1658 26 1,57 Tur ~i ja 3 741 52 7,02 Ukra ji na 6 1514 5 0,33 Zdru è no kra ljes tvo (brez Sever ne Irske) 7 1952 163 8,35 sku paj 166 37.023 1115 3,01 71 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ 12 10 ) 8 i (% 6 elè strand 4 povpre~je 2 0 a a a a a a a a a a a a a a sija sija ija ica ija ija ija ija ija ija ija ija ija e{k itva sn n sk sk n sk ~ija d n sk va{k u an acija o av r~ija an ljsk r~ija R rajin ru ^ L galsk [v Italija B atv G o in elgija Srb o ven u u an lo k lb rn rva{k ld L vstrija Irsk àrsk F B sto p P rve{k zem em m T S A ed [ o U elo A F H o ad [ved E lo N Islan o raljestvo D B rtu S o M ak N izo R k P M M N o ènrud dràva Z Sli ka 27: Pov pre~ ni delè stra ni v geo graf skih sred nje {ol skih u~be ni kih, ki vse bu je jo opi se narav nih nesre~ po drà vah. izo bra è no sti u~en cev je namre~ pomemb no, v ko lik {ni meri so pri me ri, ki so pred - stav lje ni v u~ be ni kih, splo {ne ga zna ~a ja, in v ko lik {ni meri se nave zu je jo na evrop ski, nacio nal ni, regio nal ni in lokal ni pro stor. S tega zor ne ga kota je zani mi vo, da je v u~ be ni kih kon kret nim opi som narav nih nesre~ name nje nih sko raj osem dese tin vseh stra ni v u~ be ni kih, ki se nana {a jo na narav ne nesre~e. Narav ne nesre ~e namre~ tè ko pred sta vi mo dru ga ~e kot z opi si kon kret nih pri me rov iz pre - te klo sti. Naj ve~ ji delè je name njen opi som potre sov (23,2%), ve~ kot peti na tovrstnih stra ni v u~ be ni kih (21,2%) pa je name nje na {e opi som ognje ni kov. Po zasto pa no sti sledijo popla - ve (18,1 %) in, zani mi vo, ero zi ja (14,5 %). Vse osta le narav ne nesre ~e, ki so omenje ne v u~ be ni kih, so zasto pa ne z manj kot 10%. Dokaj{ nja pozor nost je name nje na tudi zemelj - skim pla zo vom, skal nim podo rom (po 7,9 %) in neur jem (7,1 %), red ko pa so ome nje ne su{e (3,5 %) in snè ni pla zo vi (2,5 %). Mor sko valo va nje in cuna mi ji (po 1,1 %) so celo pogo ste je obrav na va ni kot gozd ni poà ri (0,8%), ki so na pri mer v jù ni Evro pi kar pogosti. De lè, name njen opi som posa mez nih narav nih nesre~ ozi ro ma kon kret nih dogodkov, je podob ne ga veli kost ne ga reda kot delè posa mez nih dogod kov v Evropi v zad njem sto let ju. Ven dar so stra ni, ki so name nje ne opi som posa mez nih narav nih 72 GEORITEM 18 delè strani (%) ni podatka 0 do 1 1 do 2 2 do 3 Avtorji vsebine: Rok Cigli~, Blaž Komac, Annett Steinführer, Matija Zorn Avtor zemljevida: Rok Cigli~ 3 do 4 4 do 5 5 in ve~ © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Sli ka 28: Narav ne nesre ~e v geo graf skih sred nje {ol skih u~be ni kih po drà vah, izra è ne z de le èm stra ni, name nje nih opi som narav nih nesre~. nesre~, bolj statisti~no pove za ne z gos po dar sko {ko do in {te vi lom `rtev posa mez nih nesre~, kot pa z nji ho vim {te vi lom. Ome nje ni raz voj potr ju je ugo to vi tev, da je tudi v so dob ni drù bi doje ma nje narav - nih nesre~ manj pove za no z na rav ni mi nesre ~a mi sami mi kot z nji ho vi mi drù be ni mi 73 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 a a a a a a a a a a a n p p n p ja p p n p d d n `n d o ro ro ro r~ijo ro ro ro v v o v u v Ju v o v ah E evern red S E E S E E zh E Z vzh s T V goJu Sli ka 29: Pov pre~ ni delè stra ni z opi si narav nih nesre~ v u~ be ni kih po evrop skih regi jah. u~in ki ozi ro ma nji ho vim drù be nim doje ma njem. S tega vidi ka lah ko razu me mo pre - pri ~a nje socio lo gov, da so narav ne nesre ~e v Evro pi » …drù be ni in kul tur ni kon strukt…« (Kuh lic ke in Steinführer 2010, 4). Do devet de se tih let prej{ nje ga sto let ja so slo ven ski u~be ni ki pred stav lja li pred - vsem pri me re narav nih nesre~ iz tuji ne. Pre vla do va li so opi si ognje ni kov, poplav in potre sov, {ele v zad njem deset let ju 20. sto let ja pa so u~en ci lah ko spoz na li, da se z na - rav ni mi nesre ~a mi soo ~a mo tudi v Slo ve ni ji. Ko cen (1879) ome nja narav ne nesre ~e zgolj posred no, v re gio nal no geo graf skih ori sih, na pri mer: » … Me hi kan sko vi{av je z ve ~i mi vul ka ni …« (str. 68) ter » … vulkana Hekla in Krab la (kra ljes tvo Dan sko) …« (str. 56). Re gio nal ni vidik pre vla du je tudi pri Orò nu (1911); poleg ognje ni kov na Islan - di ji in na jugu Evro pe ter v Me hi ki in Ekva dor ju è ome nja tudi geo morf ne pro ce se. Tako na pri mer za obmo~ je [vi ce nava ja, da » … mno go {ko de pov zro ~u je jo v go re njih doli nah pla zo vi in zemelj ski usa di …« (str. 137), za mesto Liz bo na pa pra vi, da je » … mno go trpe lo vsled potre sa leta 1755 …« (str. 164). Fin kov (1923) u~be nik opi su je popla ve, snè ne pla zo ve, ki » … mo re jo napra vi ti veli ko {ko de, ker podi ra jo goz do ve in zasi pu je jo lju di in nasel bi ne. V Al pah je vsa ko leto na tiso ~e pla zov …« (str. 28), ognje nik Vezuv in Etno ter mo~ ne potre se, ki so » … pov - zro ~i li è veli ke nesre ~e za ~lo ve{ tvo, ker so podi ra li vasi in mesta ter poko pa li pod 74 GEORITEM 18 raz va li na mi tiso~ in tiso~ lju di, npr. na Japon skem leta 1923 …« (str. 38). Opi su je tudi obal ne geo morf ne pro ce se: » … mor ski zaliv Zui der-Zee (reci: saj der ze!) so izjed li mor - ski valo vi, zem lja se tam pogre za …« (str. 66) ter popla ve Nila (str. 121) in Ori no ka, kjer » … ob deèv ju pa nara{ ~a jo poto ki in reke ter popla vi jo vso rav ni no razen vi{e leè - ~ih kra jev, ki se dvi ga jo iz nasta le ga ogrom ne ga jeze ra kot oto ki …« (str. 149). U~ be nik Pri ja te lja, Bohin ca in Sav ni ka (1932) opi su je le popla ve in ognje ni ke. Za Panon sko niì no je na pri mer zna ~il no: » … Po ~a sno odte ka nje vode pov zro ~a nevarne popla ve; da se jih ubra ni jo, so zgra di li pre bi val ci ob rekah mo~ ne nasi pe, v ni ì ni sami pa odvod ne pre ko pe …« (str. 20). Tudi Pada se » … ve~ je nasel bi ne … v spod njem teku zara di povod nji vob ~e ogib lje jo …«. Kra njec in Sav nik (1956) med narav ni mi nesre ~a mi ome nja ta potre se v Ro do pih (str. 23), popla ve v Voj vo di ni (str. 147) in ob Ska dar skem jeze ru (str. 161) ter ero zi jo in hudour ni ke. S tem v zve zi pou dar ja ta, da je gozd » … tudi sicer na{ velik pri ja telj …« saj med dru gim » …za dr ù je odte ka nje vode in ustav lja mo~ vetrov. V go rah zau stav lja hudour - ni ke …« (str. 68). Zgo ni kov (1956) u~be nik prav tako ome nja ognje ni ke na Islan di ji, Vezuv in Etno, Pad, ki » … po seb no v zim skem ~asu ~esto poplav lja …« (str. 78), popla ve reke Tise (str. 152) in boj ~lo ve ka s po pla va mi na Nizo zem skem, kjer » … V sto let ni bor bi z morjem zma gu je ~lo vek, toda v pre te klo sti je mor je ve~ krat pre pla vi lo velik del sve ta. …« (str. 104). Ile {i ~ev u~be nik o re gio nal ni geo gra fi ji Evro pe (1974) obrav na va popla ve morja: » … Ru {il na sila mor ja je na nizo zem ski oba li nena vad no mo~ na zara di sil nih seve ro zahod - nih vetrov. Mor je je od nek daj rado pro di ra lo v ust ja rek ter pre plav lja lo polja in vasi. Danes varu je jo obrè je do 100 m {iro ki in 15 m viso ki nasi pi …« (str. 63). Kot vzroke za potre se nava ja » …pod mor ske kot li ne…«, ki se » …ugre za jo {e danes, kar doka zu je ìvahna potre sna dejav nost na gr{ koe gej skem in ita li jan skem obmo~ ju, pa tudi {e ìvi vul ka nizem na jugu Ita li je …« (str. 127), pri ~emer sta pose bej izpo stav lje na Vezuv in Etna (str. 153). Ile {i ~ev (1976) u~be nik pou dar ja, da » … pri de lah ko na rekah v zmer nem pasu ob dolo ~e ni vre men ski situa ci ji tudi do izred nih povod nji v vsa kem let nem ~asu …« (str. 74), prvi~ ome nja snè ne pla zo ve na ozem lju na{e drà ve, ki » … ug la ju je jo gor ska pobo~ - ja, obli ku je jo v njih pla zov nèle bo ve, bis tve no pa pose ga jo tudi v rast lin sko ode jo, ru{e~ gozd in ustvar ja jo~ sko zenj {iro ke, sla bo zara sle pla zi ne. Kadar ob poseb no obil nem sne - gu ube re jo nena vad na pota, ru{i jo hi{e, nase lja in pro met ne napra ve (npr. l. 1952 v zgor nji so{ ki doli ni) …« (str. 81). Natan~ nej {i kot dot lej je tudi zgo do vin ski pre gled potre - sov, med kate ri mi pose bej izpo stav lja ljub ljan ski potres leta 1895 in potres v Bre ì cah 1916, potre se na obmo~ ju nek da nje Jugo sla vi je (v Za gre bu leta 1880, v Ma - kar ski leta 1962, v Skop ju leta 1963 in potres v Sla von skem Bro du leta 1964), med tuji mi potre si pa ome nja potre sa v Liz bo ni leta 1775 in Maro ku leta 1960 ter kot potre - sna obmo~ ja izpo stav lja Azi jo, Japon sko in Ame ri ki (str. 94). Med ognje ni{ ki mi obmo~ ji nava ja Ita li jo, Indo ne zi jo, Fili pi ne, Japon sko, Kuril ske oto ke, Saha lin, Kam ~at ko, Vzhod - no Afri ko ter Sever no in Jù no Ame ri ko (str. 95). 75 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Lah (1977) v u~ be ni ku Ob~a geo gra fi ja opi su je popla ve, ognje ni ke (po se bej ome - ni izbru he Vezu va leta 79, Pelee ja leta 1903, ognje ni ke v In do ne zi ji in Etno), potre se (v Za gre bu leta 1880, v Ljub lja ni leta 1895, v Skop ju leta 1963, v Ba nja lu ki leta 1969, na Koz jan skem leta 1974 in v Po so~ ju leta 1976), cuna mi ob izbru hu indo ne zij ske - ga ognje ni ka Kra ka ta va leta 1883 ter popla ve, do kate rih pri de, » … ka dar se gla di na vode zavo ljo veli ke mno ì ne vode dvig ne nad nor mal no raven …« (str. 78). U~ be nik Bri nov ca in sode lav cev (1981) ome nja potre se in ognje ni ke (str. 12), ero - zi jo prsti v Ma ke do ni ji (str. 17) in vetr no ero zi jo v Afri ki (str. 23). U~ be nik Kle men ~i ~a in Kuna ver ja (1982) ome nja »po vod nji«, ki so zna ~il ne za Ljub - ljan sko bar je, P{a to, Savi njo, Dra vi njo, Pol ska vo, Dra vo, Pesni co, [~av ni co, Muro in Leda vo (str. 36). Bri no vec in sode lav ci (1987) so napi sa li prvi u~be nik, ki izrec no ome nja ero zi - jo prsti, ven dar avtor ji ta prob lem za na{e kra je ozna ~u je jo kot nepo mem ben, saj pou dar ja jo, da so » … zna ni pri me ri ero zi je prsti v za hod ni Afri ki …«, zla sti v Ke ni ji, Zam bi ji, Zim bab ve ju in na zahod nih pobo~ jih Mada ga skar ja. Tam je » … v mar si ka - te ri drà vi ero zi ja prsti zelo uso den pojav …« (str. 19), saj » … na zahod nih pobo~ jih Mada ga skar ja odne se voda pov pre~ no 2,9 mm debe lo plast prsti na leto, v Afri ki 0,5 mm, pov pre~ je za celo Zem ljo zna {a 0,4 mm na leto …« (str. 23). Podob no velja za popla ve, ki so » … ve lik prob lem pre bi vals tva dràv v raz vo ju …«, saj se » … po go sto pojav - lja jo ob vseh ve~ jih rekah in pov zro ~a jo kata stro fe, ki jih komaj omi li jo do nasled nje popla ve. Sled nje bi lah ko ome ji li, ven dar ni dovolj denar ja za melio ra ci je rek …« (str. 23). Gam sov u~be nik (1991) je slo ven sko orien ti ran, zato za narav ne nesre ~e pri na - {a doma ~e pri me re. Tako so ujme (po pla ve, poze be in su{a) zna ~il ne za Poso~ je (str. 16), med potre si izpo stav lja ljub ljan ske ga (str. 78), pou dar ja tudi kra{ ke popla ve v Do - bre po lju in Zago ri cu (str. 96 in 98). Poz nej {a izda ja u~be ni ka iste ga avtor ja (1998) narav nim nesre ~am ne name nja poseb ne pozor no sti Bri no vec in sode lav ci (1995) opi su je jo popla ve reke Ind, zara di kate rih nasta ne veli ka gos po dar ska {ko da (str. 20). Ero zi jo prsti pred stav lja foto gra fi ja s [ri lan ke (str. 31), pou dar ja jo {e, da so jugovz hod ni ter osred nji del Zdru è nih drà vah Ame - ri ke »… ob ~a sno izpo stav lje ni tudi mo~ ne mu vetru, ki v su {nej {ih delih pre rij, zla sti okrog 100. pold nev ni ka odna {a s polj rodo vit no prst …« (str. 109). U~ be nik Bri nov ca in sode lav cev (2000) v zve zi z na rav ni mi nesre ~a mi pri na {a foto gra fi jo ero zi je prsti. Eden izmed bolj natan~ nih u~be ni kov, kar zade va narav ne nesre ~e, je Regio nal na geo gra fi ja sve ta Bri nov ca in sode lav cev (2000). Opi su je popla - ve na Kitaj skem (str. 17) in v Su da nu, kjer se pre bi val ci z ì vi no umak ne jo v vi{ je lege (str. 57), narav ne nesre ~e v Azi ji, ki pov zro ~i jo » … zmanj {e va nje ali uni ~e nje pri delka …« (str. 27), tek ton ski jarek v Afri ki ter sprem lja jo ~e potre se in ognje ni ke (str. 40). Opisa - na je su{a v se ver ni Afri ki leta 1972 (str. 48), pri ka zan potek trop skih ciklo nov v Sred nji Ame ri ki (str. 67), ori sa ni so vpliv su{e na kme tijs tvo v Me hi ki (str. 70) ter lako ta v Pe - ru ju (str. 79) in Bra zi li ji (str. 83). Ome nje ni so {e poze ba, ki je leta 1963 » … uni ~i la 76 GEORITEM 18 nasa de poma ran ~ev cev na Flo ri di …« (str. 85), ero zi ja prsti zara di kr~enja trop ske ga goz da v Bra zi li ji (str. 86) in vetr na ero zi ja v Zdru è nih drà vah Ame ri ke (str. 95). U~ be nik Drob nja ka in sode lav cev (1996) potre se zgolj ome nja (str. 14), opi su je ero zi jo na Bri tan skem oto~ ju (str. 59), trop ske ciklo ne (str. 79), ognje ni ke (str. 233) ter na pri me ru Etio pi je, Indi je, Sahe la in Soma li je su{o (str. 245). Kot pri me ri so pri - ka za ni pla zo vi in usa di iz Haloz, podo ri v Tren ti in snè ni pla zo vi pri Vrsni ku. Med potre si so izpo stav lje ni ljub ljan ski potres ter potre si v ^r ni gori, San Fran cis cu, Kobe - ju in Ciu dad de Méxicu (str. 231). Se ne ga~ nik (2004) v u~ be ni ku Svet opi su je popla ve v Viet na mu, na Kitaj skem in Ban gla de {u (str. 15–18), ero zi jo prsti (str. 54), potre se in ognje ni ke v Me hi ki (str. 71) ter huri ka ne v Zdru è nih drà vah Ame ri ke (str. 73). V u~ be ni ku o ob ~i geo gra fi ji (Se - ne ga~ nik in Drob njak 2005) so ome nje ni vul ka ni zem na pri me rih izbru hov ognje ni kov Mount St. Helens leta 1980 in Tei de na oto ku Tene ri fe, na Islan di ji in na Kanar skih oto - kih, kot ognje nik z naj ve~ jo kal de ro pa je pred stav ljen tan za nij ski kra ter Ngo ron go ro (str. 21). Med potre si izpo stav lja potre sa v Bov cu in Kobe ju (str. 25), med pobo~ nimi pro ce si pa izsto pa ta dro bir ski tok Stov` je nad Logom pod Man gar tom in bad lands v Ka na di (str. 36). Iz da ja u~be ni ka ob~e geo gra fi je iz leta 2008 (Se ne ga~ nik 2008) ima poseb no poglav - je Narav ne nesre ~e in pod neb ne spre mem be, v ka te rem avtor ome nja usa de, podo re in pla zo ve (str. 24), potre se, popla ve in su{e (str. 50). U~ be nik Paka in sode lav cev o geo graf skih zna ~il no stih SFRJ (1989) narav nih nesre~ izrec no ne ome nja. Narav ne nesre ~e niso ome nje ne ali pri ka za ne niti v u~ be ni ku geo - gra fi ja Evro pe, ki so ga napi sa li Sene ga~ nik, Lipov {ek in Pak (2006). De lè stra ni v evrop skih u~be ni kih smo pri mer ja li s {te vi lom dogod kov, {te vilom `rtev in gos po dar sko {ko do v zad njem sto let ju (pre gled ni ca 6; Urban habi tat … 2010). Kot smo vide li v prej{ njem poglav ju, po dele ù stra ni v evrop skih u~be ni kih odsto - pa jo navz gor pred vsem opi si potre sov (23 %), sko raj enak delè je name njen opi som ognje ni kov (21 %), neko li ko manj {i pa opi som poplav (18 %). Manj pogo sti so opi - si zemelj skih pla zov in skal nih podo rov (8 %) ter v Evro pi zelo pogo stih neu rij (7 %), zelo red ki pa so opi si cuna mi jev (1 %) in poà rov (1 %). Po do ba je dru ga~ na, ~e pogle da mo dejan sko pojav lja nje posa mez nih zvr sti narav - nih nesre~ v Evro pi v zad njem sto let ju. V le tih 1900–2005 so bile po {te vi lu dogod kov v os pred ju popla ve – v tem obdob ju je bilo ve~ kot 400 ve~ jih poplav, kar je sko raj {ti ri dese ti ne od vseh narav nih nesre~. ^etr ti no nesre~ obse ga jo neur ja (268), mo~ - nej {i potre si (232) pa peti no. Gle de na {te vi lo dogod kov u~be ni ki name nja jo pozor nost pred vsem potre som in popla vam, odlo~ no pre ma lo stra ni je name nje no neur jem, pre ve~ pa opi som ognje ni kov. ^e {te vi lo stra ni pri mer ja mo s {te vi lom `rtev v Evropi v zad njem sto let ju, opa zi mo, da mo~ no pred nja ~i jo potre si, zara di kate rih je umr lo ve~ kot 300.000 lju di (89 % `rtev). Prek 16.000 (4,7 %) `rtev so pov zro ~i li zemelj - ski pla zo vi, 11.200 (3,1 %) je bilòrtev poplav, 7200 (2,0 %) so zah te va la neurja. 77 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ ra bi ja: 1 i ja: 2 i ja: 1 o va A el: 3 a li ja: 2 : 1 d {a i ja: 3 d A v stra li ja: 2 a n ali: 1 tio p D su Sa h In So m A [p M E Z Sau Ita li ja: 1 . i kih e{: 20 o kra ljes tvo: 3 bik: 2 e n~b la va gla d ~i ja: 6 : 5 i ja: 3 è n i ja: 5 ci ja: 3 A u ru o p an em d D i taj ska: 4 a n d o zam p B N In Z K [p Fran Ita li ja: 3 Z M f skih geo gra ) skih o kra ljes tvo: 2 e{: 1 ska: 2 è n r je (or kan : 22 i ka: 2 A ska: 2 ska: 2 on ru gla d eu D v stra li ja: 2 an d e h i tva: 1 i taj ska: 1 an n Z A D Fin Ja p Z M L K B esre~ v evrop nih i ja): 3 ti li): 4 rav n n a n ti li): 2 a n h n ali A ih ali A kret n ski izbru e zi ja: 8 bi ja: 4 ik (M : 19 i ja: 9 d m ska: 4 se rat (M go: 3 ar ski oto ki ([p l kan A o n on D d o lu on on a n ar ti n vu Ita li ja: 30 Z Is lan In K Ja p M K K M i sov kon ): 19A te vi lo op D e zi ja): 2 i ja): 2 : [ : 2 o n o n 5 ska): 19 éxico d i ca on ): 13 r ~i ja): 10 e M a ke d n cis co (Z d i taj ska): 2 i ka): 4 je (M Fran (Iran it (Tu ad d e h si (K ij ski ocean re gled o tres obe (Ja p am iu i le: 3 d ra ka tav (In P p K San B İzm C (M ^ [en In K Skop 78 GEORITEM 18 t - ) a a SD kov, U od ) p e rov, ogod leto m ih ar ske 2005 n ri m ed 34 44 1 0 2 19 0 a o d n p e lè (%d e m ~u ih n gos p 1900 in 219.173.000.000= e rov ter d {ko d re ra i sa (Σ ri m op p 2010). ih i kih a e n t… ~ b ) `rtev 2005 kret n 2005 (*v p i ta 89 3 5 2 b leto m 363.004) 0,2 0,1 0,7 v u a ed = % h e lè (% m 1900 in (n i si kon n d 1900 in a a , op o 20 rb ; U i kih leto m kov e n rib lì n a ed ~b ogod 2005 u m jo p sto let ju 8 1 7 0 ju ) d leto m 1126) 21 39 24 = skih ob se ga jem ed d nd m 1900 in (n e lè (%d i v ob {i, ki ob i v za su vro p esre~ v evrop in vro p ) ih o*) n a n n ih e rov 5 3 2 zo vih kret n 28 21 31 11 esre~ v E la e lè (% ri m rav n `rtev v E d kon p re ra ~u a n p ih ih (p a vo n rav n è n a i rav n i n o*) d t kov o {te vi lu bo esre~ a n ra a ) stra n n em n 1 9 1 i z ob od ih 29 23 10 27 n e za t ki o ero zi ji, sn z om re ra ~u a i li p e lè (% arav n d n (p od o b ele ì stra ri d r ske {ko d i p a : D ~e n o p 6 o d ism i i ca n gos p je n ik a m iso vklju n esre ~e n n la va je n r je cu re gled o tres o p laz o àr eu or ski valo vi P `rtev in kih ker za vr sta n p p p og n p n m in 79 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ 1.000.000 Bosna in Hercegovina Makedonija 100.000 lav Tur~ija p Romunija o i p 10.000 Rusija Albanija zarad Zdruèno kraljestvo Poljska 1000 Madàrska etih [panija Italija Slova{ka Islandija rizad 100 Finska Belgija p Francija [vica Slovenija ilo [vedska Avstrija Gr~ija Nem~ija Irska {tev 10 ^e{ka Nizozemska Bolgarija Portugalska Belorusija Hrva{ka Norve{ka Moldavija Ukrajina Litva Luksemburg 0 1000 10.000 100.000 bruto drùbeni proizvod na prebivalca (v USD) Sli ka 30: Pri za de ti pre bi val ci zara di poplav leta 2004 v iz bra nih evrop skih drà vah (Gap min der 2010). Ugotav lja mo, da je z vi di ka {te vi làrtev potre som in popla vam v u~ be ni kih name - nje na dovolj veli ka pozor nost, pre majh no pozor nost u~be ni ki name nja jo neur jem in zemelj skim pla zo vom, pre ve li ko pa ognje ni kom. Gle de na gos po dar sko {ko do, ki so jo v Evro pi v zad njem sto let ju pov zro ~i le narav ne nesre ~e, ugo tav lja mo, da opi si v u~ be ni kih name nja jo ~ez mer no pozor nost ognje ni kom in zemelj skim pla zo vom, odlo~ no pre majh no pa potre som, popla vam in neur jem (Ur ban habi tat … 2010). V u~ be ni kih se zdi dovolj velik delè stra ni, ki so name nje ne obrav na vi potre sov in poplav ter gozd nih poà rov in cuna mi jev. Zara di veli ke vlo ge kme tijs tva v evropskem gos po dars tvu ne pre se ne ~a jo pogo sti opi si ero zi je, zla sti na pri me rih iz sre do zem - ske Evro pe. Opi si snè nih pla zov so red ki in ome je ni le na neka te ra obmo~ ja, na pri mer na opi se Alp; podob no velja za omem be su{e. V u~ be ni kih popol no ma pogre {a mo omem be u~in kov ekstrem nih tem pe ra tur, ki se kaè jo bodi si v ob li ki vro ~in skih uda - rov bodi si kot skraj no mrz lo vre me. Pre gled pri me rov daje upo rab ni kom u~be ni kov tudi napa ~en ob~u tek, da so narav ne nesre ~e nekaj, kar je v Evro pi manj pogo sto, saj pred nja ~i jo pri me ri od dru god. 7 Izo bra è va nje kot del uprav lja nja z na rav ni mi nesre ~a mi Izo bra è va nje je temelj na dejav nost, s ka te ro na mla de pre na {a mo dose da nja drù - be na spoz na nja o sve tu. Pogo sto misli mo, da gre pri tem le za poda ja nje infor ma cij, ven dar izo bra è va nje pogo sto obse ga tudi celo vit pre nos vred nost ne ga siste ma dolo - 80 GEORITEM 18 ~e ne drù be. Zato je razum lji vo, da se izo bra è val ni siste mi sko zi zgo do vi no spre - mi nja jo, pri ~emer spre mem be odse va jo vsa ko krat ni pogled drù be na narav no in drù be no stvar nost. Tako je tudi v zve zi z na rav ni mi nesre ~a mi. Ker je izo bra è va nje o na rav nih nesre~ah v na {ih {olah dokaj pomanj klji vo, je tak {no tudi na{e doje ma nje pome na narav nih pro ce sov za raz voj drù be. Sodob na drù ba teì k in di vi dua liz mu. Pri ~a ko va li bi, da bi nara{ ~a la odgo vor nost posa mez ni ka, pa je rav no obrat no: nara{ ~a indi fe rent nost posa mez ni ka, nje go va odgo vor nost pa se zmanj {u je. ^e v izo bra è va nju res odse va - jo drù be ne spre mem be, lah ko ute me lje no trdi mo, da bi z us trez ni mi spre mem ba mi izo bra è va nja dol go ro~ no dose gli ve~ je razu me va nje in upo {te va nje narav nih pro - ce sov v vsak da njem ìv lje nju. 7.1 Raz voj ni pomen izo bra è va nja Ker je drù be ni raz voj v pre te klih deset let jih zaz na mo val sko ko vit pre mik od indu - strij ske do kiber net ske drù be ozi ro ma od moder ne, indu strij ske do post mo der ne drù be (In gle hart 1997, 8), zaz na mo va ne s so dob no teh no lo gi jo zbi ra nja, shra nje - va nja, pre de la ve in posre do va nja infor ma cij, ki tudi dejan sko, fizi~ no u~in ku je jo v po kra ji ni, Maka ro vi~ (2003, 258) ugo tav lja, da bi bilo z vi di ka izo bra è va nja vse - ka kor smi sel no, ~e bi se » … eko no mi ja preu sme ri la od mate rial ne pro duk ci je v raz voj 40 Ciper Portugalska Danska [vedska Belgija Slovenija Finska Norve{ka 30 Francija ivalca [vica Italija reb Avstrija Estonija a p Madàrska Zdruèno kraljestvo Latvija n ^e{ka P Belorusija Nizozemska Luksemburg D Litva Islandija Hrva{ka Nem~ija 20 elè B Ukrajina Poljska d Tur~ija Malta Romunija Slova{ka Andora Bolgarija 10 1000 10.000 100.000 bruto drùbeni proizvod na prebivalca (v USD) Sli ka 31: Izdat ki na dija ka gle de na vi{i no sred stev, name nje nih izo bra è va nju, v pri - mer ja vi s ce lot nim bru to doma ~im proi zvo dom na pre bi val ca v iz bra nih evrop skih drà vah leta 2004 (Gap min der 2010). 81 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Kraljevina SHS Avstro-Ogrska Dràva Kraljevina Republika monarhija SHS Jugoslavija FLRJ SFRJ Slovenija 18 16 14 12 ) 10 8 elè (v %d 6 4 2 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 7 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 0 8 8 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 u~benik trend Sli ka 32: Delè vse bin o na rav nih nesre ~ah v slo ven skih geo graf skih u~be ni kih gle de na drù be no-po li ti~ ne siste me na ozem lju dana{ nje Slo ve ni je. {ols tva, s ka te rim bi kul ti vi ra li èljo po zna nju in lepo ti, ter v znans tve no, lite rar no in glas be no zalò ni{ tvo …«. In for ma ci je so nado me sti le mate rial ne dobri ne, z raz vo jem tele ko mu ni ka cij pa je pri{ lo tudi do spre mem be odno sov. Ker so vi{ ki krea tiv no sti pred vsem tam, kjer so poseb no gosti toko vi raz li~ nih idej, dan da nes pa so infor ma ci je ~eda lje bolj ena - ko mer no raz po re je ne v pro sto ru, posta ja krea tiv nost vse manj odvi sna od pro sto ra in vse bolj od last no sti posa mez ni ka. Vpliv drù be no-gos po dar ske ga raz vo ja se kaè tudi v kro no lo{ kem pre gle du tri - de se tih u~be ni kov geo gra fi je v Re pub li ki Slo ve ni ji ozi ro ma drà vah, kate rih del je bila Slo ve ni ja v mi nu lem sto let ju in pol. @e beèn pre gled poka è raz li ke med raz li~ nimi poli ti~ ni mi siste mi (sli ka 32). Ob tem se pora ja vpra {a nje, zakaj je delè stra ni o na - rav nih nesre ~ah v u~ be ni kih naj manj {i v Vzhod ni Evro pi. To dejs tvo velja mor da pri pi sa ti komu ni sti~ ne mu poj mo va nju sve ta, po kate rem bi mora li ljud je nad zo ro - va ti in spre mi nja ti nara vo (Lah 1977, 3). To sta li{ ~e je v nas prot ju z mne njem Fran ci sa Baco na (1561–1626), ki je trdil, da mora mo nara vo ubo ga ti, ~e jo èli mo nad zo ro - 82 GEORITEM 18 va ti. Tako je na pri mer na obmo~ ju nek da nje ga Var {av ske ga pak ta delè stra ni, ki se ukvar ja jo z na rav ni mi nesre ~a mi, pre cej manj {i kot v preo sta li Evro pi, vse ga 1,9 % v pri mer ja vi s 3,7 %. Do podob nih ugo to vi tev o vpli vu ~lo ve ko ve ga odno sa do sve - ta na drù be no-gos po dar ski raz voj so pri{ li pri pro jek tu R.A.V.E. Spa ce (2007, 21). Na ta raz mer ja zelo ver jet no vpli va tudi koli ~i na sred stev, ki so na voljo za izo bra è - va nje. Delè stra ni v evrop skih sred nje {ol skih geo graf skih u~be ni kih, name nje nih narav nim nesre ~am, je namre~ zmer no pove zan z de le èm drù be ne ga bru to pro - izvo da, ki ga drà ve name nja jo izo bra è va nju (r = 0,35; p < 0,02), manj pa s ce lot nim drù be ni mi bru to proi zvo dom (r = 0,26; p < 0,1). 7.2 Oseb na nara va izo bra è va nja Z vi di ka narav nih nesre~ mora mo izpo sta vi ti pomen oseb ne izku{ nje, ki je è po defi ni ci ji sub jek tiv na, pa ven dar pri mer lji va z iz ku{ nja mi dru gih oseb, tudi tistih, ki so ìve le v dru gem ~asu ali ìvi jo na dru gem kra ju. Kaj bomo o na rav nih nesre ~ah prek izo bra è va nja posre do va li zanam cem, se lah ko odlo ~a mo na pod la gi dejan skih spoz nanj, ki teme lji jo na izku{ njah. Ned vom no o na rav nih nesre ~ah popol no ma dru - ga ~e govo ri ~lo vek, ki je nesre ~e doì vel, videl, do neke mere lah ko re~e mo, spoz nal, ~etu di zara di njih ni bil pri za det, kot pa ~lo vek, ki je tovrst ne tego be podo ìv ljal oziro - ma videl le prek medi jev ali jih poz na samo iz knjig. Pove za nost doje ma nja ogro è no sti (an gle{ ko risk per cep tion) in kre pi tve zmò no sti drù be (an gle{ ko social capa city buil - ding) tudi jasno naka zu je izpo stav lje nost posa mez nim narav nim nesre ~am v Evro pi (Wac hin ger in Renn 2010). Na ra va je torej prek narav nih nesre~ mo~ no vpe ta v drù be na in kul tur na giba - nja. Pri izo bra è va nju je pomemb no obnav lja nje ali ohra nja nje spo mi na (Ko mac 2009), ki pote ka na pri mer prek pri po ve do va nja zgodb. Zgod ba je lah ko hkra ti oseb na (kon - kret na) in splo {na (uni ver zal na); ~im bolj so pri po ve di in podo be, ki jih upo rab lja mo v izo bra è va nju rea li sti~ ne, ute le {e ne v kon kret nem ìv lje nju, ki ga opi su je jo, tem ve~ ji sim bol ni poten cial nosi jo v sebi. U~en ci se bolje odzo ve jo na pre da va nje ali pri po - ved, ki izra à nekaj, kar je avtor ali u~i telj oseb no doì vel. Tukaj se naka zu je pomen sta ro sel ske ga, lokal ne ga zna nja (po glav je 4.1) za for mal no izo bra è va nje. Ra zi ska ve o do je ma nju ogro è no sti so poka za le, da obsta ja vrsta vzor cev doje - ma nja, ki so v vsa ko krat nih kon kret nih raz me rah pove za ni s klju~ ni mi last nost mi ogro è no sti. Te vzor ce ime nu je mo seman ti~ ne podo be ogro è no sti (Wac hin ger in Renn 2010, 8). Zato je razum lji vo, da sta oseb no izkus tvo in udejs tvo va nje tako pomemb na pri izo bra è va nju, saj omo go ~a ta in spod bu ja ta raz voj (Mon tes so - ri 2008, 44). Z vi di ka izo bra è va nja in narav nih nesre~ je pomemb no, da lah ko zara di pome - na »do ma~ no sti« pred vi de va mo, da bodo otro ci tudi ob narav ni nesre ~i rav na li po tistem misel nem vzor cu, ki jim je najb lì ji, naj bolj doma~. ^e vemo, kako vpli va ti na 83 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ misel ne vzor ce in jih kako vost no izbolj {a ti, lah ko v izo bra è va nju z na ~rt nim spod - bu ja njem in vpe lja vo dru ga~ nih misel nih vzor cev pomemb no vpli va mo na mi{ lje nje, s tem pa tudi na vedênje lju di. Kljub {te vil nim teh ni~ nim vidi kom, ki se odra à jo v raz no li kih izo bra è val nih meto dah in sreds tvih, ima izo bra è va nje ned vom no ose ben pomen. V je dru sodob - ne ga izo bra è va nja je posa mez nik, bodi si u~i telj, to je tisti, ki posre du je infor ma ci je, zna nje, bodi si u~e nec, to je tisti, ki zna nje in infor ma ci je spre je ma. Iz tega izha ja tudi izje men pomen oseb ne ga posre do va nja zna nja, ki ga sodob na digi tal na komu ni ka - ci ja po eni stran omo go ~a, po dru gi stra ni pa je pris pe va la k zmanj {a nju nje go ve ga pome na. Na eni stra ni je manj {i nad zor nad distri bu ci jo in fil tri ra njem infor ma cij, na dru gi pa je z raz vo jem teh no lo gi je pri{ lo do novih in raz no li kih na~i nov oseb nih sti kov, ki se na pri mer odra à jo v splet nih social nih omrè jih. Na tem teme lji pomemb - na ugo to vi tev, da je tako reko~ dol` nost tiste ga, ki ima dolo ~e no izku{ njo, zna nje ozi ro ma del no spoz na nje, da to posre du je dru gim. Izo bra è va nje zato pomeni tudi zbli è va nje raz li~ nih kul tur nih sku pin, saj omo go ~a dia log in nji ho vo inte gra ci jo. Ni slu ~aj, da je (tudi) za izo bra è va nje (o na rav nih nesre ~ah) potre ben drù be ni dogovor. Ta pa mora teme lji ti na ugo to vi tvi, da je izo bra è va nje na tem podro~ ju pomanj klji - vo, kar smo za Evro po ugo to vi li z ana li zo sred nje {ol skih geo graf skih u~be ni kov. Na to med dru gim kaè jo tudi rezul ta ti anke te v ok vi ru pro jek ta FLOOD site (Wac hin - ger in Renn 2010, 38), po kate rih je le tret ji na (32 %) vpra {a nih odgo vo ri la, da so » … jav na izo bra è va nja o ne sre ~ah …« korist na za pove ~a nje poplav ne var no sti. Na dru gi stra ni pa med odgo vo ri mo~ no pre vla du je jo èlje po grad be nih pose gih. Na veli ko nuj nost izo bra è va nja na tem podro~ ju kaè tudi dejs tvo, da » … so bolje izo - bra è ni in mlaj {i bolj skep ti~ ni o zmò no stih jav nih za{ ~it nih ukre pov kot ljud je z nì jo stop njo izo braz be …«. 7.3 Izo bra è va nje kot dia log Z ana li zo evrop skih geo graf skih u~be ni kov smo ugo to vi li, da zno traj Evro pe obsta - ja jo veli ke raz li ke v drù be nem pome nu narav nih nesre~. Naj ve~ ji raz ko rak je med Sever no Evro po na eni stra ni ter Vzhod no in Jugovz hod no Evro po na dru gi. V tem smi slu bi si mora li pri za de va ti za ve~ jo enot nost izo bra è val ne ga pro sto ra ozi ro ma za dvig oza ve{ ~e no sti v vzhod nem delu Evro pe. Pri ti bi mora lo do ve~ je soli dar no - sti in pove ~a nja mò no sti za izo bra è va nje in vzgo jo. Izo bra è va nje lah ko pomemb no pris pe va k temu, da bi bila podo ba narav nih nesre~ v mi slih pre bi val cev ~im blì je real no sti. Pri tem bi mora li ver jet no naj prej upo {te - va ti u~i nek narav nih nesre~ na ìv lje nja ({te vi lo smrt nih `rtev) in zdrav je ({te vi lo po{ ko do va nih v na rav nih nesre ~ah) lju di, {ele nato pa nji hov gos po dar ski ({ko da zara - di narav nih nesre~, zava ro val ni ne) vidik. Pri tem je tre ba upo {te va ti tudi pove ~a no {ko do zara di narav nih nesre~ (Zorn in Komac 2011b), ki vpli va na spre mem be v » … po - 84 GEORITEM 18 kra ji ni in odgo vor no sti gle de ogro è no sti zara di narav nih nesre~ med raz li~ ni mi dràv - ni mi in nedr àv ni mi akter ji …« (Wal ker s so de lav ci 2010). Snov v geo graf skih u~be ni kih bi mora la odra à ti tudi dejs tvo, da zako no da ja, pro - gra mi in agen ci je, ki delu je jo na nacio nal ni in evrop ski rav ni, spod bu ja jo posa mez ni ke ali celo zah te va jo od njih, da za svo ja deja nja prev za me jo ve~ jo odgo vor nost. Tako ime no va ni pro ces »pri va ti za ci je ogro è no sti« se nana {a na to, kako mo~ no pre bi val - ci zaz na va jo ali doje ma jo ogro è nost zara di narav nih nesre~. Kre pi tev odpor no sti drù be je tre ba orga ni zi ra ti kot inte rak tiv ni in vza jem ni pro ces u~e nja, ki priz na va in upo {te va nes klad je med pri ~a ko va nji in dejan ski mi rezul ta ti. Pro ces bi moral biti odprt pri la go di tvam uve ljav lje nih praks, norm in novim spoz na njem poli tik. Krepi - tev odpor no sti drù be je dina mi ~en pro ces, odprt za nove dogod ke. ^eprav so neka te re vrste izo bra è va nja, uspo sab lja nja ozi ro ma pre no sov zna nja in izku {enj sestav ni del vseh pri za de vanj za kre pi tev drù be, to dimen zi jo ome nja jo {ele novej {a dela. Krepi - tev odpor no sti zato pome ni zdru ì tev » … sta rih in novih znanj ter spo sob nost za upo ra bo nau ~e ne ga na nove na~i ne in v no vih raz me rah …« (John son in Tho mas 2007, 40; Kuh - lic ke in Steinführer 2010). 8 Sklep V zve zi z izo bra è va njem o na rav nih nesre ~ah je odpr tih {e mno go vpra {anj. Na med na rod ni rav ni izzi vi vklju ~u je jo nasled nje (Glo bal asses sment report … 2009, 129; Wisner 2006, 8; Komac s so de lav ci 2011; Kuh lic ke s so de lav ci 2011): • pomanj ka nje ustrez nih spo sob no sti med pou ~e val ci; • teà ve pri obrav na va nju potreb na rev nih mest nih in pode èl skih obmo~ jih; • pomanj ka nje pre ver ja nja meto do lo gij in oro dij; • pomanj ka nje izme njav izku {enj; • odsot nost smer nic o vklju ~e va nju vse bin o zmanj {a nju ogro è no sti zara di naravnih nesre~ v u~ ne na~r te, izo bra è va nje in uspo sab lja nje; • ve~i na dràv, ki zmanj {a nja ogro è no sti zara di narav nih nesre~ {e niso vklju ~i le v u~ne na~r te, nava ja pomanj ka nje pri mer ne ga izo bra è val ne ga gra di va; • v ve~ drà vah se izo bra è va nje soo ~a s po manj ka njem finan~ nih sred stev in pomanj ka njem u~i te ljev. ^e se resni~ no èli mo soo ~i ti z na {te ti mi izzi vi, bolj kot nove u~ne na~r te in u~be - ni ke rabi mo pre mik v ra zu me va nju izo bra è va nja in narav nih nesre~. Nu jen je poglob ljen raz mi slek o za ple te nem raz mer ju med ~lo ve kom in nara vo. To je pove za no z di le mo, ki jo v so dob ni drù bi zaz na mu je popred me te no ~lo ve kovo doje ma nje nara ve (Le wis 1998), zara di kate re ga tudi zna nost pogo sto ne odgo var ja ve~ na vpra {a nja o na ra vi in nje nih zna ~il no stih, tem ve~ le na izziv, kako nara vo ali stvar - nost »po pra vi ti« in podre di ti èljam lju di. Pri tem povsem spre gle da mo dol go ro~ no 85 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ REPUBLIKA SLOVENIJA Osnovna šola MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Uprava RS za zaš ito in reševanje U NI NA RT IZBIRNI PREDMET PROGRAM OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESRE AMI FEBRUAR 2009 Redakcijsko pregledana verzija Sli ka 33: U~ni na~rt izbir ne ga osnov no {ol ske ga pred me ta Vars - 1 tvo pred narav ni mi in dru gi mi nesre ~a mi. (okolj sko in dru go) ceno, ki smo jo mora li pla ~a ti za »os vo ji tev« dela nara ve, na pri - mer poplav nih obmo ~ij. Z grad njo nasi pov smo nara vi na nek na~in res izvi li mo~ iz rok, ven dar smo ji s tem stva ri dobe sed no poti sni li v roke na dru gih kra jih. Iz tak {ne ga napa~ ne ga raz mer ja zna no sti in dru gih prvin drù be do pokra jin - ske stvar no sti pogo sto izha ja na{e neu strez no delo va nje. Name sto da bi posku {a li razu me ti nara vo, zna ~aj, u~in ke ter obseg narav nih pro ce sov in se jim, kjer je tre ba, pri la ga ja li, posku {a mo za vsa ko ceno ustre ~i na{im èljam. Izsto pa ta zla sti èlja po dobi~ ku, ki se kaè v grad nji infra struk tu re ter indu strij skih objek tov na sicer rav - nih, a ne var nih poplav nih obmo~ jih, in èlja po udob ju, ki se kaè v è lji po biva nju »na trav ni ku kraj goz da ob poto~ ku«, to je na pri vla~ nih, a ne var nih kra jih, kot so hudour ni{ ki vr{a ji ali naplav ne rav ni ce (Ko mac, Natek in Zorn 2008; Natek 2002). Po leg tega raz me re v so dob ni pokra ji ni niso le odraz recent nih geo graf skih pro - ce sov, ampak so vzro ki zanje tudi v od da lje ni pre te klo sti. Tako so lah ko narav ne nesre ~e na neka te rih obmo~ jih posle di ca pre te klih ~lo ve ko vih dejav no sti. Vpra {a nje je, ali so ogro è na nase lja nasta la na è ogro è nih zem lji{ ~ih ali pa so se zna{ la na obmo~ ju narav nih nesre~ {ele poz ne je, kot posle di ca ~lo ve ko vih pose gov v na ra vo. Na to bi lah - ko pomemb no vpli va lo zla sti kr~e nje goz dov po vzpe tih zaled jih nase lje nih obmo ~ij, 86 GEORITEM 18 s ~i mer se je mo~ no pove ~al hudour ni{ ki zna ~aj rek in poto kov. To je pov zro ~i lo mo~ - no ero zi jo in denu da ci jo, s ~i mer je na dnu dolin pri{ lo do nasi pa va nja gra di va, dvi ga nja naplav nih rav nic in s tem do vno vi~ ne ga viju ga nja re~ nih tokov in raz {i ri tve poplav - nih obmo ~ij (Ko mac 2009). Zelo pogost trend v od no su med narav ni mi nesre ~a mi in drù bo je znan kot »ka - skad ni u~i nek« ali »u~i nek teko ~ih stop nic«, pri ~emer vi{ ji stan dard za{ ~i te, ki ga omo go ~a jo struk tur ni ukre pi in mate rial no bogas tvo, na dru gi stra ni pove ~u je izpo - stav lje nost zem lji{~ nevar no sti narav nih nesre~. Z na dalj njim raz vo jem se ve~a jo zah te ve po upo ra bi ogro è nih zem lji{~, ved no ve~ ja pa je tudi izpo stav lje nost, ogro è nost in kon~ no so tudi ved no ve~ je èlje po nji ho vi za{ ~i ti. Nas prot no bi mora la biti temelj na para dig ma za obrav na vo narav nih nesre~ traj - nost, ki vklju ~u je odgo vor nost. Ni dovolj, da spre je ma mo ukre pe {ele po narav nih nesre ~ah, ampak se mora mo nau ~i ti raz mi{ lja ti pre ven tiv no. Usme ri tev v dol go ro~ - ne pre ven tiv ne dejav no sti, kot je izo bra è va nje, lah ko pri po mo re k upo {te va nju u~in kov narav nih pro ce sov in k pri la ga ja nju nanje (Ko mac, Natek in Zorn 2008), s ~i mer bo drù ba bolj odpor na na narav ne nesre ~e. [e ve~ ji izziv so upo ra ba teh spoz nanj, nji ho va pro mo ci ja in spod bu ja nje izo bra - è va nja o na rav nih nesre ~ah. Ker so {ole pogo sto » … na ~elu dejav no sti za zmanj {a nje ogro è no sti zara di narav nih nesre~ na kra jev ni rav ni …« (Wi sner 2006, 8), je zelo verjet - no, da je dolo ~e na obli ka izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah orga ni zi ra na è v prib lì no polo vi ci dràv na sve tu. Do ma ~e ozi ro ma lokal no zna nje bi bilo tre ba bolj vklju ~i ti v izo bra è va nje, stro - kov no zna nje pa pre ve sti v bolj dostop no obli ko. Nefor mal ne lokal ne skup no sti ima jo velik poten cial pri zago tav lja nju pod po re, ki vpli va na ve~ jo uspe {nost izo bra è va - nja in vzpod bu ja pri mer ne lokal ne odzi ve na narav ne nevar no sti. Na skup no stih teme lje ~e lokal no zna nje lah ko poma ga zmanj {a ti drù be no ran lji vost in pove ~a odpor - nost drù be na narav ne nesre ~e (Mc Ewen s so de lav ci 2002). Ker razi ska ve kaè jo, da bo del pre bi vals tva ved no pre zrl nevar no sti ali opo zo ri lom o ogro è no sti pre pro sto ne bo ver jel, mora biti izo bra è val ni pro gram o na rav nih nesre ~ah pri la go jen vsa - ko krat nim poseb nim potre bam skup no sti (Mc Ewen s so de lav ci 2002). Zelo velik izziv pred stav lja tudi upo ra ba teh praks in nji ho vo spod bu ja nje v dr - à vah, kjer tovrst ne ga izo bra è va nja {e ni. Tam pri de jo v po {tev izo bra è va nje u~i te ljev o na rav nih nesre ~ah ter bolj nepo sred ni in hitrej {i na~i ni komu ni ci ra nja s star {i, stro - kov nja ki, novi nar ji, vodi te lji skup no sti ter otro ki in mla dost ni ki. Tako lah ko z izo bra è va njem o na rav nih nesre ~ah pre mo{ ~a mo tudi raz li ke med for mal nim in nefor mal nim zna njem. Pro gra mi izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah pris pe va jo k po ve ~a nju zna nja na lokal ni, regio nal ni ali nacio nal ni rav ni, s tem pa pris pe va jo tudi k jav ni raz pra vi o stra te gi jah pri la go di tve narav nim raz me ram, skrat - ka k uprav lja nju z na rav ni mi nesre ~a mi. V Jù ni Afri ki so na pri mer diplo man te {tu di ja o na rav nih nesre ~ah zapo sli li tudi v dr àv nih slù bah (Hol lo way 2009). 87 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Zato gle de izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah pred la ga mo nasled nje pou dar ke: • celo vi to u~e nje o po kra ji ni in pro ce sih v njej naj se za~ ne è v pred {ol ski dobi, zla - sti med tret jim in {estim letom, {e pose bej pa v os nov ni {oli; to je tudi v skla du z na ~e li Hyo{ ke ga okvir ne ga akcij ske ga na~r ta za obdob je 2005–2015, ki pod pi ra » … vklju - ~e va nje vse bin o zmanj {a nju ogro è no sti zara di narav nih nesre~ v os nov no {ol ske in sred nje {ol ske u~ne na~r te s pou dar kom na kom plek sni obrav na vi narav nih nesre~, ki upo {te va tudi nji ho ve drù be no-gos po dar ske vpli ve …« (Pro po sal for … 2005); • izo bra è va nje naj upo {te va spoz nav ni raz voj ~lo ve ka; • pou da rek v izo bra è va nju naj bo na lokal nem zna nju ter na celo vi tem spoz na va - nju, u~e nju z iz ku{ nja mi, ne le na umski dejav no sti; u~e nje naj pote ka ob pred me tih, ki jih bese de in poj mi pred stav lja jo, tako da otro kov besed njak sle di izku{ njam (Wac - hin ger in Renn 2010, 21); • u~ni na~r ti naj teì jo k po ve zo va nju zna no sti ter za{ ~i te in re{e va nja; nara vo slov - no zna nje o oko lju je tre ba pove za ti z drù be no-hu ma ni sti~ ni mi zna nost mi (@ol nir 2010); • teì ti je tre ba k po ve zo va nju raz li~ nih vrst (ne for mal no, for mal no) in rav ni izo - bra è va nja; • v izo bra è va nju naj bo ve~ ji pou da rek na ustvar jal no sti in ne na meha ni~ nem ponav - lja nju nau ~e ne ga; pri mla dost ni kih naj bo ve~ ji pou da rek na izo bra è va nju v ob li ki aktiv ne ga (pro sto volj ne ga) dela; • pou da rek bi moral biti na posre do va nju zna nja o pro ce sih in poja vih v kon kret - ni, doma ~i pokra ji ni; zah te va izha ja iz dejs tva, da mora mo tudi v in ter net ni dobi v prak si upo {te va ti geo graf ske vidi ke, reci mo ume sti tev izo bra è val nih usta nov v pro - stor (Börner s so de lav ci 2006); • mo~ ne je bi mora li pou da ri ti izo bra è va nje star {ev, ki so zara di vezi pogo sto naj - bolj spo sob ni pre ne sti zna nje na otro ka; • vklju ~e nost pre bi val cev v raz no li ke vrste izo bra è va nja bi mora li spod bu ja ti tudi v zgod nji in poz ni odra sli dobi; • zara di sta ra nja pre bi vals tva bi mora li biti pose bej pozor ni na vklju ~e nost in stal - no izo bra è va nje sta rej {ih lju di bodi si v ob li ki pro sto volj nih dejav no sti bodi si v ob li ki krò kov; • izo bra è va nje mora upo {te va ti {ir {i drù be ni raz voj; • pri izo bra è va nju o na rav nih nesre ~ah bi mora li pre se ~i pre vla do indi vi dua li sti~ - ne ga pri sto pa in ustva ri ti pre mik k bolj par ti ci pa tiv ne mu pri sto pu, ki se odse va v tem, kako drù ba doje ma ogro è nost zara di narav nih nesre~: » … post mo der no pre pri - ~a nje, da ni splo {nih stan dar dov kako vo sti ali splo {nih meril o re sni ci, lah ko delu je uni ~u jo ~e na kre pi tev odpor no sti …« drù be (Wac hin ger in Renn 2010, 41–46, 51); • spre me ni ti bi se mora lo doje ma nje pome na izo bra è va nja v drù bi, zla sti pri odlo - ~u jo ~ih sfe rah, saj se mora jo ljud je nau ~i ti ìve ti s spre mem ba mi in nego to vost jo v spre men lji vem glo ba li zi ra nem oko lju (Wac hin ger in Renn 2010, 47); 88 GEORITEM 18 • izo bra è va nje bi mora lo biti usmer je no v traj nost ni raz voj in vse ìv ljenj sko u~e - nje ter zago tav lja ti pra vi~ nost in ena ke mò no sti; • poleg nave de nih pou dar kov je tre ba v izo bra è va nje vklju ~i ti tudi »kriz no peda - go gi ko«, to je na~in vzgo je in izo bra è va nja, pri kate rem u~en cem pred sta vi mo tudi tiste vidi ke ìv lje nja, ki v ~lo ve ku vzbu ja jo strah ali odpor, zato da otrok spoz na tudi te teme in bo kot odra sel bolj pri prav ljen na izzi ve, ki bodo od nje ga zah te va li odgo - vor no in teht no rav na nje; pri tem seve da niso v os pred ju nega tiv(is ti~)ni vidi ki, ampak pozi ti ven pri stop, ki izha ja iz vpra {a nja: »Kaj lah ko sto ri mo v tè kem polo - à ju, da nam bo laè?« Gle de na rezul ta te na{e razi ska ve je ve~i na (sred nje {ol skih) izo bra è val nih siste - mov v Evro pi z vi di ka izo bra è va nja o na rav nih nesre ~ah sla bo raz vi tih, ~eprav neka te ri {ol ski u~be ni ki delo ma pokri va jo to temo in zato ne more mo govo ri ti o ne ved no - sti. Ver ja me mo pa, da se lah ko raz me re z raz vo jem izo bra è va nja otrok in odra slih spre me ni jo. ^eprav so otro ci bili in so {e ved no med naj bolj ran lji vi mi ~le ni drù - be, na splo {no jih ima mo celo za »pa siv nèrtve«, so prav z vi di ka u~e nja lah ko vsem za zgled (To wards … 2007). Skle ne mo lah ko, da bi prò nej {o in var nej {o drù bo na podro~ ju narav nih nesre~ lah ko dose gli z do brim poz na va njem raz mer na podro~ ju ran lji vo sti drù be (Tap - sell s so de lav ci 2010), izku{ nja mi na podro~ ju uprav lja nja narav nih nesre~ (Wal ker s so de lav ci 2010) ter spre mem bo izo bra è val nih in komu ni ka cij skih dejav no sti (Höppner, Buc hec ker in Bründl 2010). 9 Sez nam virov in lite ra tu re A na tu ral disa ster story, 2010. Med mrè je: http://www.scout.org/en/about_scouting/ the_youth_programme/environment/environment_programme/activities/a_natur al_disaster_story (2. 2. 2010). ABC desa stres, 2010. Med mrè je: http://www.eird.org/full text/ABCD esa stres/in - dex.htm (1. 3. 2010). Ac tion aid, 2010. Med mrè je: http://www.ac tio naid.org.uk/ (17. 2. 2010). Alert Net – Aler ting huma ni ta rians to emer gen cies. Med mrè je: http://www.alert - net.org/ (1. 3. 2010). An dre jek, O. 2010: Izbir ni pred met Vars tvo pred narav ni mi in dru gi mi nesre ~a mi v os nov nih {olah. Ujma 24. Ljub lja na. Bi ber Ber ti, 2010. Med mrè je: http://www.forst net.at/ar tic le/arc hi ve/13112 (2. 2. 2010). Bla ì~, M., Iva nu{ Grmek, M., Kra mar, M., Strm ~nik, F. 2003: Didak ti ka. Novo mesto. Böhn, D. (ur.) 1999: Didak tik der Geo grap hie. München. Börner, K., Penu marthy, S., Meiss, M., Wei mao, K. 2006: Map ping the difus sion of scholarly know led ge among major U.S. research insti tu tions. Scien to me trics 68-3. Budim pe{ta. 89 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Bri no vec, S. 2004: Kako pou ~e va ti geo gra fi jo: didak ti ka pou ka. Ljub lja na. Bri no vec, S., Drob njak, B., Pak, M., Sene ga~ nik, J. 2000: Geo gra fi ja Evro pe. Ljub ljana. Car ma. Western media cove ra ge of huma ni ta rian disa sters, 2006. Med mrè je: http://www.com mi nit.com/de mo cracy-go ver nan ce/node/243590; http://www.ima - ging-fa mi ne.org/ima ges/pdfs/car ma_%20re port.pdf (18. 2. 2010). CD-ROM sur la préven tion des ris ques majeurs en Rhône-Al pes, 2003. Med mrèje: http://www.ris que sma jeurs.com (17. 2. 2010). Cen ter for hazards and risk research at Colum bia Uni ver sity, 2011. Med mrè je: http://www.ldeo.co lum bia.edu/chrr/re search/hots pots/co re da ta.html (13. 9. 2011). Den gler, L. 2005: The role of edu ca tion in the Natio nal Tsu na mi Hazard Miti ga tion Pro gram. Natu ral Hazards 35-1. Dor drecht. Di sa ster edu ca tion, 2007. Buil ding research insti tu te, Natio nal gra dua te insti tu te for policy stu dies. Pariz. Med mrè je: http://www.pre ven tion web.net/fi les/3442_Disa - ster Edu ca tion.pdf (5. 3. 2010). Di sa ster masters, 2010. Ame ri can Red Cross. Med mrè je: http://www.red cross.org/ di sa ster/ma sters (17. 2. 2010). Di sa ster reduc tion and human reno va tion insti tu tion. 2010. Med mrè je: http:/ www.dri.ne.jp/ (17. 2. 2010). Di sa ster risk reduc tion begins at school, 2006. Med mrè je: http://www.pre ven tion - web.net/en glish/pro fes sio nal/trai nings-events/edu-ma te rials/v.php?id=3914 (16. 2. 2010). Do lenc, J. 1981: Pre gled potre sne moti vi ke v slo ven ski knji èv no sti. Jezik in slovs - tvo 27-4. Ljub lja na. Earth qua ke proof – Works hops and acti vi ties for the school (A pro va di ter re moto – Labo ra to ri e atti vitàper la scuo la). Firen ce, 2005. Earth qua kes and tsu na mis: high school text book, 1997. Med mrè je: http://www.pre - ven tion web.net/fi les/3944_VL108005.pdf (1. 3. 2010). Earth qua kes for kids: USGS earth qua ke hazards pro gram. Earth qua ke ABC, 2008. Med mrè je: http://earth qua ke.usgs.gov/lear ning/kids/abc/ (1. 3. 2010). Eco no Me. 2010. Med mrè je: http://www.eco no me.ad min.ch (14. 2. 2010). Edu4ha zards – a gui de to pre pa ring for and res pon ding to natu ral hazards for chil - dren and youth, 2007. Med mrè je: http://www.edu4ha zards.org/in dex_en.html (1. 3. 2010). Edu ca tion inter na tio nal, 2010. Med mrè je: http://www.ei-ie.org/ (17. 2. 2010). Edu risk, 2010. Med mrè je: http:/ www.co per ni cus-gymna sium.de/edu risk/ (17.2.2010). e Gra di va, 2010. Med mrè je: http://www.egra di va.si/ (11. 2. 2010). EIONET v Slo ve ni ji, 2011. Med mrè je: http://nfp-si.eio net.eu ro pa.eu/ (15. 9. 2011). El ori gen de las ava lanc has, 2007. Med mrè je: http://www.unav.es/ma lo fiej/en tries/ 14/020-5/alu des.html; http://www.pre ven tion web.net/en glish/pro fes sio nal/trai - nings-events/edu-ma te rials/v.php?id=7305 (27. 7. 2011). 90 GEORITEM 18 e Twin ning, 2010. Med mrè je: http:/ www.et win ning.net/en/pub/in dex.htm (16.2.2010). Fi la te li sti~ na zbir ka Dra ga Klad ni ka. Flood symbol com pe ti tion – school pro ject in the Net her lands. Living with flood risk in a chan ging cli ma te – LOWS. Inter reg III B. Med mrè je: http:/ www.flows.nu/ (26.2.2010). Fourré, P., Theo dos so pou los, C., Evri ge nis, C. 1967: Adult Edu ca tion Tech ni ques in Deve lo ping Coun tries – A Greek Case Study. Pariz. Freu den gerg, W., Gram ling, R., Laska, S., Erik son, K. T. 2007: Katri na: unlear ned lessons. World Watch Maga zi ne 20-5. Was hing ton. Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The Impor tan ce of teac hers’ per cep tion of space in edu ca tion = Pomen u~i te lje ve ga zaz na va nja pro sto ra v izo bra è val nem procesu. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-2. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Bole, D. 2009: Dnev na mobil nost v Slo ve ni ji. Geo ri tem 11. Ljub lja na. Gams, I. (ur.) 1983: Narav ne nesre ~e v Slo ve ni ji kot na{a ogro è nost. Ljub lja na. Gap min der, 2010. Med mrè je: http://www.gap min der.org (5. 2. 2010). GEI – Georg-Ec kert-In sti tut für inter na tio na le Schul buch forsc hung, 2010. Med mrèje: http://www.gei.de/en/georg-ec kert-in sti tu te-for-in ter na tio nal-text book-re - search.html (5. 2. 2010). Ge ne ral aspects of risk pre ven tion trai ning at school level. BeSafe Net, EUR-OPA major hazards agree ment, 2010. Med mrè je: http:/ www.be sa fe net.org/main/de fault.aspx?ta - bid=59 (12. 1. 2010). Geo por tal ARSO, 2011. Med mrè je: http://gis.arso.gov.si/geo por tal/ca ta log/main/ home.page (13. 9. 2011). Glo bal Asses sment Report on Disa ster Risk Reduc tion, 2009. Uni ted Nations Internatio nal Stra tegy for Disa ster Reduc tion. @ene va. Med mrè je: http://www.pre - ven tion web.net/en glish/hyo go/gar/ (16. 2. 2010). Glo bal Risk Data Plat form, 2011. Med mrè je: http://pre view.grid.unep.ch/ (13. 9. 2011). Goo gle Earth Pro 4.3.7284.3916 (beta), 2010. Goo gle. San ta Cla ra. Grand pa Qua ke, 2010. Med mrè je: http://www.pre ven tion web.net/en glish/pro fes sio - nal/trai nings-events/edu-ma te rials/v.php?id=4665 (17. 2. 2010). Green berg, A. 2004: Navi ga ting the Sea of Research on Video con fe ren cing-Ba sed Distan ce Edu ca tion: A Plat form for Under stan ding Research into the Tech nology’s Effec ti ve ness and Value. Wain hou se Research. 2010. Med mrè je: http://www.wain - hou se.com/fi les/pa pers/wr-na vsea di ste du.pdf (17. 2. 2010). Ha zards, disa sters and sur vi val. 2011. Med mrè je: http://www.abc.net.au/schoolstv/se - ries/HAZARDSDISASTERSANDSURVIVAL.htm (10. 8. 2011). Hoch was ser le hrp fad Dres den, 2010. Med mrè je: http://www.hoch was ser le hrp - fad-dres den.de/hw/in dex.html (23. 3. 2010). Hol lo way, A. 2009: Craf ting disa ster risk scien ce: envi ron men tal and geo grap hi cal scien ce sans fron ti ères. Gate ways: Inter na tio nal Jour nal of Com mu nity Research and Enga ge ment 2. Hay mar ket. 91 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Höppner, C., Buc hec ker, M., Bründl, M. 2010: Risk Com mu ni ca tion and Natu ral Hazards. Bir mens dorf. Med mrè je: http://cap haz-net.org/out co mes-re sults/Cap - Haz-Net_WP5_Risk-Com mu ni ca tion2.pdf (28. 7. 2011). Hor vat, A., Jer {i~, T., Papè, J. 2008: Vars tvo pred hudour ni ki in ero zi jo ob vse intenziv - nej {ih vre men skih ekstre mih. Ujma 22. Ljub lja na. Hyo go Fra me work for Action 2005–2015: Buil ding the Resi lien ce of Nations and Com - mu ni ties to Disa sters. 2005. Med mrè je: http://www.unis dr.org/wcdr/in ter go ver/ of fi cial-doc/L-docs/Hyo go-fra me work-for-ac tion-en glish.pdf (16. 2. 2010). i EARN – Inter na tio nal Edu ca tion and Resour ce Net work, 2010. Med mrè je: http://iearn.org/ (8. 3. 2010). In gle hart, R. 1997: Moder ni za tion and Post mo der ni za tion: Cul tu ral, Eco no mic, and Poli ti cal Chan ge in 43 So cie ties. Prin ce ton. In ter na tio nal Day for Disa ster Reduc tion, 2011. Med mrè je: http://www.un.org/en/ events/di sa ster re duc tion day/ (10. 9. 2011). In ter na tio nal Deca de for Natu ral Disa ster Reduc tion (IDNDR) (1990s), 2010. Med - mrè je: http://rammb.cira.co lo sta te.edu/dev/hill ger/IDNDR.htm (10. 8. 2011). In ter na tio nal Stra tegy for Disa ster Reduc tion, 2009. The ma tic clu ster: Plat form on know led ge and edu ca tion. Med mrè je: http://www.unis dr.org/eng/task%20for - ce/wor king%20groups/know led ge-edu ca tion/know led ge-edu ca tion.htm (15. 2. 2010). IRIS for stu dents. Incor po ra ted Research Insti tu tions for Sei smo logy, 2008. Med mrèje: http://www.iris.edu/hq/pro grams/edu ca tion_and_ou treach (1. 3. 2010). IWS. U.N. Agency joins broad ca sters to boost disa ster edu ca tion. 2005. Med mrè je: http://www.iwar.org.uk/news-arc hi ve/2005/06-14.htm (18. 2. 2010). John son, H., Tho mas, A. 2007: Indi vi dual lear ning and buil ding orga ni sa tio nal capacity for deve lop ment. Pub lic Admi ni stra tion and Deve lop ment 27-1. Mil ton Key nes. John son, M. (ur.) 1992: Cap tu ring Tra di tio nal Envi ron men tal Know led ge. Otta wa. Ka ma ra, J. 2005: Indi ge nous know led ge in natu ral disa sters reduc tion. The Envi ron - ment & Poverty Times 3. Med mrè je: http://www.gri da.no/pub li ca tions/et/ep3/ page/2608.aspx (19. 2. 2010). Köck, H. 1988: The geo graphy cur ri cu lum in the Fede ral repub lic of Ger many after the reform cir ca 1970. Ger man Didac tics of Geo graphy in the Seven ties and Eigh - ties. A Ree view of Trends and Endea vours. München. Ko mac, B. 2009: Social memory and geo grap hi cal memory of natu ral disa sters = Drù - be no geo graf ski spo min in narav no geo graf ski spo min na narav ne nesre ~e. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 49-1. Ljub lja na. Ko mac, B., Cigli~, R., Erhar ti~, B., Ga{ pe ri~, P., Kozi na, J., Oro èn Ada mi~, M., Pav - {ek, M., Pipan, P., Volk, M., Zorn, M. 2010: Risk Edu ca tion and Natu ral Hazards. Ljub lja na. Med mrè je: http://cap haz-net.org/out co mes-re sults/Cap Haz-Net_ WP6_Risk- Edu ca tion2.pdf (15. 2. 2011). 92 GEORITEM 18 Ko mac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geo graf ski vidi ki poplav v Slo ve ni ji. Geo grafija Slo ve ni je 20. Ljub lja na. Ko mac, B., Pav {ek, M., Zorn, M., Cigli~, R. 2011: Uvod nik: Neod go vor na odgo vornost. Neod go vor na odgo vor nost. Narav ne nesre ~e 2. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2007: Pobo~ ni pro ce si in ~lo vek. Geo gra fi ja Slo ve ni je 15. Ljubljana. Ko mac, B., Zorn, M. 2011: Doje ma nje ogro è no sti zara di poplav na pri me ru iz leta 2010. Ujma 25. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M., Cigli~, R. 2011: Narav ne nesre ~e v evrop skih geo graf skih u~be - ni kih. Neod go vor na odgo vor nost. Narav ne nesre ~e 2. Ljub lja na. Ko zi na, J. 2010: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji. Geo ri tem 14. Ljub lja na. Krish na, N. H. 2007: Approac hes in Disa ster Risk Reduc tion. Advan ced cen tre for enab - ing disa ster risk reduc tion. Tata-Dhan Aca demy. Med mrè je: http://www.dhan.org/ ace drr/pa pers/%5B01%5D-Ap proac hes-in-Di sa ster-Risk-re duc tion-%5BM - r.-Ha ri krish na%5D.pdf (15. 2. 2010). Kuh lic ke, C., Steinführer, A. 2010: Social Capa city Bui li ding for Natu ral Hazards: a Concep tual Fra me. Leip zig. Med mrè je: http://cap haz-net.org/out co mes-re sults/ Cap Haz-Net_WP1_So cial-Ca pa city-Buil ding2.pdf (26. 6. 2011). Kuh lic ke, C., Steinführer, A., Begg, C., Bianc hiz za, C., Bründl, M., Buc hec ker, M., De Marc hi, B., Di Mas so Tar dit ti, M., Höppner, C., Komac, B., Lem kow, L., Lut her, J., McCarthy, S., Pel liz zo ni, L., Renn, O., Sco lo big, A., Supra ma niam, M., Tap sell, S., Wac hin ger, G., Wal ker, G., Whitt le, R., Zorn, M., Faulk ner, H. 2011: Pers pecti - ves on social capa city buil ding for natu ral hazards: out li ning an emer ging field of research and prac ti ce in Euro pe. Envi ron men tal Scien ce and Policy 14-7. Exeter. Ku melj, [., Ger {ak, V. 2011: Oce nje va nje ogro è no sti zara di narav nih nevar no sti z orod - jem Risk Plan. Neod go vor na odgo vor nost. Narav ne nesre ~e 2. Ljub lja na. Land sli des in Art, 2010. Med mrè je: http://da ve sland sli deb log.blogs pot.com/ 2009/11/land sli des-in-art.html; http://da ve sland sli deb log.blogs pot.com/2009/12/ land sli des-in-art-part-2-land sli de-by.html; http://da ve sland sli deb log.blogs - pot.com/2009/12/land sli des-in-art-part-3.html; http://da ve sland sli de b log.blogs - pot.com/2010/02/coa stal-ero sion-as-art.html (6. 4. 2010). Lead bea ter, C. 2000: The Weight less Society. New York. Learn-line, 2010. Med mrè je: http://www.learn-line.nrw.de (17. 2. 2010). Le wis, C. S. 1998: Odpra va ~lo ve ka ali raz mi{ lja nje o izo bra è va nju s po seb nim pou - dar kom na pou ~e va nju angle{ ~i ne na vi{ jih stop njah {ola nja. Ljub lja na. List of disa ster films, 2011. Med mrè je: http://en.wi ki pe dia.org/wiki/List_of_di sa - ster_films (10. 8. 2011). Ma ka ro vi~, J. 2003: Antro po lo gi ja ustvar jal no sti: bio lo gi ja, psi ho lo gi ja, drù ba. Ljub ljana. Ma le no vi}, S. 2010: Riba faro ni ka. Diplom sko delo. Peda go{ ka fakul te ta Uni ver ze v Ma - ri bo ru. Mari bor. Ma ren ti~ Poàr nik, B. 2003: Psi ho lo gi ja u~e nja in pou ka. Ljub lja na. 93 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Mar jav no vi~ Umek, L., Zupan ~i~, M. (ur.) 2004: Raz voj na psi ho lo gi ja. Ljub lja na. Ma tas, M. 1996: Meto di ka nasta ve geo gra fi je. Zagreb. Mc Ewen, L., Hall, T., Hunt, J., Demp sey, M., Har ri son, M. 2002: Flood war ning, warning res pon se and plan ning con trol issues asso cia ted with cara van parks: the April 1998 floods on the lower Avon flood plain, Mid lands region, UK. Applied Geo graphy 22-3. New York. Med mrè je 1: http://rammb.cira.co lo sta te.edu/dev/hill ger/IDNDR.htm (1. 9. 2011). Med ved, J. 1977: Pouk geo gra fi je v os nov ni {oli. Ljub lja na. Mo ni tor, 2010. Inter reg IIIB CADSES. Med mrè je: http://www.mo ni tor-cad ses.org/ (18. 2. 2010). Mon tes so ri, M. 2008: Srka jo ~i um. Ljub lja na. Mwau ra, P. 2008: Indi ge nous Know led ge in Disa ster Mana ge ment in Afri ca. Uni ted Nations Envi ron ment Pro gram me. Nai ro bi. Med mrè je: http://www.unep.org/ IK/PDF/In di ge nous Boo klet.pdf (26. 7. 2011). Na pomo~! 2010. Med mrè je: http://www.sos112.si/slo/tdocs/zao tro ke/prva_po - moc.swf (17. 2. 2010). Na tek, K. 2002: Ogro è nost zara di narav nih pro ce sov kot struk tur ni ele ment slo ven - skih pokra jin. Dela 18. Ljub lja na. Na tu ral disa sters youth sum mit. i EARN, 2010. Med mrè je: http://ndys.jearn.jp/ pdf/GDSM eng001.pdf (8. 3. 2010). No vak, T. 2004: Jeèk Sne èk in potres: kako pou ~i ti otro ke o pra vil nem rav na nju med potre som. Ljub lja na. No vak, T. 2006: Jeèk Sne èk in poàr: kako pou ~i ti otro ke o pra vil nem rav na nju med poà rom. Ljub lja na. No vak, T. 2007: Jeèk Sne èk in su{a: poàr v na ra vi. Ljub lja na. No vak, T. 2008: Jeèk Sne èk in 112: kdaj in kako pokli ~e mo na {te vil ko za klic v sili. Ljub lja na. No vak, T. 2009: Jeèk Sne èk in popla va: kako rav na mo ob popla vi. Ljub lja na. Oro èn, F. 1898: Meto di ka zem lje pi sne ga pou ka. Ljub lja na. PACA, 2010. Med mrè je: http://www.cme-cpie84.org/ri ver med.html (1. 3. 2010). Pel ling, M., Hol lo way, A. 2006: Legi sla tion for Main strea ming Disa ster Risk Reduc - tion. Ted ding ton. Pin gel, F. 1999: UNESCO Gui de book on Text book Research and Text book Revi sion. Pariz. Plan inter na tio nal, 2010. Med mrè je: http://plan-in ter na tio nal.org/ (17. 2. 2010). Play and learn, 2010. Med mrè je: http://www.ci vil pro tec tion.gr (18. 2. 2010). Pre da ja peti ci je za sana ci jo bre ìn Kam ni{ ke Bistri ce. Kra jev na skup nost Pero vo. 2010. Med mrè je: http://ka mavt.si/kspe ro vo/?p=62 (21. 9. 2011). Pre pa re for disa ster, 2010. Med mrè je: http://www.scout.org/en/about_scou ting/ the_youth_pro gram me/en vi ron ment/en vi ron ment_pro gram me/ac ti vi ties/pre - pa re_for_di sa ster (23. 2. 2010). 94 GEORITEM 18 Pro gress Report on the Matrix of Com mit ment and Ini tia ti ves to Sup port the Imple - men ta tion of the Hyo go Fra me work, 2005. Inter-Agency Task For ce on Disa ster Reduc tion. @ene va. Med mrè je: http://www.unis dr.org/eng/task%20for ce/tf-mee - tigns/12th-TF-mtg/inf11-pro gress-re port-ma trix-com mit ment-IATF12.doc (23. 3. 2010). Pro po sal for Joint Work Pro gram ming and Repor ting on the Imple men ta tion of the Hyo go Fra me work for Action, 2005. Inter-Agency Task For ce on Disa ster Reduction, twelfth ses sion. @ene va. Med mrè je: http://www.unis dr.org/eng/ task%20for ce/ tf-mee tigns/12th-TF-mtg/work doc3-Pro po sal-for-joint-work-pro - gram ming-IATF12.doc (23. 3. 2010). R.A.V.E. Spa ce Pro ject Final Report – Rai sing Awa re ness of Values of Spa ce through the Pro cess of Edu ca tion, 2007. Inter reg IIIB CADSES. Med mrè je: http:/ www.mop.gov.si/ fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/pub li ka ci je/dru go/en/ra ves pa ce_fi nal_re port.pdf (6. 4. 2010). Rad kau, V., Henrÿ, R. 2005: Kata strop hen und son sti ge Kala mitäten in deutsc hen Gesc - hichts-, Gesellsc haft skun de- und Geo grap hiesc hulbüchern. Inter na tio na le Schul buch forsc hung 27-4. Han no ver. Ren ga laksh mi, R. 2004: Lin king Tra di tio nal and Scien ti fic Know led ge Systems on Clima te Pre dic tion and Uti li za tion. Alek san dri ja. Med mrè je: http://www.ma - web.org/do cu ments/brid ging/pa pers/raj.ren ga laksh mi.pdf (26. 7. 2011). Risk reduc tion edu ca tion net work, 2010. Med mrè je: http://groups.pre ven tion - web.net/scripts/wa-PREVENTIONWEB.exe?A0=ENDRR-L (5. 3. 2010). Ris kland – »Let’s learn to pre vent disa sters!« edu ca tio nal kit & Ris kland game, 2010. Med mrè je: http://www.unis dr.org/eng/pub lic_awa re/world_camp/2004/ pa-camp04-ris kland-eng.htm (17. 2. 2010). Risk Plan, 2010. Med mrè je: http://www.risk plan.ad min.ch (14. 2. 2010). Ro nan, K. R., Crel lin, K., John ston, D. 2010: Cor re la tes of hazards edu ca tion for youth: a re pli ca tion study. Natu ral Hazards 53-3. Dor drecht. Rus sel, P. 1993: Knji ga o mò ga nih. Ljub lja na. Sa fety tour, 2010. Med mrè je: http://www.sa fety-tour.at (18. 2. 2010). Sanc hez, C., Lee, T. S., Young, S., Batts, D., Benja min, J., Mali lay, J. 2009: Risk fac tors for mor ta lity during the 2002 land sli des in Chuuk, Fede ra ted Sta tes of Micro - ne sia. Disa sters 33-4. Oxford. Sau vie Tach ling Natu ral Disa sters, 2010. Med mrè je: http://www.vi sio risk.com/ pdf/Web sau vie broc hu re.pdf (1. 3. 2010). Save the chil dren, 2010. Med mrè je: http://www.sa vet hec hil dren.org/ (17. 2. 2010). Schmidt-Wul fen, W.-D. 2005: Zur didak tisc her Rele vanz loka ler Kata strop hen wa hr - ne mun gen. Inter na tio na le Schul buch forsc hung 27-4. Han no ver. Se ne ga~ nik, J. 2005: Geo gra fi ja Evro pe v {ol skih u~be ni kih evrop skih dràv. Dok torsko delo. Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 95 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Si mu la tion acti vi ties for disa ster risk mana ge ment, 2008. Med mrè je: http://www.pre - ven tion web.net/fi les/8094_SLQIK it CAMP si mu la tion.pdf (1. 3. 2010). Si mu la tion de ris ques natu rels: les info grap hies, 2008. Med mrè je: http://www.pre - ven tion web.net/fi les/farm/FARM.swf (1. 3. 2010). Si to bam bi ni. Dipar ti men to del la Pro te zio ne civi le, 2010. Med mrè je: http://www.pro - te zio ne ci vi le.it/si to bam bi ni/home.html (18. 2. 2010). Snè ni plaz, 2009. Mini strs tvo za obram bo Repub li ke Slo ve ni je. Med mrè je: http:/ www.you - tu be.com/watch?v=OBP l Xr QRP s I&fea tu re=re la ted (10. 8. 2011). Splo {na dekla ra ci ja o ~lo ve ko vih pra vi cah – A/RES/217A (III), 1948. Zdru è ni naro - di. Med mrè je: http://www.va ruh-rs.si/in dex.php?id=102 (26. 7. 2011). Stop disa sters, 2010. Med mrè je: http://www.stop di sa sters ga me.org (18. 2. 2010). Strm ~nik, F. 1975: Peda go{ ka funk ci ja in zgrad ba u~ne knji ge. Sodob na peda go gi ka 26, 5–6; 26, 7–8. Ljub lja na. Strm ~nik, F. 2001: Didak ti ka: osred nje teo re ti~ ne teme. Ljub lja na. Su ha dolc, P. 2011: Potres – vzro ki in posle di ce, opi sa ni s po mo~ jo fila te li sti~ ne ga gra - di va. Idrij ski raz gle di 61-1. Idri ja. Tap sell, S., McCarthy, S., Faulk ner, H., Ale xan der, M. 2010: Social vul ne ra bi lity to natural hazards. Lon don. Med mrè je: http://cap haz-net.org/out co mes-re sults/Cap - Haz-Net_WP4_So cial-Vul ne ra bi lity2.pdf (1. 9. 2011). Teac her resour ce exc han ge, 2010. Med mrè je: http://tre.ngfl.gov.uk (17. 2. 2010). Ted – ideas worth sprea ding, 2010. Med mrè je: http://www.ted.com (1. 3. 2010). The School whe re a ma gi cal tree grows, 2001. Med mrè je: http://www.pre ven tion - web.net/fi les/4668_FR01DR364-Pu.jpg (1. 3. 2010). The USGS and Scien ce Edu ca tion, 2010. Med mrè je: http://edu ca tion.usgs.gov/ (25. 5. 2010). To wards a Cul tu re of Pre ven tion: Disa ster Risk Reduc tion Begins at School – Good Prac - ti ces and Les sons Lear ned, 2007. Uni ted Nations Inter na tio nal Stra tegy for Disa ster Reduc tion. @ene va. Med mrè je: http://www.unis dr.org/eng/about_isdr/ isdr-pub - li ca tions/11-edu ca tion-good-prac ti ces/edu ca tion-good-prac ti ces.pdf (29. 7. 2009). Trunk, [. 2010: Kva li ta tiv na in kvan ti ta tiv na ana li za u~be ni kov za zgo do vi no. Pre - gled osnov no {ol skih in sred nje {ol skih u~be ni kov. Ljub lja na. Tsu na mi family saved by school girl’s geo graphy les son, 2005. Natio nal Geo grap hic News, 18. 1. 2005. Med mrè je: http://news.na tio nal geo grap hic.com/news/2005/ 01/0118_050118_tsu na mi_geo graphy_les son.html (29. 3. 2010). Tsu na mi, Les sons Learnt from Japa ne se Story: Ina mu ra no hi, 2005. Med mrè je: http://www.adrc.asia/pub li ca tions/ina mu ra/pha se3.html; http://www.adrc.asia/ pub li ca tions/ina mu ra/ma te rials/en glish_ina mu ra.pdf (1. 3. 2010). Ul lu wis he wa, R., Roskru ge, N., Harms worth, G., Anta ran, B. 2008: Indi ge nous know led ge for natu ral resour ce mana ge ment: a com pa ra ti ve study of Māori in New Zea land and Dusun in Bru nei Darus sa lam. Geo Jour nal 73-4. Amster dam. 96 GEORITEM 18 Uni ted Nations Disa ster Mana ge ment Trai ning Pro gram, 2010. Uni ted Nations Deve - lop ment Pro gram me. Med mrè je: http://www.undmtp.org/ (18. 2. 2010). Ur ban habi tat con struc tions under cata strop hic events. Cost C 26, 2010. Med mrèje: http://www.civ.uth.gr/cost-c26 (4. 2. 2010). U{e ni~ nik, B. (ur.) 2002: Nesre ~e in vars tvo pred nji mi. Ljub ja na. van Westen, C. J. 2008: Risk City: a trai ning pac ka ge on the use of GIS for urban mul - ti – hazard risk asses sment. Pro cee dings of the First World Land sli de Forum. Tokio. Vi deo lec tu res, 2010. In{ti tut Joèf Ste fan. Ljub lja na. Med mrè je: http://vi deo lec tu - res.net/ (26. 2. 2010). Vo ces nue stras, 2010. Med mrè je: http://vo ce snue stras.org/por tal/ (18. 2. 2010). Wac hin ger, G., Renn, O. 2010: Risk per cep tion. Stutt gart. Med mrè je: http://cap - haz-net.org/out co mes-re sults/Cap Haz-Net_WP3_Risk-Per cep tion2.pdf (26.7.2011). Wal ker, G., Whitt le, R., Medd, W., Wat son, N. 2010: Risk Gover nan ce and Natu ral Hazards. Lan ca ster. Med mrè je: http://cap haz-net.org/out co mes-re sults/Cap - Haz-Net_WP2_Risk-Go ver nan ce2.pdf (15. 2. 2011). War ren, D. M. 1991: Using indi ge nous know led ge for agri cul tu ral deve lop ment. World Bank Dis cus sion Paper 127. Was hing ton. Wat son, N., Dee ming, H., Tref fency, R. 2009: Beyond bure au cracy? Asses sing insti tu - tio nal chan ge in the gover nan ce of water in England. Water Alter na ti ves 2–3. Lon don. Web si smo, 2007. http://www.web si smo.csic.es/ (1. 3. 2010). Wild, D. J., Wig gins, G. D. 2006: Video con fe ren cing and other distan ce edu ca tion tech - ni ques in che moin for ma tics teac hing and research at India na Uni ver sity. Jour nal of Che mi cal Infor ma tion Model ling 46-2. Bet hes da. Wi sner, B. 2006: Let Our Chil dren Teach Us! A Re view of the Role of Edu ca tion and Know led ge in Disa ster Risk Reduc tion. ISDR System The ma tic Clu ster, Plat form on Know led ge and Edu ca tion. Ban ga lo re. World Disa ster Reduc tion Cam paign: tool kit, 2006. Med mrè je: http://www.eird.org/ her ra mien tas/eng/ga mes.html (1. 3. 2010). Za kon o vars tvu pred narav ni mi in dru gi mi nesre ~a mi. Urad ni list Repub li ke Slo - ve ni je 64/1994, 51/2006. Ljub lja na. Za{ ~i ta pred popla va mi, 2009. Mini strs tvo za obram bo Repub li ke Slo ve ni je. Med - mrè je: http://www.you tu be.com/watch?v=x MC v M4g_of E&fea tu re=re la ted (10. 8. 2011). Ze melj ski plaz, 2009. Mini strs tvo za obram bo Repub li ke Slo ve ni je. Med mrè je: http://www.you tu be.com/watch?v=O35Gh1rhw24 (10. 8. 2011). Ze melj ski plaz, 2009. Mini strs tvo za obram bo Repub li ke Slo ve ni je. Med mrè je: http://www.you tu be.com/watch?v=O35Gh1rhw24&play next=1&list=PL40867 ACD9555208 (10. 8. 2011). Zem lja tre se, 2010. Med mrè je: http:/ www.sos112.si/slo/tdocs/zao tro ke/zem lja_tre se.swf (17. 2. 2010). 97 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Zgo nik, M. 1960: Nekaj napot kov za sesta vo sodob ne ga geo graf ske ga u~be ni ka. Geo - graf ski obzor nik 7-4. Ljub lja na. Zorn, M. 1997: Ideo lo{ ke in vse bin ske spre mem be v u~ be ni kih zgo do vi ne. Sodobna peda go gi ka 48, 5–6. Ljub lja na. Zorn, M. 2002: Podo ri na Dobra ~u. Geo graf ski vest nik 74-2. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2007: Narav ni pro ce si v sve tih knji gah. Geo graf ski vest nik 79-2. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2011a: Narav ne nesre ~e v Slo ve ni ji. Idrij ski raz gle di 61-1. Idrija. Zorn, M., Komac, B. 2011b: Dama ge cau sed by natu ral hazards in Slo ve nia and in the world bet ween 1995 and 2010 = [ko da zara di narav nih nesre~ v Slo ve ni ji med leto ma 1995 in 2010. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51. Ljub lja na, v ti sku. @ol nir, N. 2010: Na{ {ol ski sistem v te me lju ne potre bu je spre memb. Delo 52–60 (15. 3. 2010). Ljub lja na. Pri lo ga 1: Sez nam pre gle da nih slo ven skih u~be ni kov, raz vr{ ~e nih po letu izda je Ko cen, B. 1879: Koce nov Zem lje pis za ljud ske {ole. Dunaj. Oro èn, F. 1911: Zem lje pis za me{ ~an ske {ole. Dunaj. Fink, F. 1923: Zem lje pis za me{ ~an ske {ole; 1. del: Ob~i in poseb ni zem lje pis (brez podrob ne ga opi sa Kra lje vi ne Srbov, Hrva tov in Slo ven cev). Mari bor. Pri ja telj, K., Bohi nec, V., Sav nik, R. 1932: Zem lje pis za II. raz red sred njih in njim sorodnih {ol. Ljub lja na. Kra njec, S., Sav nik, R. 1956: Zem lje pis Jugo sla vi je za gim na zi je: za 4. raz red gim nazij. Ljub lja na. Zgo nik, M. 1956: Zem lje pi sni pre gled zem ljin – Evro pa. Ljub lja na. Ile {i~, S. 1974: Regio nal na geo gra fi ja. Evro pa s Sov jet sko zve zo: za II. raz red gim nazij in dru gih sred njih {ol. Ljub lja na. Ile {i~, S. 1976: Ob~a geo gra fi ja – pri ro~ nik za gim na zi je in dru ge sred nje {ole. Ljubljana. Lah, A. 1977: Ob~a geo gra fi ja za sred nje stro kov ne {ole. Ljub lja na. Bri no vec, S., Gosar, A., Kle men ~i~, M., Kle men ~i~, V., Kuna ver, J., Lovren ~ak, F., Pak, M., Radi nja, D., Vri {er, I., @agar, M. 1981: Geo gra fi ja. Ljub lja na. Kle men ~i~, M., Kuna ver, J. 1982: Geo gra fi ja 3/2, Geo graf ske zna ~il no sti in sodob ni prob le mi Slo ve ni je in Jugo sla vi je. Ljub lja na. Pak, M. 1982: Geo gra fi ja 4/2, Geo graf ske zna ~il no sti in sodob ni prob le mi Slo ve ni je in Jugo sla vi je. Ljub lja na. Bri no vec, S., Kle men ~i~, M., Ko{ak, M., Lovren ~ak, F., Pak, M. 1987: Geo gra fi ja, dràve v raz vo ju in raz vi te drà ve. Ljub lja na. Pak, M., Kert, B., Lah, A., Ko{ak, M., Bri no vec, S. 1989: Geo gra fi ja – geo graf ske zna~il - no sti SFRJ. Ljub lja na. Gams, I. 1991: Geo graf ske zna ~il no sti Slo ve ni je. Ljub lja na. 98 GEORITEM 18 Bri no vec, S., Kle men ~i~, M., Lovren ~ak, F., Jer {i~, M. 1995: Regio nal na geo gra fi ja sveta. Ljub lja na. Drob njak, B., Kle men ~i~, M. M., Lovren ~ak, F., Luè vi~, M., Pak, M., Sene ga~ nik, J. 1996: Ob~a geo gra fi ja za 1. let nik sred njih {ol. Ljub lja na. Gams, I. 1998: Geo gra fi ja Slo ve ni je. Ljub lja na. Bri no vec, S., Drob njak, B., Pak, M., Sene ga~ nik, J. 2000: Geo gra fi ja Evro pe. Ljub - ljana. Bri no vec, S., Jer {i~, M., Kle men ~i~, M. M., Lovren ~ak, F. 2000: Regio nal na geo gra fija sve ta. Ljub lja na. Se ne ga~ nik, J. 2004: Svet. Geo gra fi ja za 2. let nik gim na zij. Ljub lja na. Se ne ga~ nik, J., Drob njak, B. 2005: Ob~a geo gra fi ja za 1. let nik gim na zij. Ljub ljana. Se ne ga~ nik, J., Lipov {ek, I., Pak, M. 2006: Evro pa – geo gra fi ja za 2. in 3. let nik gim - na zij. Ljub lja na. Se ne ga~ nik, J. 2008: Slo ve ni ja 1, geo gra fi ja za 3. let nik gim na zij. Ljub lja na. Pri lo ga 2: Sez nam pre gle da nih u~be ni kov, raz vr{ ~e nih po drà vah Al ba ni ja Izei ri, E., Nish ku, A., Draçi, B., Kola, B. 2001: Gjeo gra fia 2 – Për shkollën e mesme të përg jithsh me të pro fi li zuar. Tira na. Kri sto, V., Tro ja ni, V. 2001: Gjeo gra fia 1 – Për shkollën e mesme të pro fi li zuar. Tirana. Qi ria zi, P., Hox ha, G., Kola, B. 2009: Gjeo gra fia 3 – Për shkollën e mesme. Tira na. Av stri ja Fas smann, H., Pich ler, H., Rei ner, C., Dob ler, K., Matz ka, C., Wurm, H. 2009: Kom - pass 7/8 Geo grap hie und Wirtsc haft skun de für die 11. und 12. Schul stu fe. Dunaj. Hof mann-Schnel ler, M. Derf lin ger, M., Mensc hick, G., Rak, P. 2006: Durchb lick 8. Geo grap hie und Wirtsc haft skun de für die 12. Schul stu fe. Dunaj. Hof mann-Schnel ler, M., Derf lin ger, M., Mensc hick, G., Rak, P., Tutsc hek, W. 2007: Durchb lick 7. Geo grap hie und Wirtsc haft skun de für die 11. Schul stu fe. Dunaj. La ho da, H., Stec her, S., Wag ner, H. 2002: Geo grap hie kom pakt HAK 3. Du naj. Bel gi ja De Keer smaec ker, M. L., Dubois, P. 2004: Desti na tion 3ème secon dai re. Namur. De Keer smaec ker, M. L., Dubois, P. 2005: Desti na tion 4ème secon dai re. Namur. De Keer smaec ker, M. L., Dubois, P. 2006: Desti na tion 5ème secon dai re, Défis et pers - pec ti ves Adapté pour la Bel gi que par . Namur. De Keer smaec ker, M. L., Dubois, P. 2008: Desti na tion 6ème secon dai re. Namur. Van Hec ke, E., Van der hal len, D. 2002: Wereld vi sie: T4 Bron nen boek, Lee fruim ten buiten Euro pa leer boe ken geo gra fie voor het secun dair onder wijs . Kapel len. 99 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Van Hec ke, E., Van der hal len, D. 2004: Wereld vi sie 5–6, Alge me ne Aar drijk skun de. Kapel len. Van Hec ke, E., Van der hal len, D. 2008: Wereld vi sie 4, Lee fruim ten bui ten Euro pa. Kapellen. Be lo ru si ja Br bi leu ski, M. M., Sma lij kou, G. S. Ijb~ bik, M. C. 2006: Gea gra fi ja Bela ru si. Minsk. Stre ha, N. L. 2004: Gea gra fi ja: dlja postu pa ju{ ~ich v vuzy: strany mira del ni nem{ki pre vod: Geo grap hie: fur Arbi tu rien ten . Minsk. Zyl’, A., Ryljuk, H. J. 2005: Gea gra fi ja macery kou i krain: vu~ebny dapao mò nik dlja 8 kla sa usta nou, jaki ja zab jas pe~ va juc’ atry man ne ahul’naj sja red njaj adu - kac yi, z be la ru skaj movaj navu ~an nja z 12-ha dovym ter mi nam navu ~an nja. Minsk. Bo sna in Her ce go vi na Bu {at li ja, T. 2003: Geo gra fi ja – Zem ljo pis za 4. raz red gim na zi je. Sara je vo. Fri ga no vi}, M. A., Si}, M., Matas, M., Madàr, I. 2001: Geo gra fi ja 2: ud` be nik za II. raz red gim na zi je. Mostar. Ho dì}, T. 2003: Geo gra fi ja – Zem ljo pis: za 2. raz red gim na zi je. Sara je vo. Ma dàr, I., [tam bak, N. 2001: Geo gra fi ja 3: ud` be nik za 3. raz red gim na zi je. Mostar. Mar ko vi}, G., Kozi na, I., Matas, M., Madàr, I. 2001: Geo gra fi ja 1: ud` be nik za I. razred gim na zi je. Mostar. Spa hi}, M. 2003: Geo gra fi ja za 1. raz red gim na zi je. Sara je vo. ^e{ ka Dvořák, J., Kohoutová, A., Taibr, P. 2005: Zeměpis. Učebnice pro základní školy a víceletá gymnázia, 7. Plzen. Holeček, M., Frajer, V., Herink, J., Kühnlová, H., Perlín, R., Peštová, J., Valenta, V. 2004: Zeměpis pro střední odborné školy a učiliště. Praga. Jeřábek, M., Anděl, J., Peštová, J., Kastner, J. 2006: Zeměpis. Učebnice pro základní školy a víceletá gymnázia, 8. Plzen. Dan ska Clau sen, O. B., Doll ner, T., Han sen, N., Jacob sen, I., Steen, J. 2005: Geo to per 2 (Geo - gra fi for de aeld ste klas ser). Oden se. Gylden dal ske: Vul ka ner og jord skaelv Vol ca noes and earth qua kes . Køben havn. Jen sen, M. L. 2004: Indi geo gra fien: Natur ka ta stro fer. Køben havn. Be ring, P. 2002: Gylden dal ske. Køben havn. San den, E., Witz ke, A., Duus, K., Ran felt, J. 2005: Alver dens Geo gra fi Geo graphy of the who le World . Oden se. 100 GEORITEM 18 Es to ni ja Ain saar, M., Müri sta ja, H., Nom mik, A., Raag maa, G., Roo saa re, J., Roos ve, R., Root - smaa, V., Saar, E. 2003: Maail ma ühi skoo na geo graa fia. Tar tu. Lii ber, Ü., Hang, T., Jaa gus, J., Järvet, A., Kanal, A., Kirs, J., Man der, Ü., Oja, T., Puura, I., Roo saa re, J. 2004: Eesti Loo dus fo to. Tar tu. Pra gi, U., Lii ber, Ü., Uibo, M. 1997: Geo graa fia. Talin. Fin ska Fa bri tius, H., Kak ko, I., Ken no, P., Nowak, A. 2008: Lukion maan tie de. Riskien maailma. Hel sin ki. Fa bri tius, H., Ken no, P., Nowak, A., Ruth, C. 2006: Lukion maan tie de. Alue tut ki mus. Hel sin ki. Fa bri tius, H., Ken no, P., Nowak, A., Ruth, C., Lut her, A. 2006: Region stu dier. Hel sinki. Kak ko, I., Ken no, P., Tyrväinen, Fabri tius, H. 2006: Lukion maan tie de. Sini nen pla - neet ta. Yhtei nen maail ma. Hel sin ki. Kak ko, I., Ken no, P., Tyrväinen, Fabri tius, H., Lut her, A. 2007: En gemen sam värld. Hel sin ki. Kak ko, I., Ken no, P., Tyrväinen, H. 2000: Kou lun maan tie to: Maa pal lo. Hel sin ki Kak ko, I., Ken no, P., Tyrväinen, H. 2001: Kou lun Maan tie to: Ympäristö. Hel sin ki Kak ko, I., Ken no, P., Tyrväinen, H., Lithén, H. O. 2007: Den blå pla ne ten. Hel sin ki. Fran ci ja Be au ci re, F., Bry, M., Deni ze au, R., Harend, G., Per rier, B., Fre mont, A. 1987: Geo - grap hie secon de. Pariz. Bou vet, C., Mar tin, J., Anque til-Pe yral bes, N., Bert hi aud, P., Girard, D., Lau rent, A., Mat hi eu, J-L., Ogier, P. 1993: Hac het te. Pariz. Fre mont, A., Beau ci re, F., Bry, M., Deni ze au, R., Gri maud G., Harend, G., Per rier, B., Rou yres, T. 1988: Géograp hie. Pariz. Fre mont, A., Beau ci re, F., Deni ze au, R., Dubres son, A., Gri maud, G., Harend, G., Per - rier, B., Quo niam, S., Rou yres, T., Sivig non, M., Ver rie re, J. 1989: Géograp hie. Pariz. Kna fou, R., Gonon, I., Valet te, J. 1993: Belin. Pariz. Gr ~i ja Ka ram pat za, A., Kao na ri, A., Koyt zo poy loz, K., Mara ki, K., Tzoy na koz, T. 2003: Geo - gra fia a’ gymna zioy. Ate ne. Ka ram pat za, A., Kao na ri, A., Koyt zo poy loz, K., Mara ki, K., Tzoy na koz, T. 2005: Geo - gra fia b’ gymna zioy. Ate ne. Hr va{ ka Bi len, M., Bu~ar Peri}, K. 2003: Geo gra fi ja 4: ud` be nik za 4. raz red gim na zi je. Zagreb. 101 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Fri ga no vi}, M. A., Si}, M., Matas, M. 2001: Geo gra fi ja 2: ud` be nik geo gra fi je za II. raz red gim na zi je. Zagreb. Ko zi na, I., Mar ko vi}, G., Matas, M. 2003: Geo gra fi ja 1: ud` be nik za I. raz red gim na - zi je. Zagreb. [tam bak, N. 2003: Geo gra fi ja 3: ud` be nik geo gra fi je za 3. raz red gim na zi je. Zagreb. Ir ska Brunt, B. 2004: Our dyna mic world 2. Eco no mic acti vi ties. Dub lin. Ha yes, C. 2003: New com ple te geo graphy. Third edi tion. Dub lin. Ha yes, C. 2004: Our dyna mic world 4. Glo bal Inter de pen den ce. Dub lin. O’Dwyer, P. 2004: Our dyna mic world 3. The human envi ron ment. Dub lin. O’Dwyer, P. 2004: Our dyna mic world 5. Cul tu re and Iden tity. Dub lin. O’Dwyer, P., Brunt, B. 2004: Our dyna mic world 1. Core book. Dub lin. Is lan di ja Eiriksson, A. 1981: Jón steingrímsson og móðuharðindin. Reykjavík. Sæmundsson, B. 1948: Kennslubók ĺ Landafræði. Handa gagnfræðaskólum. Reykjavík. Þorláksson, G. 1951: Landafræði. Kennslubók. Handa Framhaldsskólum. II. Reykjavík. Þorláksson, G. 1951: Landafræði. Kennslubók. Handa Framhaldsskólum. III. Reykjavík. Þorláksson, G. 1959: Landafræði. Kennslubók. Handa Framhaldsskólum. IV. Almenn Landafræði. Reykjavík. Tómasson, E. S. 1964: Landafræði. Handa barnaskólum. 1. Hefti. Reykjavík. Tómasson, E. S. 1966: Landafræði. Handa barnaskólum. 2. Hefti. Reykjavík. Ita li ja Vallega, A., Cassanello, B. 1996: Nuova geografia degli anni '90 -1. Firence. Vallega, A., Cassanello, B. 1996: Nuova geografia degli anni '90 -2. Firence. Vallega, A., Cassanello, B. 1996: Nuova geografia degli anni '90 -3. Firence. La tvi ja Berga, I., Ceske, E., Čekstere, I., Dziļuma, M., Hahele, R., Pastare, M., Strautmanis, J. 2002: Sigulda Novadmācība. Siguldas Valsts (g)imnāzija. Riga. Jankevics, J., Melbārde, Z. 2001: Pasaules (G)eogrāfija. Riga. Melbārde, Z., Rozīte, M. Zelča, M. 2009: Pasaules (g)eogrāfija vidusskolai 1. Riga. Li tva ^e sna vi ~ius, D., Geru lai tis, V. 2007: Ben dro ji geo gra fi ja. Tre ~io ji knyga 11–12. Kau nas. Ge ru lai tis, V., ^esna vi ~ius, D. 2007: Ben dro ji geo gra fi ja. Antro ji knyga 11–12. Kau nas. Ge ru lai tis, V., ^esna vi ~ius, D. 2007: Ben dro ji geo gra fi ja. Pir mo ji knyga 11–12. Kau nas. 102 GEORITEM 18 Ma dàr ska Ar day, I., Rózsa, E., Ütőné, V. J. 2003: Földrajz I. Budim pe {ta. Ar day, I., Rózsa, E., Ütőné, V. J. 2005: Földrajz II. Budim pe {ta. Ber nek, A., Nemerkényi, A., Sárfal vi, B. 2008: Földrajz. Budim pe {ta. Jónás, I., Kovács, L., Vizvári, A. 2004: Földrajz 9. Koz mi kus és természetföldraj zi körn - ye zetünk mun kafüzet. Sze ged. Jónás, I., Pál, V., Vizvári, A. 2003: Földrajz 10. A világ változó társa dal mi-gaz dasági képe. Sze ged. Makádi, M., Taraczközi, A. 2001: A föld amel yen élünk / Társa da lomföldrajz – 10. Sze ged. Makádi, M., Taraczközi, A. 2003: A föld amel yen élünk / Természetföldrajz. Sze ged. Ma ke do ni ja Mi len kov ski, L. 2000: Geo gra fi ja za II godi na gim na zi ja. Skop je. Mi len kov ski, L., Stoj mi lov, A. 1997: Geo gra fi ja za III godi na op{ta i pri rod no-ma te - ma ti~ ka gim na zi ja. Skop je. Sel ma ni, A., Ando nov ski, T. 2002: Gjeo gra fia 1 për klasën i të shkollës së mesme. Skopje. Stoj mi lov, A. 2000: Geo gra fi ja na Repub li ka Make do ni ja za IV godi na gim na zi ja. Skopje. Stoj mi lov, A., Milen kov ski, L. 1997: Geo gra fi ja za I godi na za site stru ki (os ven eko - nom ska i trgov ska). Skop je. Mol da vi ja Ciu ba ra, S., Calan da, Z., Pri men ciuc, M. 2008: Geo gra fie (ma nual pen tru cla sa a XI-a). Ki{i njev. Do ni sa, I., Boboc, N., Doni sa, A. 1998: Geo gra fie fizi ca gene ra la. Ki{i njev. Lun du, A., Volon tir, N., Boian, I. 2007: Geo gra fie fizi ca gene ra la. Ki{i njev. Nem ~i ja Ba uer, T., Gros ser, W., Kuch ler, E., Kunz, R., Libe ra, R., Senft, A., Wag ner, H. 2007: TRIO 10. Gesc hich te – Sozial kun de – Erd kun de. Hauptsc hu le Bayern. Braunsch weig. Ber ger, M., Col ditz, M., Kirch, P., Mic hael, T., Nebel, J., Prot ze, N., Stroh bach, D. 2002: Hei mat und Welt für Thürin gen Kl. 9 Regelsc hu le. Braunsch weig. Ber ger-von der Hei de, T. Bowien, P., Bro kem per, P., Fisc her, P., Dresc her, A., Ehlers, J., Flath, M., Hol stein, K. H., Köster, E., Las pe, T., Müller, K. H., Nei feind, H., Oomen, H. G., Poten te, D., Regen hardt, H. O., Rudyk, E. 2009: Ent dec ken und Ver ste hen 2. Arbeits buch für Gesellsc haft sle hre/Welt kun de. Ber lin. Ber ger-von der Hei de, T., Bro kem per, P., Fisc her, P., Dresc her, A., Ehlers, J., Flath, M., Köster, E., Müller, K. H., Oomen, H. G., Poten te, D., Regen hardt, H. O., Rudyk, E., Schie wek-Gie sel, M., Schmitz, B., von der Hei de, H. 2009: Ent dec ken und Ver - ste hen 1. Arbeits buch für Gesellsc haft sle hre/Welt kun de. Ber lin. 103 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Breit bach, T., Buder, M., Fisc her, P., Georg, H., Hop pe, C., Kaden, K., Koch, M., Koch, R., Konop ka, H. P., Krüger, R., Kühnen, F. V., Kul ke, E., Mit tag, W., Neu mann, J., Rich ter, D., Sau pe, G., Theißen, U. 2008: Mensch und Raum Geo grap hie Schles - wig-Hol stein 9/10. Ber lin. Bro den ge ier, E., Bünstorf, U., Hänsel, M., Hem mer, M., Jan sen, R., Ker sting, R., Pun gel, S., Rah ner, M., Sal men, H. J., Sauer born, P., Smiel kow ski, B. 2008: TERRA Erd kun de 1 Gymna sium Nor dr hein-West fa len (+CD Rom). Stutt gart, Leip zig. Bro den ge ier, E., Bünstorf, U., Hänsel, M., Hem mer, M., Jan sen, R., Ker sting, R., Pun - gel, S., Rah ner, M., Sal men, H. J., Sauer born, P., Smiel kow ski, B., Zim mer mann, K. 2008: TERRA Erd kun de 2 Gymna sium Nor dr hein-West fa len (+CD Rom). Stutt - gart, Leip zig. Bro den ge ier, E., Bünstorf, U., Hem mer, M., Jac kow ski, C., Jan sen, R., Pun gel, S., Sal - men, H. J., Sauer born, P., Schu mann, W., Smiel kow ski, B., Zim mer mann, K. 2009: TERRA Erd kun de 3 Gymna sium Nor dr hein-West fa len (+CD Rom). Stutt gart, Leip zig. Col ditz, M., Prot ze, N., Ramm, H., Rößner, T., Strit zel, S. 2003: Hei mat und Welt Thürin gen Kl. 10 Re gelsc hu le. Braunsch weig. Kul ke, E., Ernst, C. M., Fisc her, P., Hun te mann, V., Kleßen, R., Lang ner, M., Rich ter, D. 2009: Geo grap hie Bayern 11. Ber lin. Ni zo zem ska Aarts, M., Ber ge, H., Impel mans, M., Oost, K., Valen tijn, B., Zwart, J. 1998: Glo bal Vil la ge. Lei den. Bun der van den, H. M., Pad mos, J. H. A. 2006: Systeem aar de de geo. Utrecht. Kun nen, L., Non ne kes, H., Reic hard, A., Rem mers-Kamp, J. 1998: Ter ra. Haar lem. Kun nen, L., Non ne kes, H., Reic hard, A., Rem mers-Kamp, J. 1999: Ter ra. Gro nin gen. Kun nen, L., Non ne kes, H., Reic hard, A., Rem mers-Kamp, J. 2000: Ter ra. Haar lem. Nor ve{ ka So lerød, H., Øver jor det, A. H. 1991: Geo gra fi: for den vide regående sko le. Oslo. So lerød, H., Oyvind, L., Ram sli, G. 1984: Geo gra fi. Oslo. Polj ska Czub la, P., Papińska, E. 2007: Geo gra fia fizyc na. Var {a va. Ho rody ski, B. 2005: Geo gra fia 1 – Kształce nie ogólne w zakre sie rozs zer zonym. Var - {a va. Sta niów, H., Sta niów, P. 2005: Geo gra fia 2, Świat. Var {a va. Wójcik, J. 2005: Geo gra fia 1, Zie mia. Var {a va. Wójcik, J., Sta niów, H., Sta niów, P. 2005: Geo gra fia 3, Pol ska. Var {a va. 104 GEORITEM 18 Por tu gal ska An tu nes, J. 2000: Geo gra fia (10 Ano). Liz bo na. An tu nes, J. 2000: Geo gra fia (11 Ano). Liz bo na. San tos, F., Lopes, F. 2003: Geo 9 – espa co Mun dial. Liz bo na. Ro mu ni ja Er de li, G., Ilin ca, N., Matei, E., Costac hie, S., Ser ban, C. 2006: Geo gra fie Prob le me fun da men ta le ale lumii con tem po ra ne. Buka re {ta. Ne gut, S., Apo stol, G., Iele nicz, M., Bal tea nu, D. 2006: Geo gra fie fizi ca gene ra la, Buka - re {ta. Ne gut, S., Iele nicz, M., Apo stol, G., Bal tea nu, D. 2001: Geo gra fia mediu lui inco nju - ra tor si prob le me le fun da men ta le ale lumii con tem po ra ne. Buka re {ta. Ru si ja Ho li na, V. N. 2001: Geo gra fi ja ~elo ve ~e skoj deja tel’no sti: eko no mi ka, kul’tura, poli - ti ka. U~eb nik dlja 10–11 klas sov {kol s ug lub lennym izu ~e niem guma ni tarnyh pred me tov. Mosk va. Glad kij, J. N., Lavrov, S. B. 2005: Geo gra fi ja. U~eb nik dlja ob{ ~eo bra zo va tel’nyh u~ebnyh zave de nij; 11 klass. Mosk va. Vi no ku ro va, N. F., Tru {in, V. V. 1997: Eko lo gi ja goro da: urboe ko lo gi ja. U~eb nik dlja 10–11 klas sov {kol estes tven no-nau~ no go pro fil’a. Mosk va. Dro nov, V. P., Rom, V. J. 2004: Geo gra fi ja. U~eb nik dlja ob{ ~eo bra zo va tel’nyh u~ebnyh zave de nij; 9 klass. Mosk va. Hladkyj, V., Niko li na, V. 2008: Geo gra fi ja: sovre mennyj mir. U~eb nik dlja 10–11 klas - sov. Mosk va. Slo va{ ka Lau ko, V., Tolmá~i, L. 2004: Slo ven sko. Geo gra fia pre 2. ro~ník gymnázií. Bra ti sla va. Mi ~ian, L., Bizu bová, M., Kusen dová, D., Maka rová, E., Minár, J., Pau lov, J., Plesník, P., Triz na, M. 2002: Geo gra fia pre 1. ro~ník gymnázií, 1. diel. Bra ti sla va. Mládek, J., Korec, P., Otru bová, E., Slavík, V., Spi {iak, P. 1994: Geo gra fia pre 1. ro~ník gymnázií, 2. diel. Bra ti sla va. Sr bi ja \uri}, V. 2002: Geor ga fi ja za II raz red gim na zi je. Beo grad. Ga vri lo vi}, L., Gavri lo vi}, D. 2004: Geo gra fi ja za I raz red gim na zi je. Beo grad. Raki}evi}, T., Duki}, D. 2001: Geor ga fi ja za I raz red gim na zi je. Beo grad. Rodi}, D. 2002: Geo gra fi ja za I ili III raz red sred nje {ko le. Beo grad. Rodi}, D. P. 2001: Geo gra fi ja za I ili III raz red sred nje {ko le; u I raz re du za sve sru~ne {ko le, u III raz re du za gim na zi je. Beo grad. 105 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ [pa ni ja Con cep cion Muñoz-Del ga do, M. 2003: Geo gra fia. Madrid. Her re ro Loren te, J., Can cer Pomar, L., Fidal go Hija no, C., Olle ro Oje da, A., Por tugal Orte ga, J. A. 2001: Geo gra fia. Madrid. Ru bio, N., Roiz Gar cia, J. M., Fuen tes, E. D. 2003: Cien cas de la Tier ra y del Medio Ambien te. Madrid. Vi ves, J. M. R. 2003: Ede be. Madrid. [ved ska Östman, P., Bar re fors, O., Luk sepp, K. 2003: Geo gra fi: männi skan, resu ser na, miljön. Stock holm. Pers son, T., Por sne, T., Anders son, B., Anders son, G. 2007: Geo gui den. Malmö. Svan feldt, K., Svens son, M. 2000: Medan jor den snur rar. Stock holm. [vi ca Bär, O. 1977: Geo grap hie Euro pas. Zürich. Bär, O. 1983: Geo grap hie der Schweiz. Zürich. Bär, O. 1985: Geo grap hie der Kon ti nen te. Zürich. Da niel li, G., Back haus, N., Lau be, P. 2006: Wirtsc hafts geo grap hie und glo ba li sier ter Leben sraum. Zürich. Lau be, P., Rossé, F. 2004: Ant hro po geo gra fie: Kul tu ren, Bevölke rung und Städte. Zürich. Scher ten leib, M. H., Egli-Broz, H. 2004: Grund la gen Geo gra fie: Auf ga ben des Fachs, Erde als Him melskörper und Kar to gra fie. Zürich. Tur ~i ja Gültepe, A., Güncegörü, B., Kılıçarslan, S., Pural, A., Aydın, A., Turoğlu, B., Yıldırım, D., Görer, H. M., Zeytçioğlu, S. 2007: Ortaöğretim Coğrafya 11, Ders Kitapları. Ankara. Gültepe, A., Kiliçarslan, S., Yenmez, N., Turoğlu, B., Atıcı, B., Fırat, B., Yıldırım, D., İsler, M., Zeytçioğlu, S. 2009: Ortaöğretim Coğrafya 10, Ders Kitapları. Istanbul. Oruç, E., Güncegörü, B., Muslu, G., Pural, A., Aydın, A., Uysun, E., Görer, M. H., Türedı, M., Çakir, Z. 2007: Ortaöğretim Coğrafya 9. Istanbul. Ukra ji na Bi ljavs’kyj, H. O., For duj, R. C., Kosti kov, I. J. 2000: Osnovy eko lo gi~nych znan’: probnyj masovyj pidru~nyk dlja u~niv 10–11 kla siv sered nich zahal’ noos vit nich zakladiv. Kijev. Dit ~uk, I., Zasta vec’ka, O. 2006: Heo hra fi ja: der àv na pid sum ko va ate sta ci ja, 11 klas. Ter no pil’. Ru~ ka, B. P. 2006: Eko no mi~ na i social’na heo hra fi ja: pidru~nyk dlja 10 kla su zahal’noos vit nih nav ~al’nyh zakla div. Kijev. 106 GEORITEM 18 Si ro ten ko, A. J. 2001: Eko no mi~ na i social’na heo hra fi ja Ukraïny: probnyj pidru~nyk dlja 9 kla su zahal’noos vit nih nav ~al’nyh zakla div. Kijev. Za ho rod nij, V. V., Roma no va, V., Linen ko, O., Hri no, T. 2003: Eko no mi~ na i social’na heo hra fi ja svi tu: pidru~nyk dlja 10 kla su seredn’oï {koly. Zapo rò nij. Za stavnyj, F. D. 2000: Eko no mi~ na i social’na heo hra fi ja Ukraïny: pidru~nyk dlja 9 klasu seredn’oï zahal’noos vit noï {koly. Kijev. Zdru è no kra ljes tvo Ber ming ham, S., Fer ret ti, J., King, L., Kin nin ment, D., Ryan, C., Tid marsh, C., Totter - dell, R., Yates, G. 2000: Chan ging envi ron ments. Oxford. Broad ley, E., Cun ning ham, R. 2000: Core the mes in geo graphy. Human. Har low. Broad ley, E., Cun ning ham, R. 2000: Core the mes in geo graphy. Physi cal. Har low. Digby, B., Ber ming ham, S., Butt, G., Car pen ter, P., King, L., Ran ger, G., Robin son, R., Tid marsh, C. 1996: The human envi ron ment. Oxford. Digby, B., Fer ret ti, J., Flin toff, I, Owen, A., Ryan, C. 2001: Glo bal chal len ges. Oxford. Digby, B., Fer ret ti, J., Flin toff, I., Kin nin ment, D., Loft hou se, R., Ran ger, G., Yates, G. 1995: The physi cal envi ron ment. Oxford. Wit he rick, M., Elco me, D., Law, N., Robin son, R., Tho mas, M., Warn, S., Wood field, J. 1997: Envi ron ment and Peo ple. An Inte gra ted Cour se for A and AS Geo graphy. Chel ten ham. 10 Sez nam slik Sli ka 1: Vedênje se lah ko ude ja nji le prek zna nja: dejav ni ki ter raz mer ja med posa mez ni ki in drù be ni mi sku pi na mi v izo bra è va nju (Fridl, Urbanc in Pipan 2009, 386). 17 Sli ka 2: Kri vu lja spo mi nja nja na narav ne nesre ~e (Ko mac 2009, 207). 19 Sli ka 3: Upo do bi tev Ribe faro ni ke v cerk vi sv. Lam ber ta v Rutu. 28 Sli ka 4: Upo do bi tev Ribe faro ni ke na zvo ni ku cerk ve Mari ji ne ga ozna nje nja v Crn gro bu. 29 Sli ka 5: Naslov ni ce pub li ka cij o Jè ku Snè ku (No vak 2004; 2006; 2007; 2008; 2009). 32 Sli ka 6: Orga ni za ci ja Med na rod na stra te gi ja za zmanj {e va nje narav nih nesre~ je skupaj z UNICEF-om pri pra vi la namiz no igro Ris kland, ki jo zara di lah ke pri red be upo rab lja jo v raz li~ nih drà vah (Ris kland … 2010). 34–35 Sli ka 7: Med raz sè nost jo nesre ~e in nje no medij sko pokri tost jo ni jasne pove za ve (Car ma … 2006, 6). 37 107 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Slika 8: Spletna stran Videolectures.net ponuja brezpla~no dostopne videoposnetke predavanj. 38 Sli ka 9: Izsek iz Goo glo ve ga zem lje vi da, kjer je z barv no les tvi co pri ka za na oce na {ko de po orka nu Katri na v Zdru è nih drà vah Ame ri ke leta 2005. Modra bar va ozna ~u je poplav lje na obmo~ ja, zele na obmo~ ja z nez nat no {ko do, rume na obmo~ ja z zmer no {ko do, oran` na obmo~ ja z znat no {ko do in rde ~a obmo~ ja z ve li ko {ko do (Goo gle … 2010). 40 Sli ka 10: Izsek iz Goo glo ve ga zem lje vi da, ki z barv no les tvi co pri ka zu je mag ni tu do in oce no {ko de po potre su na Hai ti ju leta 2010, z zna ki pa so ozna ~e ni hipo cen tri glav ne ga potre sa in popo tre snih sun kov (Goo gle … 2010). 41 Sli ka 11: Skav ti poma ga jo pri odprav lja nju posle dic narav ne nesre ~e – popla va v @elez ni kih sep tem bra 2007. 43 Sli ka 12: Infor ma tiv na tab la o skal nem podo ru iz leta 1348 na Dobra ~u. 44 Sli ka 13: Nazo ren pri kaz na Dobra ~u, da podo re pov zro ~a jo raz po ke v kam ni ni. 44 Sli ka 14: Naslov ni ca zlo èn ke o poti, ki so jo v nem{ kem Dresd nu posta vi li po popla vah leta 2002 (Hoch was ser le hrp fad Dres den 2010). 45 Sli ka 15: Ude le èn ci pri lò nost ne raz sta ve o idrij skem potre su leta 1511 v Mest nem muze ju Idri ja so se lah ko preiz ku si li v po tre sno var ni grad nji. 46 Sli ka 16: Zem lje vid z re zul ta ti delav nic o na rav nih nesre ~ah (Na tu ral disa ster … 2010). 48 Sli ka 17: Naslov ni ca u~ne ga na~r ta za pouk geo gra fi je v slo ven skih gim na zi jah. 54 Sli ka 18: Drà ve, ki ima jo pou ~e va nje o ne sre ~ah vklju ~e ne v u~ ne na~r te osnov nih in sred njih {ol, v pri mer ja vi s tako ime no va nim indek som izo bra è no sti. 55 Sli ka 19: Ver jet nost ni dia gram eko nom ske uspe {no sti izve de nih za{ ~it nih ukre pov po spro ì tvi dro bir ske ga toka v Logu pod Man gar tom novem bra 2000 (Ku melj in Ger {ak 2011, 139). 56 Sli ka 20: Izbra no gra di vo o na rav nih nesre ~ah za nem{ ke u~i te lje. 59 Sli ka 21: Knjì ni ca In{ti tu ta Georg Eckert za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov v Braunsch wei gu v Nem ~i ji. 63 Sli ka 22: Sta rost ne stop nje in izo bra è val ni sistem v iz bra nih evrop skih drà vah – Nem ~i ja, [pa ni ja, Polj ska in Slo ve ni ja (knjì ni ca In{ti tu ta Geor ga Ecker ta za med narod no preu ~e va nje u~be ni kov). 64 Sli ka 23: Sta rost ne stop nje in izo bra è val ni sistem v iz bra nih evrop skih drà vah – Por tu gal ska, Nizo zem ska, ^e{ ka in Bel gi ja (knjì ni ca In{ti tu ta Geor ga Ecker ta za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov). 65 Sli ka 24: Naslov ni ce neka te rih pre gle da nih u~be ni kov. 67 Sli ka 25: V bri tan skem geo graf skem u~be ni ku Geo graphy Mat ters 1 so narav ne nesre ~e pred stav lje ne s prob lem skim pri sto pom in opi si pri me rov. 68 108 GEORITEM 18 Sli ka 26: Izbra ne stra ni o na rav nih nesre ~ah v evrop skih sred nje {ol skih geo graf skih u~be ni kih iz Fran ci je, Srbi je, Zdru è ne ga kra ljes tva in Tur ~i je. 69 Sli ka 27: Pov pre~ ni delè stra ni v geo graf skih sred nje {ol skih u~be ni kih, ki vse bu je jo opi se narav nih nesre~ po drà vah. 72 Sli ka 28: Narav ne nesre ~e v geo graf skih sred nje {ol skih u~be ni kih po drà vah, izra è ne z de le èm stra ni, name nje nih opi som narav nih nesre~. 73 Sli ka 29: Pov pre~ ni delè stra ni z opi si narav nih nesre~ v u~ be ni kih po evrop skih regi jah. 74 Sli ka 30: Pri za de ti pre bi val ci zara di poplav leta 2004 v iz bra nih evrop skih drà vah (Gap min der 2010). 80 Sli ka 31: Izdat ki na dija ka gle de na vi{i no sred stev, name nje nih izo bra è va nju, v pri mer ja vi s ce lot nim bru to doma ~im proi zvo dom na pre bi val ca v iz bra nih evrop skih drà vah leta 2004 (Gap min der 2010). 81 Sli ka 32: Delè vse bin o na rav nih nesre ~ah v slo ven skih geo graf skih u~be ni kih gle de na drù be no-po li ti~ ne siste me na ozem lju dana{ nje Slo ve ni je. 82 Sli ka 33: U~ni na~rt izbir ne ga osnov no {ol ske ga pred me ta Vars tvo pred narav ni mi in dru gi mi nesre ~a mi. 86 11 Sez nam pre gled nic Pre gled ni ca 1: Pro gram za izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah – pri mer iz Tur ~i je (Di sa ster edu ca tion … 2007, A-173). 52 Pre gled ni ca 2: Drà ve s pou ~e va njem o na rav nih nesre ~ah v os nov ni in sred nji {oli (pov ze to po Wisner 2006, 11). 57 Pre gled ni ca 3: Nedav ni ukre pi za izbolj {a nje var no sti {ol ter izo bra è va nja o zmanj {e va nju ogro è no sti zara di narav nih nesre~ (Di sa ster edu ca tion 2007, doda tek 6). 58 Pre gled ni ca 4: [te vi lo pre gle da nih u~be ni kov in stra ni ter {te vi lo stra ni z opi si narav nih nesre~ in delè teh stra ni po posa mez nih evrop skih drà vah, pre gle da nih v knjì ni ci In{ti tu ta Georg Eckert za med na rod no preu ~e va nje u~be ni kov v Braunsch wei gu. 70–71 Pre gled ni ca 5: [te vi lo opi sov kon kret nih narav nih nesre~ v evrop skih geo graf skih u~be ni kih. 78 Pre gled ni ca 6: Dele ì stra ni z obrav na vo narav nih nesre~ v evrop skih u~be ni kih, opi si kon kret nih pri me rov ter dogod kov, `rtev in gos po dar ske {ko de zara di narav nih nesre~ v Evro pi v ob dob ju med leto ma 1900 in 2005 (Urban habi tat … 2010). 79 109 Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evro pi Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~ Sez nam knjig iz zbir ke Geo ri tem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smre kar, Dra go Klad nik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 Da vid Bole, Fran ci Petek, Mar jan Rav bar, Peter Repo lusk, Maja Topo le: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih 6 Mar jan Rav bar, David Bole: Geo graf ski vidi ki ustvar jal no sti 7 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju 8 Ma ti ja Zorn, Blà Komac: Ze melj ski pla zo vi v Slo ve ni ji 9 Marjan Ravbar: Raz voj ni dejav ni ki v Slo ve ni ji – ustvar jal nost in nalò be 10 Janez Nared, Damjan Kava{: Sprem lja nje in vred no te nje regio nal ne poli ti ke v Slo ve ni ji 11 Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji 12 Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vpra{anja Alp 13 Lu~ka Àman Momirski, Drago Kladnik: Preobrazba podeèlske kulturne pokrajine v Sloveniji 14 Jani Kozi na: Pro met na dostop nost v Slo ve ni ji 15 Mimi Urbanc: Po kra jin ske pred sta ve o slo ven ski Istri 16 Ale{ Smre kar, Bojan Erhar ti~, Mate ja [mid Hri bar: Kra jin ski park Tivo li, Rò nik in [i{en ski hrib 17 Ma te ja Ferk, Uro{ Ste pi {nik: Geomorfolo{ke zna~ilnosti Rakovega [kocjana 18 Blà Komac, Mati ja Zorn, Rok Cigli~: Izo bra è va nje o na rav nih nesre ~ah v Evropi 110 Georitem 18 NSL_Georitem 14 NSL.qxd 22.11.2011 14:23 Page 1 18 BLA@ KOMAC IP MATI JA ZORN ORV ROK CIGLI^ E VHA^E IZOBRA@EVANJE RSE N O NARAVNIH IHNV NESRE^AH ARA N V EVROPI OJENAVE@ARBO : IZ I^L IG . C , RNRO http://zalozba.zrc-sazu.si . Z ISSN 1855-1963 , MCAMO € . KB 9 2 1 6 9 8 7 4 3 3 3 4 5 15,00 GEORITEM 18 GEORITEM 18