Kapujte VOJNE BONDEI Najstarejil I slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte i 1 VOJNE BONDEI 1 The Oldest ! Slovene Daily m g In Ohio Beit Advertising Medium 1 VOL. XXVIL—LETO XXVIl. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) DECEMBER 28, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 299 Ameriška ofenziva udarila Nemce na obeh krilih Rusi razklali Nemce, zajete v Budimpešti Jugoslovanska rešilna ladja Rdeča vojska vdrla v madžarsko prestolico od treh strani LONDON, 27. decembra. — j Ruske čete so danes udarile, preko vzhodne struge reke Do- j nave severno od obkoljene Bu-, dimpešte in zavzele otok Szen- j tendrei na reki. Rdeča vojska je j s tem razklala posadko Nemcev | 'n Madžarov, ki se nahaja v! prestohci, na dva dela. i Del osiščnih sil je bii pognan | v gorati tei-en severno od Bu ■ i dimpešte, medtem ko je bil del j posadke zajet v kleščah ruske i ^oči v notranjosti mesta. Prodiranje proti Avstriji ' Druge sovjetske edinice so vdrle v Budimpešto z zapadne, južne in vzhodne strani. Med drugim naznanja sovjetski ko-%unikej, da so Rusi zavzeli me-stno okrožje Kelenford na juž-^ozapadni strani Budimpešte. Sile maršala. Tolbuhina so ^cd tem udarile naprej na svoji ofenzivi proti Avstriji in za-vzele važno železniško postajo elsogalla, ki leži 24 milj za-Padno od Budimpešte. Tako se dve ruski armadi, l^aršala Tolbuhina in maršala Malinovskega od dveh različnih strani nahajata samo okrog 93 od Dunaja in 65 milj od slovaške prestolice Bratislave. Gornja slika kaže prizor ob priliki sprejema v uradu Ameriškega odbora za jugoslovansko rešilno ladjo. Mali Leo Radica krsti simbolični "Relief Ship" v prisotnosti (od leve proti desni); Lt. Gol. Anthony. Neveleff, ki je bil v Jugoslaviji kot član ameriške vojne misije, Mrs. Joyce Balokovič, me-tropolit Benjamin in Mr. Zlatko Balokovič, predsednik Vojno-relifnega fonda Amerikancev južno-slovanskega porekla. Delo za obnovo elektrarn v Rusiji _ Moskva, 22. decembra (O. ) — Boris Vedenejev, podočnik komisarja za električne ^aprave, je izjavil danes tukaj, 8- bo električni sistem v osvo-ojenih ruskih predelih na svoji stari predvojni višini v teku prihodnjih dveh let. Kaj to po-d^ni, je razvidno iz dejstva, da I® sistem v južni Rusiji dajal ^tno preko 10,000 milijonov ki-ovatnih ur. Nemci so na svo- Jem umiku vse popolnoma porušili. Obnova pa bo izvršena v še ^nogo večjem obsegu. Od leta ^45 naprej nameravajo Rusi podvojiti obstoječe naprave. Bingo morda pojde? y državi Ohio je bil pred par bingo za dobrodelne name-legaliziran. Znano je, da ss J® to zgodilo vsled pritiska na ^akonodajo od strani katoliških 1'ogov, katerim bingo nudi vir ^^likih dohodkov. Sedaj, ko je ^vezna vlada ukazala, da se s 3. januarjem zapre vsa konjska irkališča v deželi, pa se je po-3a-vilo gibanje, da se bingo zo-da na "črno listo." Več čla-Hov državne ^zakonodaje iz Cle-Manda je izjavilo, da so pripravljeni glasovati proti bingu ^ interesu vojnega napora. Novi grobovi FRANK MICKOVIC Včeraj zjutraj je nagloma preminil na svojem domu Frank Mickovic, star 74 let, stanujoč na 14717 Darwin Ave.-Doma je bil iz sela Otrovanec na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. Bil je član društva Sloboda št. 235 HBZ. Tukaj zapušča hčer Anno, poročeno Nestick, šest sinov: Franka, Stephena, Petra, Gilberta, Wesley a in Johna, ter sestro Maiy Soinger. Žena Anna mu je umrla leta 1938. Pogreb se bo vršil v soboto ob 10. ari zjutraj iz pogrebnega zavoda .August F. Svetek, 478 E. 152' St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopališče. * * » JOHN DVOKABIC V Lakeside bolnišnici je včeraj popoldne preminil John Dvorabič, star 56 let, stanujoč na 14710 Sylvia Ave. Doma je bil iz sela Novo brdo, občina Dovgo Reso na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1909. Bil je član društva Sloboda št. 235 H. B. Z. Zapušča ★ Naši fantje-vojaki ★ ★ B. M. 3/c Frank J. Stopar, sin Mr. in Mrs. Frank Stopar, 18910 Chickasaw Ave., se najlepše zahvaljuje vsem za darila in voščila. Vošči vsem veselo in srečno novo leto! Poskusen atentat na Churchilla na atenski ulici ATENE, 28. decembra. — A'ceraj zgodaj zjutraj je bil o (1 d a n iia premier ja Churchilla iz zasede strel, lii je svoj cilj zj>rešil in ranil neko mlado žensko, ki je st?la 300 sežnjev proč. Atentat na premierja je bil jKiskušen pred britskim poslaništvom. Na konferenci /,a pomirjen je Grške so vse politične struje pristale na organiziranje regejitskcga s\'e-ta, in ministrski predsednik George Papandreou, za katerim je stala Anglija, je takoj ponudil svojo resigna-cijo. Toda med tem ko se je vršila konferenca, so zunaj še vedno pokali streli in britska artilerija je nadaljevala z obstreljevanjem levičarskih sil. Churchill je na konferenci s časnikarji izjavil, da bosta ra konferenci, ki se sestane v bližnji bodočnosti, premier Stalin in predsednik Roosevelt z njim vred obravnavala grško vprašanje. j Se vidi preokret I Vatikana glede položaja v Franciji Na dopustu se nahaja Cpl. Henry Nagode, sin Mr. in Mrs. Frank Nagode, 125 E. 156 St. Dne 3. januarja se zopet vrne v Fletcher General Hospital, kamor je bil poslan v svrho zdravljenja za ranami, katere je dobil v akciji v Franciji. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Dva Amerikanca ubita nad Švico Znani francoski žurnalist j Pertinax, ki sedaj biva v Zed. : državah, napoveduje, da bo Va-; tikan, ki je vseskozi stal za re-kžimom maršala Petaina in podpiral "novi red" v Franciji, v I kratkem maršalu, ki se zdaj nahaja nekje v Nemčiji, obrnil hr-! ! bet in se izrekel za vlado gene- j I rala Charlesa de Gaulla. ; Do tega zaključka prihaja i ; vsled izjave, katero je nedavno, I podal Crancoski kardinal Tisse-' rant, ki biva v Vatikanu in je; j osebni zaupnik papeža • F i j a XIII. Tisserant je po potoVanju ' po Franciji, katerega je pod-i vzel očividno z odobravanjem : papeža podal izjavo, v kateri je 03tro obsodil Petaina. ; Petaiii ožigosan kot človek "brez morale" ''Med prvo svetovno vojno sem bil prideljen generalnemu štabu. Vedel sem že takrat na podlagi osebnih skušenj, da jsj i bil Petain defetist, in da je bil! i poleg tega človek brez vsakega | i moralnega ali verskega prepri-! : čanja. Vsled tega mu nisem ni-; i koli zaupal." : I V teh besedah se vidi oster | u k o !■ za tri druge francoske j kardinale, ki so tekoyi nemške' okupacije slavili Petaina. Kar-1 dinal Gerlier, nadškof v Lyo-| nu, je n. pr. 1. 1941 rekel: "Pe-| tain je Francija in Fraud j3[ Petain." Isto velja za kardinala j Suharda iz Pariza in kardinala | Lienarta iz Lille, in pa za pre-j late in visoko duhovščino, ki sel Naciji na belgijski fronti vrženi 5 milj daleč nazaj Amerikanci v Bastogne rešeni; zračna sila razbija nemška vozila. Nemci priznavajo krizo BERNE, Švica. — Na božični dan je bil na švicarsko-nem-ški meji sestreljen ameriški bombnik, pri čemur sta bila dva člana posadke ubita, šest je bilo interniranih, eden pa je pogrešan. Švicarska anti-letal- j® zbirala okrog pokojnega! PARIZ, Četrtek, 28. dec. — Nemški radio je snoči priznal, da zavezniške sile v Belgiji vodijo velike protinapade na obe krili nemške ofenzive v Belgiji. Luksem-bmški radio je naznanil, da so ameriške čete skrčile na-cijski vdor v Belgiji na najožji točki na 20 milj, medtem ko zavezniški glavni stan sporoča, da so rešilne čete po 5-miljskem napredku dosegle junaško posadko Amerikancev v belgijskem mestu Bastogne. Slika, katera se da napravit'.*--—:--, ... —-— ■ , 1 . /iraona sila v akciii iz poročil, ki so dospela iz raz- •' ličnih virov, je pr-vič po prete- Včeraj je bil zopet lep dan in ku več dni razveseljiva za za- zavezniška zračna sila je nada- vezniško stran. ijavala z razbijanjem nemških m okbpmh M*". posadko Vračajoči se letalci poročajo, Ja so ccste v ozadju fronte pol- Ameriška posadka v mestu aa uničenih motornih vozil. Basogne je bila od 20. decem- Korespondent Boyle poroča z bra popolnoma odrezana, am- belgijske fronte: p a k seje junaško borila na- "Po enajstih dnevih nepre- V z I i C ponovnim zahtevam za stanega bojevanja so prednje predajo. Ameriška oklopna ko- čete maršala v o n Rundstedta Iona, katera jo je dosegla po tako izčrpane telesno in kar ss 5-miljskem prodiranju od juž- dče materijala, da so očividno ne strani, je danes posadko do- nesposobne nadaljnih napadov. segla in zmanjšala nemški pii- Pripovedovanje ujetnikov je v tisk nanjo, i vseh slučajih isto — da že exi Poročila s fronte pravijo, da ali dva dni niso dobili nobenega so Amerikanci na omenjenem živeža in da je položaj, kar S3 sektorju fronte udarili s težki- tiče drugih potrebščin, enako mi silami in napravili globok resen. vdor v nemško krilo na jugu. Nemci zažigajo oklopna vozila Berlin priznava potežkoče VILE ROJENICE Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Fred Race ter prinesle ^a božič zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo Evangeline Smith. Mati Mr. in Mrs. Frank Race, 448 E. 158 St., zopet stari oče in stara mati. Čestitamo!, v , . , " ' TT 1 i-v in dete se nahajata v Huron žalujočo soprogo Helen, hcer;^, , , , .. .. . , , Helen, sina Ptc. Josepha, ki selKd' l^ko sta postala nahaja z armado v Belgiji, in v stari domovini zapušča dve sestri Rose in Thereso ter brata Michaela. Pogreb se bo vr.-šil v soboto ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopališče. ska artilerija je streljala na a-meriško letalo, ko je slednje tpkom bombardiranja dveh obmejnih nemških krajev spustilo bombe na švicarsko mesto Thayngen. En Švicar je bil pri tem ubit, osem je bilo ranjenih in prizad-jana je bila znatna materijalna škoda. Velik požar Snoči je v nekem skladišču gradbenega materi jala v dolini reke Cuyahoga v "Flats" izbruhnil požar, ki je petnadstropno, poslopje skoro popolnoma uničil. Ogenj je gasilo pet požarnih oddelkov, predno so ga spravile pod kontrolo, škoda se ""i'« 7^"' ^ I ... . ralne znamke, da bo cunprej poraženo ceni na četrt milijona dolarjev.. ogigg«. in vse. kar ono predstaTijp.' kardinala Baudrillarta, rektor-1 ja katoliške univerze v Parizu, I ki se je odprto zavzemal za 'no- j vi red" v Franciji. j Nižja duhovščina je stala z ljudstvom ; Resnica je, piše Pertinax, da| je nižja duhovščina v Franciji Vi nasprotju .3 kardinali in visoki- ] mi prelati,^ v splošnem ostala' zvesta Franciji in preprostemu i ljudstvu in ga podpirala v od-; poru proti kolaboratorjem in nacijem. Sveta stolica, ki želi obdržati ozke stike s Francijo, katera se poraja, se je očividno odločila spremeniti svoje stališče, ker želi biti na strani večine. Berlinski radio je včeraj pri- Ameriški korespondent, ki se znal, da so se nekatere nemške nahaja z Amerikanci v Belgiji, -jile v Luksemburgu umaknile v poroča, da Nemci v okolici utrjene postojanke, in pripove trga Celles, ki je padel v ame- iujejo tudi o mogočnih protina- riške roke, zažigajo svoja last- padih, ki jih zavezniške sile na oklopna vozila, iz česar S3 \/prizarjajo na nemške linije s sklepa, da je nacijem začelo pri- severne strani. manikovati gasolina. ! „ i Eno nemško poročilo pravi. To se dogaja na točki, kjer da so posebno trpki napadi brit- so Nemci dospeli najbližje reki ,3kih divizij, ki so stopile v ak- Meuse. O tem se je zvedelo od jijo vzporedno z neko ameriško letalcev, ki so se vrnili s pozo- divizijo, ki je bila umaknjena rišča. izpred Aachena. Vesti iz življenja ameriških Slovencev t)e Righter oproščen Bivši mestni klerk John De ^Shter' je bil včeraj od priziv-sodišča oproščen, za nje-^ovo ženo Susan pa je bila od-®jena nova obravnava. Oba sta ^ & na okrajni sodniji poprej ^ PODRUŽ. ŠT. 39 SANS \ Jutri večer, ob 8. uri se vrši seja podružnice št. 39 SANS, v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Radi važnosti, se prosi vse zastopnike, kot tudi posamezne člane, da se gotovo udeležijo. Drobljenje nemških obramb v južno-vzhodni Evropi TO SMASH NAZI . M D 'SOUTHEAST DEFENSE LETNA SEJA Jutri večer ob 8. uri se vrši letna seja podružnice št. 48 S. A.N.S. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se žena in pronajdena krivim i društvene zastopnike in posa- i mezne člane, da se je polnošte-j vilno udeležijo. obte; Sodelovanja pri volilni goljufiji 22. vardi. PROSPBcrive RUSSIAN DMVtS Strasbourg RMAN ngsbwg ^ig^Z^ich Ihnshruc udapest SWITZERLAND., ^ •Oradea BRENNER ^?ROMAN1 PROSPECTIVE RUSSIAN- ^ ,r —« YUGOSLAV DRIVES____ MjOMihs RAIlItaUtS liSpeiiS Puščice na zgornji zemljevidni karti predstavljajo načrt za uničenje nemške oborožene sile v južni in centralni Evropi, ki ga izvajajo sile Rdeče vojske, katerim pomagajo v Jugoslaviji borci maršala Tita. Rusi, ki prodirajo proti Štajerski, imajo po tem načrtu od tam udariti skozi Slovenijo in na ta način odrezati pot nemškim silam, ki stoje nasproti zavezniškim četam v severni Italiji. West Middlesex, Pa. — John Valentinčič, sin Toneta Valen-: tinčiča, ki služi pri mornarici od leta 1943, je prišel na 30-j dnevni dopust domov k star- ■ šem. On je bil zadnje čase v Afriki, Italiji in Franciji in zD-j pet obratno, nato pa nazaj v Ameriko. Poskusil je mnogo in tudi prinesel veliko spominov. Manganese, Minn. — Dne 12. decembra je umrl Jakob Ravnikar, star 58 let in doma z Gorenjskega. Meseca julija 1. 1. so mu odrezali levo nogo pod kolenom, prošlega novembra pa ja izgubil drugo nogo. Zapušča bolno ženo, tri hčere in pet sinov. • ! Elizabeth, N. J. — Družina Skarl je prejela obvestilo od vojnega departmenta, da je v j Franciji pogrešan njen .sin To • | ny. i Willard, Wis. — Tukaj je u-| mrla Mary Perko, doma iz Am ■ brusa. Zapušča moža, sedem sinov, dve hčeri in več vnukov, v Clevelandu pa sestro Ivano Mišmaš, v Pueblu, Colo., brata, in sestro v stari domovini, i Walsenburg, Colo. — Druži- na John Lepich je bila uradno obveščena, da je od 13. oktobra pogrešan njen sin S/Sgt. Walter J. Lepich. On je bil topni-čar na bombniku B-24 in se ni vinil s poleta nad Nemčijo. West Newton, Pa. — Na bojišču v Franciji je 10. avgusta padel Louis Tekavc, star 20 let. Zapušča starše, štiri sestre in šbiri brate, od katerih je e-den pri mornarici. — Dne 20. oktobra je umrla radi srčne napake Marv Vertačnik, stara 67 let. Za; ica moža, šest hčera in dva ,inova. — K trgovski mornarici je šd prostovoljno Anton Oblak, star 28 let. Nje-<;ov brat je pri vojakih že štiri leta. — V Franciji je tudi padel Daniel Kohel, sin Alojzija Kohla. Zapušča starše, šest bratov in sestro. KDO IMA ZABOJ V nedeljo, dne 17. decembra se je v spodnji dvorani pri prireditvi božičnice Mlad. pev. zbora na Waterloo Rd. pozabilo majhen zaboj. Kdor ga je pobral je prošen, da ga odda do-movemu oskrbniku na Waterloo Rd. / STRAN 2. ' ENAKOPRAVNOST 28. decembra, 1944 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" u ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIB AVENUE — HENDERSON 5311-13 Iss jcd Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) Bv Carrier In Cleveland and by MaU Out of Town: iPo raznažalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ___________________________________________________________________..$6.50 For Half Year — (Za pol leta)................................................................. 3.50 Por 3 Months — (Za 8 mesece) _:....................................................................... 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): for One Year — iZa celo leto) _______________ Pot Half Year — (Za pol leta)___________ for 3 Month# — (Za S meeece) ____________________ .......$7.50 ______4.00 _____2.25 »• or Europe, Boutb America and Other Foreign Countrlei: ; Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske oržavej: . l ur One Year — (Za celo leto) ___________________________________ for Hall Year — (Za pol leta)........ ________________W.00 —.....-........ 4^0 fcwLered lut Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Churchill in Jugoslavija v svoji koloni z dne 19. decembra je znani ameriški komentator Jay Franklin, ki jo priobča med drugimi tudi clevelandski "Plain Dealer," vzel za predmet diskusije "jugoslovanski - problem." Franklinov članek je skrajno zanimiv in do gotoye meje morda avtoritativen. Kot nekdajni uradnik v ameriški konzularni službi ima Franklin baje še danes dobre stike ,!z državnim depart-mentom v Wasliingtonu. Franklin domneva, da bo Angaja v bližnji bodočnosti po giškem vzorcu hladnokrvno začela mešati štrene v Jugoslaviji, z namenom, da izpodkoplje tla maršalu Titu, ker ne mara, da bi vpliv Rusije segal do Jadranskega morja, in da bo Churchill s to mislijo na vidiku napel vse sile, da spravi nazaj na krmilo velesvbsko kiiko s kraljem Petrom vred, ki bo skrbela, da bo Jugoslavija dobila centralistično uredbo, v kateri narodi Jugoslavije zopet postanejo lakaji beograjske "čaršije." To se pravi, da se v Jugoslavijo vrnejo iste razmere, ki so bile tam pied vojno. Britski toriji ne marajo demokracije in fede-lalizma v Jugoslaviji, ker se boje, da bi se tako urejena federacija južnoslovanskih narodov naravno nagibala k Rusiji, to pa da bi bilo nevarno za britsko "življensko črto" skozi Sredozemlje. Kar se Rusije tiče,'domneva Fianklin,'du." bo njeno seganje v jugoslovanske zadeve izključeno, ker sta se Churchill in Stalin "sporazumela" glede delitve "sfere vpliva" v južnozapadni Evropi, ampak ker očividno ni gotov, da tak "sporazum" obstoji," pievidno dostavlja, ' Louis Adamič je v svoji knjigi "My Native Land" z veliko potrpežljivostjo pojasnil razpoloženje in hotenje ljudstva v Jugoslaviji. Nič ni pretiraval niti olepšaval, temveč pribil fakta, kakršna so. Vse, kar se je dogodilo v Jugoslaviji od takrat in kar se dogaja tam danes, je Adamič stvarno analiziral in s skoro preroško točnostjo napovedal. Tisti, ki so ga vsled tega sramotili in se mu rogali, stoje danes osramočeni pred javnostjo kot navadni tepci. Klavei'no presedlanje bivšega ministra Franca Snoja ob enajsti uri, potem ko ga je Adamič, katerega je skušal rabiti za svoje orodje, razgalil do nagega in v javnosti, prikazal njegovo zaviatno r o varjen je proti Osvobodilni fronti v Sloveniji, je zadnji člen v neovrgljivi verigi dokazov za točnost in pravilnost razlage, katero je Adamič podal o borbi v Jugoslaviji. Adamič pa je v svoji knjigi povedal še nekaj. Rekel je, da ne želi, da bi brit&ka ali ameriška diplomacija ustvarila v Jugoslaviji tak položaj, da bi bili člani Osvobodilne vojske nekega dne prisiljeni streljati na ameriške in druge zavezniške vojake, ki bi bili poslani tja, da pod krinko "reda in miru" vsilijo narodu ljudi, ki so ga enkrat pomagali pahniti v prepad, in ki se torej morejo vrniti k oblasti edino preko tiupel osvobodilnih borcev. Tragedija, ki se sedaj odigrava na Grškem, je dokaz, kako prav je imel Adamič, ko je svaril pred takimi političnimi pustolovščinami. Kar se Amerike tiče, se vsaj za enkrat upira slediti Chu^chillovi politiki, in če bo na svojem stališču vztrajala, se v Jugoslaviji ne bo nikdar zgodilo to, kar se danes dogaja v nesrečni Grški. Ameriškemu državnemu depaitmentu je dobro znano, da to kar dela Churchill na Balkanu ni volja angleškega ljudstva, in da je bila zaupnica, katera mu je bila izrečena v parlamentu, dejansko izsiljena. Kot vojni vodja ima mož neoporekljive zasluge za Anglijo in za ostali &vet, ampak to še ne pomeni, da ima prav, ko skuša osvobojenim narodom Evrope vsiliti ideje o vladnih formah, Id so preživele svoj čas. Potrebno je, da državni tajnik Stettinius to uljudno, ampak odločno pove poslancem, ki jih je Churchill poslal v Washington, da ga pridobijo za svoj "Jugoslovanski program." In pojasni naj jim, da Amerikanci, ki so že pred več kot 150 leti vrgli kraljevska veličanstva med staro šaro, gotovo nimajo namena, da bi odrekali pravico do republike Jugoslovanom, ki so s svojim ^rezprimernim junaštvom dokazali, da so narod, ki je ziel, da sam in brez Zunanjih pomagačev odloča o Bvoji usodi. UEEDNEK0VA POŠTA da z ozirom na velik rizik, ki ga je Churchill podvzel, da izključi sovjetski vpliv na Grškem, gotovo ne bo dopustil, da bi ruski vpliv prodrl do obale Jadranskega morja. Franklin potem nadaljuje: "Rizik te politike pa je v Jugoslaviji Vsekakor znatno večji kot pa na Grškem. Pivič so Jugoslovani slovanske krvi in jih veža z Ftusijo staro prijateljstvo. Stalin lahko vsak čas pokliče od mrtvih staro p-anslovansko politiko in s tem izpodkoplje kakršnekoli načrte, katere bi se napravilo glede vladne oblike med Južnimi Slovani." Britski program za restoracijo velesrbske reakcije pa ni v nevarnosti samo radi naravnega hotenja jugoslovanskih ljudstev in pa ker Rusija želi raztegniti svoj vpliv do Jadrana. Franklin odkrito priznava, da bo Anglija pri tem naletela na odpor tudi v Ameriki, "kajti r.ineriške javno mnenje še ni toliko 'izobraženo,' da bi bi o pripravljeno priznati, da je institucija monarhije uspešno sredstvo za pospeševanje politične stabilnosti n.ed razboritimi narodi južne in vzhodne Eviope." Vsled tega sodi Franklin, da bo poizkus za likvidacijo Titovih pai tiranov in za vpostavljenje kralja Petra najbrže poveča/. prepad, ki obstoji med britskim in ameriškim ])io-grami r ' glede politike v osvobojeni Evropi. S', jj članek o Jugoslaviji je Franklin zaključil z žari ri. o informacijo, da je Velika Britanija poslala v V ' irgton ^el roj posebnih poslancev, ki bodo v naprej /lušali dobiti uiadno odobiitev državnega tajnika juiniusa %a spr.membo programa, v Jugoslaviji. V 'X Grški vzgled nam je pokazal, da so angleški toriji s ( ''urchillom vred vsega zmožni. Dokler jim je bil Tito koiisten, so ga slavili, in lahko se torej zgodi, da ga bo sam Churchill, ki ga je v uri stiske poveličeval kot junaka in rodoljuba, zatajil in ga skušal diskreditirati kot voditelja "komunističnih razbojnikov." Ako bodo angleški toriji poskusili s to igro, ne smemo biti_pi*esenečeni. Zelo pa dv-jmimo, da, se bo Churchillu ta igra posrečila, nko bi se ta'.!,) d ;-ileč spozabil, da bi jo poskusil izvesti. Fia-sko, ,'d ga je doživela njegova umazana politika na Grškem, pa je bi .a dobi a šola, in ako Churchill ni prišel ob vso pamet, ne bo vtikid :--'o;'ih prstov v notranje jugoslovanske zadeve. V njegovi:n ■ stnem interesu je, da tega no stori, kajti opekel si jih bo celo bolj kot pa v Grčiji.' Pcrcčilo in zahvala • j SANSove podr. štev. 39 Cleveland, Ohio. — Mesec, j novembra je naša podružnic"! priredila koncert za takojšnj i j pomoč našim v domovini. Kma lu po koncertu smo poslali n i j ■glavni urad SANSa darovan > i vsoto kakor tudi zahvalo in i J mena vseh darovalcev. Z veseljem objavimo sedaj vgoto či ■. atega dobička od prireditve i ij jc J zahvalimo vsem'* sodeloval -, cem in posetnikonft, ter društ-; vom za prodane vstopnice. j 2]ahvaljujemo se iskreno pev kim zborom "Jadran" in "Slo-! van" za izvrstno proizvajanj pevske točke celega zbora, kakor tudi zborom "Sloga", "Zar-1 . ia" in "Glasbena Matica" z v I krasno petje skupin, duetov i i; posameznikov. Posebno globo-, ko nam je segla v srce pesem ^ 'Talcem", katero je podal Fran'ii Plut, • ker smo ravno izvedeli,' ia je pisatelj te pesmi sam po-' stal žrtev sovražnikove krogle.! Zahvalo so tudi deležni sprem -; Ijevalci pevskih točk za njih požrtvovalnost. Dobro razpoloženje ter paz-nost občinstva pa je spretn) obdržal vseskozi naš prvi govor-: nik in voditelj programa, Le,); Kmhlan. Za njim so se vrstili; naši gostje govorniki: g. Mar -1 kovič, Mirki) Kuhel, Janko Ro-' '-i i in Trito Fažo, častnik jugo-kluvan: ' ' mornarice. Vsem S3 ' iskreno zahvaljujemo za pre-I tresljive besede, ; Zahvaliti se moramo cvetličarju Slapniku za okrasek o-dra — palme; Johnu Pollock n , in njegovim vrlim pomočnicam v dvorani pa gre zahvala za i dobro delo pri izredno uspešni i I kolekti, kakor tudi Kristu što- kelnu kot desna roka na odru Progresivne Slovenke so gi' udejstvovale_ pri kolekti kako ■ tudi pri celi prireditvi. Ker t • ženske izvršujejo samo na se bi ogromno delo pri nabiranj ■ ; in pošiljatvi obleke, so delež ne posebne zahvale kot naše S3-delovalke. i Iskrena zahvala gre Cha?. Vertovšniku, predsedniku vese ličnega odbora — in celem ij njegovemu štabu, toča jem, kuharicam, ženam Gospodinjske-i ga odseka SND, natakaricam vratarjem in drugim, ker tako; delo je težavno in večkrat š nehvaležno. Delo Johna Tavčarja pri raz , pošiljatvi pisem in vstopnic te/, njegovo splošno "oskrbništvo"' denar ?, je hvale vredno. Ludvi •; ku Medvešku in njegovim vrlina pomočnikom in pomočnicam pr', ;rodaji pivskih listkov gre za- ■ hvala za pridno delo. Iz srca se zahvaljujemo vsem kateri ste pripomogli do tako krasViega uspeha. Na zadnji seji se je dokazalo, del odziv klicu za takojšnjo pomoč je še vedno močen ivi tudi narašč.i, John Tavčar nam je izročil ček za $200.00 od dru štva Makabejcev " C a r n i o 1 a Tent" št. 1288 T. M., John Gn-brenya nam je poslal ček z i $100.00 cd društva "Cleveland" št. 126 SNPJ; Joseph Hrvati i nam je izročil $50.00 za pevsk zbor "Sloga". Slovenski Narodni Dom v Maple Heights po slal Johnu Tavčarju ček za $25. Dobro poznani Dominik Kraši vec mu je izročil $100.00 (torej še en član pol-milijon-dolarskega kluba. Sedaj imamo v Clevelandu osem posameznikov a 1 i družin pri tej skupini). Izročil nam je Herman Gre ; bene $132.00, in sicer od sledečih; Po $10.00: Jack Obed, Anton Janša, Peter Valenčič, John Križmančič, Frank Tratnik, Mrs. Cerkvenik. Po $5.00: John Mihelich, Vincent Jurman, Joe Kodric, Anton Glaven, Thos. D. Yonchoff, Louis Majer, Joe Skerl, Luka Sitinger, Frank Gustinčič, Frank Sumrada, John Cedilnik. Po $2.00: John Košin, Frank Požar, Frank Šile, J. Kodric, Frank Smith. Po $1.00: Frank Čeprva, Neimenovan, Frank Močnik, Frank Zadnik, Neimenovan, Jack Kocjan, Vida Shiffrer. Janko Rogelj nam je izročil $35.00: Od Mary Kershisnik, Rock Springs, Wyoming, $15, in Frank Birtich, Waterloo Rd., pa $20.00. John Tavčar $10.00: — Od Mr. in Mrs. J. Pirc, $5.00 in Fr. Kačar $5.00. Vincenc Salmič $15.00 od e-ne družine, in sicer: John Sire $10.00; A. Sire, Agnes, Helen, in Virginija pa po $1.25. John Krebelj od Vincenca Ku-kcc $10.00. Feliks Štrumbel od Johna Metelko $10.00. John Pe-trič od Franka Trdan $5.00. Ludvik Medvešek od Antona Goriška $5.00. Dr. F. J. Kern nam je podaril dnevnico konvencije za takojšnjo pomoč. forej tukaj darovano $717;^ John Tavčar izročil preostanek i prireditve' $366.50; ter preja-1 nje poslane darove $2946.50 in, $200.00 n a m prinese skupno | vsoto $4,230.00, katera je bila! odposlana na glavni urad mese - j ca novembra. j Iskrena hvala vsem! , Spomnimo se mi, ob sto-let-1 niči našega pesnika - preroka; Simona Gregorčiča, na domovi-: no onstran morja in pomislimo, kako njegove besede z daljave; — časa donijo bridko resnico! v tem trenotku na naša srca in: v našo dušo: "O vdova tožna, zapuščena, ; Ti mati toliko sirot, i S krvjo, solzami napo jena. Ki bol poznaš le, nič dobrot . Kdaj to gorje pač mine ti? . Kdaj solnce zlato sine ti? , I i Imel je tudi Gregorič trdno j vero v dobro bratsko srce ker je zaklical: "Torej v kolo vstopimo. Roke, srce k zvezi dajmo ... Podajmo si roke, bratje in se ■ stre, delujmo skupno kot čebelice v panju, da olajšamo bedo in trpljenje, muko in bolest — "domovini." Važna seja podružnice štev. 39 se vrši zadnji petek, decembra 29. ob osmi uri zvečer v Slovenskem narodnem domu n,i St. Clair Ave. Prošeni ste vsi, društveni zastopniki kakor tudi posamezni člani, katerim ji;, usoda naših onkraj morja pri srcu, da gotovo pridete. Zti odbor Mary Križmančič, tajnica. Društvo "Državljan" nudilo pomoč Cleveland, Ohio. — Društvo "Državljan" št. 33 S. D. Z. so je na svoji letni seji spomnilo tudi svojih članov, kateri so bili prizadeti v zadnji katastrofi, ko je bila plinska eksplozija. Darovali so sledeči: Po $10.00: Društvo Državljan št. 33 SDZ; Dominik Kra-šovec, Frank Pajk. Po $5.00: O-tiljo Frank, Frank Kutnar in Louis Stopar. Po $2.00: Matija Zaman; po $1.00 Frank Vidmar in Frank Fabjan. — Skupaj $60.00. Prosi se še ostalo članstvo o-menjenega društva, da naj pomaga po svoji moči prizadetim članom. Želim vsemu članstvu vesele praznike in srečno in veselo novo leto 1945! Z bratskim pozdravom, Dominik Krašovec, predsednik nadzornega odbora. ŠKRAT n e f. {] M h Prisotnost duha Gospa Prepeluh je prišla obisk. Mož se je umaknil ,v sosednjo sobo in pustil ženo samo. Po eni uri pa, ko je mislil, da že zrak čist — vežna Vrata s" se odprla in zaprla —- .1® klical ze pred vrati svoji ženi "Ali je že baba odšla?" . "Da, ljubi mož, že pred GHO uro, zdaj pa imam ljubezniv O' bisk {fospe Prepeluhove." Slovo staremu letu Euclid, Ohio. — Ako preži-vimo še par dni tega leta, pa bomo priča celi zgodovini napisani v knjigi poslovnega leta 1944, katero bo kmalu zginilo v dolgo večnost. Vsi dnevi tega leta so politi s krvjo. V vsej tej furiji moritve in pobijanja s 3 je šlo samo za uničevanje in podiranje, kar je v potu svojega obraza naredila človeška roka. Vse te strašne dneve, katera smo preživeli, je bila borba za uničevanje vsega, kar je ustvarila božja in človeška roka. Vsa to so pa pričeli fanatiki, ker 30 hoteli zasužnjiti "ves svet Koliko naših ljudi je moralo v mučeniško smrt, na vse način.^ 30 morili kakor so si pač zamisliti mogli, samo da bi iztrebili narod iz tega sveta. V prvi vr-s a se moramo zahvaliti za pomoč našim ruskim bratom za njih hrabrost, drugič pa ameriškim delavcem za orožje i i našim ameriškim junakom, k' no obvarovali našo domovino, da smo lahko mi tu mirno spali v*c noči in so ostali naši domovini nepoškodovani. Ali bo kdaj konec te vojne? Jaz mislim da, ampak samo na ta način, če se šolstvo vsega sveta zavzame in da bodo povsod učili enako, da smo si vsi bratje na svetu in da ima vsak narod pravico- si sato odločati o svoji usodi življenja. Sedaj i-mamo volitve za odobritev davka za šole v Euclidu in Cleve-kindu in sicer 28. decembra. Vsak naj pomisli, da je bolje dali otroku dobro naobrazto, kakor pa ga tirati zopet v bodo če na kako svetovno klanje. Na- DUŠE V ŽIVALIH V mnogih delih Afrike so domači rodovi prepričani, da pi"®' hajajo duše umrlih oseb v telesa, živali ali pa vsaj telo kakšne zi vali od časa do časa uporabijo da iščejo zemljo. Številni razis kovalci so v tej stvari, posebn® v Belgijskem Kongu doživeli marsikakšno presenečenje. Tako pripoveduje neki poto-valeč, da je hotel nekoč ustreliti velikega orla, pa mu je to njego\ črni služabnik s kričanjem, njami in s tem, da se mu je sil na. roke, preprečil, češ: sim, gospod, ne streljaj! ptica je namreč moja stara r ti!" Nekega zamorskega policista so poslali, da bi ustrelil velikega krokodila, ki se je pojavil ob livu neke reke in s svojo predrz neštjo povzročil že precejšnjo škodo. Policist pa se je vrnili da bi bil opravil to nalogo- ^ so ga pozvali na odgovor, je gotavljal, da ne gre za navadn® ga krokodila, temveč za nekega poglavarja v teh krajih, ki J® bil pred kratkim umrl in ki je vrnil v podobi krokodili' malo pogleda, kako se počutU" njegovi ljudje brez njega-^^^^^ ši zavezniki so danes močni i - da ko bodo preni3^^_ li naše tirane, da jim bodo tem dali tudi pravilno šols ^ uaobrazbo ter jih učili bratst^^ iix svobode sveta. Denar, ki r bcdo volilci odločili za .^g bo šel v vzvišen nameiji, torej let) pozabite voliti za šole. Vsem želim srečno novo in da bi bilo Ž2 skoraj konec ^ vojne, da bi se naši fantje no povrnili v našo orsdo ■i .:ti vi in veseli, ter da bomo pet veseli podajali roke v domovih in si voščili srečno vo leto. Jas. Rottei- AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR • ' LETNIK 1945 vsebuje sedemnajst pripovednih spisov, petnajst pesmi, sedemnajst raznih opisov, nekateri iz zgodovine ameriških Slovencev, tri članke in razprave, razne koledarske in druge podatke ter nad štirideset slik. PRVA SLOVENSKA KNJIGA V AMERiKI, V KATERI SO SPISI Z BOJIŠČ OSVOBODILNE FRONTE V SLOVENIJI. FINA TRDA VEZBA CENA $1.25 S POŠTNINO VRED Naročila sprejema: ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO V Clevelandu ga dobite v klubu št. 27 JSZ, (staro poslopje SND), pri Tonetu kovichu, Joseph Durnu, Felix Strumblu in Frank Hribarju (Newburg) in pri upf* tega lista. f jaJi; X decembra, .1944 ENAKUMtAVNOST STKAN S. Slovenski ameriški narodni svet 3935 W. 26th Street, Chicago 23, 111. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1944 ! Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir-odbora: ČASTNI ČLANI: tastni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J. '3stna podpredsednica: MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. taslni član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: freasednik: ETBIN KRISTAN. 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. •Podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois. rajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St.,' Chicago 23, 111. jnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III. nikar': JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. ilani: LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, 111. ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, 111. LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ALBINA NOVAK, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. PRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. NADZORNI ODBOR: I'OUlS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, III. J|SIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. "SEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. ŠIRŠI ODBOR: DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. "SEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. "SEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. «ERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. HORZEN, Route No. 4, Princeton, 111. J^THONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo. U. s. Rocket Gunners preklicevati na tak način,[je bil zgolj metla teh podjetni- Sev Math KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. ^ANK KLUNE, 604—Srd St., N. W., Chisholm, Minn. KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. ^THERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. OHN KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa. "BN pollock, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. (JDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y. ^TOIneTTE SIMCICH, 1091 Addison Bd., Cleveland 3, Ohio. BERESA speck, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. ^LENTINE stroj, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. OHN M. STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. ' Vj'ION ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn. "SEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111. na da se vest podkrepi, ali tako ':atvjeyati, da živ krst ne verjame priobčenega dejstva. V dnevnih poročilih mora najti vsakdo vsak dan vsaj eno vrsto, ki ga ! zanima, zato, da jih čitajo vsi ljudje. Na vse je treba misliti, na vse družabne sloje, na vse poklice, na Pariz in na provinco, na armado in slikarje, na duhovščino in na vseučilišče, na mestne očete in na kurtizane. Človek, ki jih ureja in vodi četo svojih reporterjev, mora neprestano paziti, prežati in o-prezovati, mora biti nezaupen, preračunljiv, zvit, uren in gibčen, vsem premetenostim kos,| mora kov, izvrševalec teženj, ki 30 mu jih oni navdihali. Oni so dajali pravec njegovim uvod-aim člankom, ki jih je hodil vedno domov pisat, češ, da ima cam več miru. Da bi pa prikrojili svoj list bolj literarno in po pariškem jkusu, so pritegnili k njemu dva slavna pisatelja ražličhih :meri, Jacquesa Rivala, ki je pisal aktualne podlistke, in Nor-berta de Varenne, pesnika in j fantastičnega podhstkarja, ali recimo pripovednika nove šole. Potem so si preskrbeli po ceni umetniških kritikov za slikarstvo, glasbo, za gledališče, biti zanesljivega nosu, da t onega prednika za kriminalisti- izs^-Cdi na prvi pogled napačno novico, da presodi, kaj je dobro povedati, kaj zatajiti, da ugane, kaj bo učinkovalo na ob-Mnatvo; in vse mora umeti po- ko m enega za konjske dirke, iz ogromne množice pisateljev-Ininarjev, ki ti delajo, kar hočeš. Dve boljši dami, "Rožnati! prikuho na mizo. domino" in "Bela tačica", sta' mo da dušiš z mesom drobno, na i to pokladaj v to omako priprav-rezance zrežano ohrovtovo gla-1 Ijene klobasice drugo poleg dru-VG. ge, pokrij kozo in naj počasi vre Bemški krompir , 30 do 40 minut. Postavi klobasi- Olupi in operi krompir, zreži | ce z omako vred na mizo kot saga na prst debele rezine, ga po- j mostojno in okusno jed. Zraven soli in položi enega poleg druge-! pa daš lahko kruh ali krompir-ga v kozo, v kateri si razgrela I jev pire. nekaj žlic olja. Ko krompir na Torta za Silvestrov večer en strani zarumeni, ga obrni, in' Stepaj na gorkem v kotliču ko še po drugi strani zarumeni: tri cela jajca, 9 dekogramov in se zmehča, ga postavi s kis- j sladkorja in nekoliko drobno izrezane limonove lupine toliko ' časa, da se nekoliko segreje in ; tolči še na hladnem, da se ohla-Neolupljeno jabolko na kruš- ^ato prideni 6 dekagramov nem strgalniku nastrgaj in do- i^oke in 2 dekagrama kakava, bro ožmi. Posebej pa nastrgaj stresi torto v tortni model in en olupi jen koren, prideni kore- sp^ci. Pečeno in ohlajeno pa na-nu jabolčni sok, žlico olja in devaj po vrhu s stepeno smeta- lim zeljem ali solato ha mizo. Korenje v jabolčni omaki ( Sirovo ) majhno žličico sladkorja. Vse dobro premešaj in postavi kot er (Nadaljevanje) so bile še nekoliko začu-je pristavil: "Sicer sem sa,tn takšen, kakor vi, in v skih dnevnih vesteh čitara ,%o ra-d, da je kak akade-iinirl. Pri tej priči se vpra-^ ■ 'Kdo neki pride na nje-ftiesto?" In si naredim li-L je igra, prav prijetna i-kater'0 se gredo v pariš-Salonih vsakikrat, kadar ik 1%: 'fo LEPI STKIČEK bel-ami F"rancoski spisal — GUY DE MAUPASSANT Prevel — OTON ŽUPANČIČ ill kateri nesmrtnik: in štirideset starcev." še vedno malo zbega-Ee začele vendar smeja- ^rt 'ailln So ^3ko resnična "je bila njego-Mpazka. ^^&jaje je sklenil: "Ve, da-! tiste, ki jih imenujete, .^^uijete jih edino zato, di Jih Videle, kako umirajo. Iz- (k, 'Jtc torej stare, prav stare, SLirejše mogoče, vse dru-Vam bo deveta briga." je z veliko milotnost- da je bil iz sobe, je '^Ried dam izjavila: "Šegav _ kdo pa je?" — Go-^alter je odgovorila: "E-urednikov, ki je o-, doslej samo drobno de-Se ^ prepričana sem, ^ hitro povzpne. ' je vesel mahal po bul-J ^^alesherbes, s poskočni-zadovoljen s svojim so prekanjeni, drzni in okretni, i Duroy, ki ga je imenoval za u-j rednika dnevnih vesti, se mu je! zdel dragocen dečko. To delo je vršil dotlej ured-' niški tajnik, gospod Boisrenard, ^ star; korekten žurnalist,. točei j pikolovec, kakor uradnik. Ž3 trideset let je bil uredniški tajnik pri enajstih različnih listih,, ne da bi v čem izpremenil svoje naziranje ali delovanje. Prestopal je od redakcije do re-! dakcije, kakor menjamo svoji' gostilno: komaj zapaziš, da ješ iz druge kuhinje z malo drugač -nim okusom. Politična in ver- j ska načela so mu bila nekaj tu • jega. Posvetil se je žurnalu pa naj je bil tak ali tak, razumel je svoje delo, in cenili so i njegovo veliko izkušenost. Ro-botal je kakor slepec, ki ničesar ne vidi, kakor glušec, ki ničesar ne sliši, in kakor mutec, ki nikoli ne črhne ni črne ni bele. Vendar je bil v svojem poklicu zelo vesten, in v noben, Seleči Steltiiiius Navy rocket gunners prepare for target practice aboard a rocket craft. The addition of rocket firing- mechanism gives tlie small craft the punch of much heavier vessels with ordinary armament. Many of the ships in the merchant marine and navy are being equipped with rockets. kup se ne bi bil dal izrabiti za kako stvar, ki ne* bi bila po njegovi sodbi častna, pravilna in z njegovega stanovskega stališča korektna. - Gospod Walter, ki ga je si-I cer cenil, si je želel vendarle j večkrat drugega človeka, da bi I mu poveril dnevne vesti, ki so, kakor je dejal, listu mozeg. V njih se mečejo novice v svet, se širijo govorioe, z njimi pritiskaš na občinstvo in na kurze. | Med dvoje poročil o večernih zabavah je treba vriniti z naj-nedolžnejšim obrazom važno stvar, ki bodi bolj po strani na-'■lignjena nego naravnost povedana. S cikanjem treba ljudi navajati, da uganejo, kam me-, aati v taki obliki, da je vtisek j pošiljali drobne vesti iz odlič-cmi večji. I -n^p-a sveta Zeljnate klobasice v paradižni- . kovi omaki nega sveta, razprave o modi,- ^ , , Go%x)du Bma^nardu, ki je'ebga^aem živ^ar^. o ^ vabnivmL imel zase dolgotrajno prakso, in vedenju, in razglašali indi-i^^ zeljnatih listov. J ' iicdostajalo prave spretnosti skretnosti o visokih damah. in prožnosti; pred vsem mu jej__ lx Za kuhinjo Bosanski rižot nedostajalo prirojene prebrisa-1 ; iiosti, s katero je treba čutiti j ■ vsak dan že vnaprej skrivne še-1 iove misli. i Deni v kozo žlico masti, zreza- Duroy je bil mož, ki bi vršil no čebulo, dva stroka česna in te posle, kakor treba, in res j s četrt kile drobno sesekljanega , jiiaovito spopoJnjeval uredniš- svežega, mastnega prašičjega : tvo tega lista, ''ki je jadral v mesa, pokrij in duši, da se neko-Lujnern. toku države in po plit-1 hko zmehča in prav malo zaru-vinah politike," kakor se je iz-1 meni. Nato prideni pol litra iazal Norbert de Varenne. ! opranega riža, ga parkrat pre- Duševni očetje in pravi ured-1 i^GŠaj in zalij z en in pol litrom ni ki "Vie francaise", to je. bila: gorke juhe ali vode, osoli in po-petorica ali šestorica poslancev, i^rito kuhaj 15 do 20 minut, udeleženih pri vseh špekulaci- (Ako nimaš juhe, kuhaj posebej in h, ki jih je započel ali vodil ^n debel paradižnik, ki si ga vze-šcf. V zbornici so jih imeno- la iz slane vode, korenino peter-vali "Walterj^va klika", in za-1 šilja in nekaj zrn celega popra; videli 30 jim, ker so morali do-1 paradižnik z juho vred pretldči bivati z njim. in od njega de-jvriž). narja. ' Bosanski rižot z ohrovtom \ Forestier, politični urednik, | Pripravi vse kakor zgoraj, sa- : Kuhane stresi na rešeto, da se I odteko. Odtekle liste pa nadevaj s sledečim nadevom: Prav dobro zmešaj eno jajce, prideni csminko litra napol praženega riža, dve žlici drobno zrezanega kuhanega mesa (kakršnegakoli), primešaj velik ščep popra, nekoliko soli in žličico drobno^ '^grezane in v,masti precvrte čebule. Vsak nadevan list zavij v klobasico in položi v sledečo omako: Deni v kozo dva debela paradižnika ali mezge paradižnikove, eno drobno zrezano čebulo in prav malo masti, ter duši nekaj minut. Nato prilij pol litra gorke vode, in ko se nekaj minut kuha, precedi in pre- no. Telečji možgani za sladkorno holne Osnaži možgane in jih kuhaj čert ure v slani vodi, v katero si prilila žlico kisa in pridejala nekaj zrn celega popra. Ko so možgani kuhani, jih odcedi, stresi na krožnik, razrezi na kose in polij z razgretim sirovim maslom. Možgane obloži z narezanimi limonami. Pečem jabolka za sladkorno ■ holne Obriši jabolka, deni jih v kozo, v katero si pridejala nekoliko sirovega masla, in jih speci. Peter, ti ne moreš nikdar postati predsednik . . . % je mimral: "Dobro %■>. ^1 veeer se je pobotal z Ra- 'Iv, 'ttii ^'ctlnji teden mu je prme-važnih dogodkov. Bil Hovan dnevnim vestem zx %)L., . , , . ,. »Vel 111 povabljen na dins Walterjevi. Takoj j? Iti. zvezo med obema no- "tiu. ■'Vi ^ • francaise" je bila pred podjetje, zakaj J jc bil- finansije, ki sta tisk in poslanska za vzvod. Dobroduš- bila njegovo orožje, in I M« / v S '■ Peter, You Can Never Be President... But, that's about the ofdy door that's barred to you—an immigrant boy—in America. You can become a great doctor. Or a painter or musician. You can be the head of a business. You can be a farmer, a teacher, a scientist, a mechanic, a clergyman or a statesman. The opportunity is bere. The fact that you are poor —and were born in a foreign country needn't hold you back. In this country nearly everyone at the top started at the bottom. Whether you work for somebody else—or employ other people in a business of your own—you're free in America. And that is itnportant. It's that very freedom for individuals, industry and agriculture that provides incentive, creates competition, permits business to grow, makes jobs, increases production, lowers costs and raises wages. That's the American way. In this country we have always encouraged inventive skill and ingenuity. We take pride in honest work and achievement. The highest standard of living in the world is the result. But in spite, of all that, you'll find people here who talk about "rebuilding America." They would like to change all the things that have made America great—and pattern it after some other country. You'll hear a lot about voting for so-and-so because he'll "take care of you and your family from now on." But you'll find that most self-respecting Americans prefer to take care of themselves—&ad work out their own futures. Americans don't like to be pushed around. Our forefathers founded this country to get away from that sort of thing. That's why millions of people have settled here—and prospered. That's why you and your parents came over here. Study this country carefully, Peter. Find out what really makes it tick.. Discover for yourself how ,the power and the glory of America lie in her birthright of freedom and opportunity. Remember that we are lighting this war to defend that birthright. No, you can never be president, Peter—but your children can! And you can win a solid place for yoiirself and build a shining future here, if you will learn to stand on your own feet and if you will do your share to keep America American. •p deloval pod smehlja-'Hiko' možaka - poštenja-^ '»a .svoje posle, pa naj s a •ikršiiiij^oli že, je vporab-take ljudi ki jih jj ° 'otipaj, preizkusil in ■ z;i katere je vedel, da| EtUvard K. Stettinius, new secretary of stale, np.inctl by Prcsii'ciil Koosnvcit to tako the pJacc of Cur-dell Hull, rcsis'ncii. The !);ijiibar-ton Oaks seem it? p'raris his 'irhue interest and has ton priority on the' state department list of musts. Uis seleetion met wi!h g e;: era I appvcval on both sides of congrcss as well as uliicial U'aubingiUii. Buy War Bonds and Stampsand Keep Them/ '/'/>eA rmySaty P. watts over seven Rcpuhlic fiLmis and the Maritime M floats over the Cleveland District plant. I GENERAL OFFICES:, REPUBLIC BUILDING, CLEVELAND 1, OHIO Export Departmtnt; Chrysler Building^ New York 17, New York ALLOY, CARBON, STAINI.KSS STEELS • COLD FINISHED STEELS • PLATES • BARS • SHAPES • STRIP" SHEETS' PIPE TUBING • TIN PLATE • NUTS • BOLTS • RIVETS • NAILS • PIC IRON • FARM FENCE • WIRE • FABRICATED STEEL PRODUCTS Toda to so skoro edina vrata, ki so ti zaprta, kot priseljencu v Ameriki. Lahko postaneš slaven zdrav-^ nik. Ali slikar ali glasbenik, tlaci v drugo široko kozo^^, ki si ^ahko postaneš vodja velikega v njej pripravila bledo prežgan je podjetja. Lahko si poljedelec, u ene žlice jnasti in pičle žlice j, znanstvenik, mehanik, moke; prideni še za noževo špi- ckihovnik ali državnik. CO paprike in dobro zmešaj. Na- Priložnost je tukaj. -------- Dejstvo, da si reven in da si bil rojen v kaki inozemski deželi, te ni 'treba zadrževati. V tej deželi" je vsak začel prav spodaj, da je zle/.el visoko. Najsi delaš za koga drugega — ali če za posluješ v svojem podjetju druge — si v svobodni Ameriki. In to je važno. Prav ta svoboda za posameznika, industrijo in poljedelstvo preskrbi iniciativo, ustvarja kom peticij o, dovoljuje porast trgovini, ustvarja dela, poveča produkcijo, zniža stroške in zviša mezde. To je ameriški način. V tej deželi smo vedno podpirali bistroumnost in podjetnost. V časti imamo pošteno delo in doprinos. Najvišji standard življenja na svetu je posledica tega. Toda kljub vsemu temu boš našel ljudi tukaj, ki govore o "preosnovi Amerike." Radi bi premenili vse stvari, ki so napravile Ameriko veliko — ter jo napravili po vzorcu kakih drugih dežel. Slišal boš mnogo, da voliš za takega in takega, ker "bo skrbel zate in za tvojo družino odslej naprej." Toda pronašel boš, da večina Amerikancev najraje skrbi sama zase — in si ustvari sama svojo bodočnost. Amerikanci ne vidijo radi, da se jih peha okrog. Naši predniki so ustanovili to deželo, da se izognejo takih stvari. Zato se je tukaj naselilo na milijone ljudi — in zabogatelo. Zato si prišel ti sem s svojimi starši. Prouči to deželo dobro, Peter. Pronajdi, kaj je jedro te deželo. Iznajdi sam, kako moč in slava Amerike svetlika v svobodi in priliki. Pomni, da bojujemo ta boj, da to branimo. Ne, ti nikdar ne moreš postati piedsednik, Petev — toda tvoji otroci lahko. In ti si lahko pridobiš lep prostor zase ter si zgradiš tukaj lepo bodočnost, ako se naučiš stati na svojih nogah in če boš storil svoj delež, da ostane Amerika ameriška. Kupuj vojne bonde in znamke —-ter j ill o'nlrzi! stkul ' Generalni urad: Republic Building Cleveland 1, Ohio Eksporlni urad: Chrysler Bldg., New Yuik 17, N. Y. I ; STRAN 4. ENAKOPRA"V"NOST 28. decembra, 19^^ PET LET POZNEJE LOJZE JERANČIČ (iz dnevnika odpuščenega kaznjenca) (Nadaljevanje ) "Ah, to bo tisti nesrečni Je-rančič!" je nenadoma vzkliknila. Nato jo je pozval čuvaj, naj mu odgovarja na vprašanja. Z naglasom neskončnega prezira-nja je izpovedala svoja "gene-ralia". Iti so šla po istem redu, kot prejšnji dan pri meni. Policist je primerjal njene podatke z onimi na zapornem povelju. Potem se je obrnil k nam in opozoril, da je čas za odhod. "V četrt ure bomo tam. Imamo voz," je menil detektiv, začel sem ugibati, kaj vse to pomeni. Morda v bolnišnico . . . ? | Stražnik je potegnil iz žepa verižico, a detektiv je pripravil drobno ključavnico. Pomolil sem roki, okoli katerih se je v dveh "dneh že tretjič ovilo želez je. "Ne tako močno," se je potegnila gospodična in stopila bliže. Meni pa je dejala sočutno: "Revež." Stražnik, ki jo je najbrže dobro poznal, jo je opozoril, naj se ne vtika v stvari, ki ji niso nič mar. Za to opozorilo ga je premetena Evina hči kaznovala na ta način, da je iztegnila roko in mu vzela iz ust prižgano svaljčico ter kadila sama dalje. Pustili smo ju sama. Pred vhodom v jetnišnico je čakala kočija. Spremljevalca sta me potisnila noter in prisedla, nakar je kočijaž pognal. Pot je šla v isto smer, kakor opoldne. "Pripravite se na sestanek v — mrtvašnici!" Spomnil sem se dr. Modrove obljube. Voznik je ustavil pri Sv. Krištofu pred vhodom na pokopališče. Nad vrati je stal zarjavel angelj s fanfaro, pod njim napis: Resurecturis. Tam okoli js stalo petnajst do dvajset ljudi, ki so mi bili več ali manj znani. Bili so z "našega konca". Izstopili smo in zavili na belo posut prostor pred cerkyico. Tu sem zagledal neko bivšo sošolko z njeno sestro. Ker je bil dohod na pokopališče zastražen, se mi je zdelo čudno, kako sta prišli noter. Pri stranskem vhodu je stalo več gospodov. Pojavila sta se tudi nadsvetnik in zapisnikar ter odredila, da se moramo umakniti na neki stranski prostor. Detektiv, ki je bil z menoj, je menda tudi imel skomine po la-vorikah, ki so si jih obetali iz vsiljevane mi kriminalne zadeve dr. Moder in njegovi pomočniki. Vztrajno je tiščal vame, naj priznam "kar njemu". A ko je uvidel, da mu ne odgovarjam, je dal duška svojemu o-gorčenju v besedah: "Naši gospodje ne znajo. Če bi vas imel jaz v rokah, bi kmalu videli, ali bi priznali, ali ne. Sicer pa nikar ne mislite, Jerančič, da še kdo dvomi, da ste morilec vi. Ljudje, ki so culi predsinočnjim strel, so prihiteli Petkovškovi na pomoč. V zadnjih zdihljajih je povedala, da ste jo vi." Detektivovo govoričenje sem poslušal popolnoma ravnodušno, zakaj vedel sem, da je ali naučen, ali pa je sam tako iznajdljiv, da si zmišljuje sredstva, s katerimi bi spravil iz mene priznanje. Gibanje pred cerkvico je postajalo vedno živahnejše. Pri vhodu so stali stražniki in za-branjevali nepoklicanim vhod na pokopališče. Iz gruče "poklicanih" se je preril neki znanec in se mi počasi približal. "Jej, jej, Lojze, kako te je škoda!" se je začel licemeriti. Kaj si vendar mislil, da si padel tako globoko?" Odgovoril mu nisem ničesar. Vsiljivec pa se ni dal odgnati, ampak je sladko nadaljeval: "Saj veš, da sem pri policiji. Nekaj ti bom zaupal. Preiskavo proti tebi bi namreč moral vo-i diti jaz, a sem to odklonil radi tebe in tvojih domačih." Takrat ga je nekdo poklical in je šel. Gabilo se mi je toliko hi-navščine. Čemu ni sprejel preiskave, ako so mu jo ponujaU? Saj je "moj slučaj" vendar nadvse primeren, da nekdo pokaže svoje kriminalistične sposobnosti, sem si mislil in pomilovalno pogledal za njim. Videl sem, kako se je pridružil gospodom, ki so se razvrstili po dva in trije ter se jeli pomikati v notranjost pokopališča. Moj spremljevalec je prejel ukaz, naj jim slediva. V razdalji 20 do 30 korakov sva šFa za njimi. Naenkrat je zopet kar mrgdle-lo detektivov okoli* mene, ne da bi slutil, odkod so se vzeli. Obhodili smo dolgo pot mimo cipres in grobnih spomenikov. Par sključenih gtark je radovedno pogledalo izza, kamnov, ker smo jih zmotili v molitvi. Zavili smo na levo in se ustavili nedaleč od mrtvašnice. Videl sem, kako so oni pred nami krenili noter. Ozrl sem se oprezno okoli sebe. Blizu mene sta stali starejša in mlajša dama v družbi nekaterih gospodov. Vsi so bili v črnini in so imeli objokane o-braze, iz česar sem sklepal, da so Fanikini sorodniki. Med njimi sem spoznal enega, ki je hotel dopoldne do mene, a sta ga dr. Moder in zapisnikar udrža-la. Videli so me vsi, a nihče ni rek^l besedice. Iz mrtvašnice se je čulo zamolklo govorjenje. Parkrat je tudi votlo zaropotalo, kakor da prekladajo težak lesen ploh. Po četrturnem čakanju so slednjič zaječala vrata v zarjavelih tečajih. Vhod v mrtvašnico je bil prost in napotili smo se dalje. Stopili smo v velik prostor, napolnjen s čudnim, plehkim vonjem, ki je tako značilen za kraje, ki so v zvezi z mrliči. Duh po prižganih svečah in cipresah. V nekem kotu so bile zložene deske in drug obdelan les za postavljenje mrtvaških o-drov. Blizu vhoda sta imela opraviti okoli neke krste brkata moža v plavih predpasnikih. Enega sem poznal — bil je grobar, a drugi bržkone njegov tovariš. Ob steni so ležali uveli, zapuščeni venci. Od tu so vodila vrata v stranski prostor, ki je bil manjši, a svetlejši. Pred vhodom .se je gnetla gruča moških,, ki so se ob mojem prihodu razmaknili in napravili prosto pot. Oči vseh so bili uprta name, ki sem ko- fakal mimo njih topo zroč predse. Ta meja živih teles je bila podaljšana do črne, nizke, žle-baste mize, na kateri so razte-lesovali človeška trupla. Na mizi je ležala — Fanika, Ko sem jo uzrl, sem obstal, zakaj temnilo se mi je pred očmi. Spremljevalec pa me je potisnil naprej, da sem naposled stal tik mize, nekako sredi med Fa-nikino glavo in nogami. Za menoj sta stražila tajni policist in; stražnik. Dalje od mene pri mr-! ličevi glavi je stal visok, močan gospod in puhal mogjčne oblake tobSkovega v zrak. Nato so se vrstili okoli mize še ostali, kakih sedem po številu, med katerimi sem poznal dr. Modra, i njegovega pisarja in ljubeznive-; ga znanca od zunaj. Tudi zdrav-nika-izvedenca sta bila navzoča; 3den od njiju si je nataknil gumijeve rokavice in opasal predpasnik. V bližini je stala majhna mizica, na kateri Je bilo razloženo različno orodje iz svetle kovine. Desno od mene so stali v kotu številni svečniki. Ozadje mrtvašnice so napolnili detektivi, sodni avskulant-je in" privilegirani radovedneži. Tam nekje je bil določen tudi prostor za sodnega zapisni-; karja, čigar hrbet je bil zavarovan s kupom škafov in vrtnarskih škropilnic. Skozi troje velikih oken se je vsipala svetloba na bela, kamenita tla, ki so bleščala v čistoči. V prostoru je vladala prava mrtvaška tišina. Niti Tiajmanj-šega šuma ni bilo čuti; navzoči so zadrževali celo dihanje. Vse je bilo v napetem pričakovanju, kakšen učinek bo izzvalo to nenavadno srečanje, ta nedogo-VOTjeni sestanek. Hoteli so napraviti krut eksperiment s človeškim srcem, ki v bolestni grozi otopelo v trenutku, ki je spoznalo, da je njegova vsebina prebedna, da bi mogla dati izraz do onemoglosti raz-bolelemu čuvstvu. Pričakoval sem, da me zadene kap in da me polože na okrvavljeno ležišče poleg nje, katere nasilna smrt prehaja v tako neizprosni epilog. Pogled mi je nepremično obvisel na njenem mučeniškem obrazu, čigar levo stran je pokrivala" skorja strjene krvi, po mešane z blatom. V krvi in blatu je bilo pokopano tudi eno izmed tistih temnih oči, v ka terih sem še pred kratkim obo-! zeval svojo srečo. Kako strašno je bila spremenjena ta lepa podoba cvetoče mladosti! Kako o-! bupna je morala biti borba mla-j dega življenja s smrtjo, ki je ^ terjala toliko krvi! Res, mla-I dost ni zapisana smrti, ampak I življenju. In če mora umreti, te-I daj umre samo — nasilno. "Ta-I ko si umrla ti, moja zlata Iju-I bežen. Včeraj si prekipevala j življenja in zdravja, danes ne ; moreš niti toliko, da bi me z e-; no samo besedico osvobodila i neznosnega bremena, ki počiva I s svojo jekleno težo na mojih šibkih ramah. O, ali slutiš, kaj; zahtevajo od mene? Reci, spregovori, pojasni . . . ! — Molčiš! Eno pa mi pravi tvoj molk: — Pred menoj si opravičen. Če boš omagoval, pa pridi k meni, v teli lepih, sanjavih večerih pridi, ko bo luna tkala čez moj grob srebrno kopreno. Pridi, nasloni se mi k zglavju in prisluhni! In odšel boš potolažen . . — O, Fanika, kako si bogata. Prebogata si v svoji bridki revščini. Glej, razrezali so na tebi jopico, da bi neovirano dognali, zakaj ti je nehalo biti ljubeča srce. Sezuli so ti obuvalo in ti pustili le prosojne črne nogavice, skozi katere se belijo ble-dorumenkaste noge. Vsa povaljana in omadeževana so tvoja oblačila. Pod, glavo so ti potisnili zidno 'opeko, čez katero so se razpustili tSmni, sprijeti la-3je, ki ti padajo ob ramenih na trdo ležišče. V neredu je raztresen okoli glave lasni nakit." (.Dalje prihodnjič) Za delavce Za delavce Za delavce OPERATORICE NA Power šivalnih strojih na krilah Dobra plača — stalno delo , SAM CUFFARI 2530 Superior Ave. Mašinis+i in mehaniki za izdelovalnico očal Nujno delo — ki se bo nadaljevalo po vojni. Dobro stalno delo American Bifocal Co. 1440 St. Clair Ave. Baby Goes Hunting While parents work in defense plants, "liutch," rides the back of his granddad, during hunting season, The hunter has a passion for anonymity of self and papoose. Mali oglasi CLEVELAND ORCHESTRA Fritz Reiiier, dirigent Četrtek, 28. dec., 8:30 Sobota, 30. dec., 8:30 ORKESTRALNI PROGRAM Severance dvorana CE. 7300 ZAVAROVALNINA — Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju za avtomobile, domove, šipe, itd., se lahko zanesljivo obrnete na L. Petrich 19001 Kildeer Ave. — IV. 1874 SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B. J. Radio Service 1363 E, 45 St. — HEnd, 3028 They Toil Daily Below Ground for Free China Mali oglasi NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio PUNCH PRESS OPERATORJI (Dnevni in nočni sift) KURJAČ ELEKTRICAR TRACTOR OPERATORJI se potrebujejo za delo v naši tovarni za zmago Geometric Stamping Co. 1111 E. 200 ST. IV. 3800 Naprodaj je velika nova Grand peč, rabljena samo šest tednov. Pokličite Liberty 5352. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje 7,ob in enako lahko dobite v va še polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vaza čas pripušča. Urad n^ naslov: vhod na 82. cesti Knao'sovo poslopje 6131 St. Clair Ave. TOVARNA, KJER SE PRODUCIRA ZA ZMAGO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA OSKRBNICE za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 9®^ od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAIIE Stalna dela sedaj in po vojni Visoka plača od ure in overtime LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS W'iK. OHIJSKA VINA prodajamo na debelo in drobno Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. Vabljeni ste, da obiščete GRAND STUDIOS 787 E. 185 St. in 7547 Broadway Umetniško dovršeni portreti SuUda\ Vam zatekajo noge? Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel PH. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Chinese, forced below the surface of the earth by the incessant bombing raids of Japanese airmen, are working Urelcssly to produce the munitions of war so sorely needed by their armies in the field. This enormous undtrgound arsenal has been hewn out of the solid rock foundation of a mountain in southwestern China. Here are electrically lighted rock caverns, connected by arched tunnels lined with cement. v vašo izbero imamo fina vsakovrstna californijska vina. Imamo domača in importirana vina po nizkili cenah, kot tudi domače in drugo izvrstno pivo 6%, da si lahko vzamete domov v zaboju ali steklenicah. Tudi špagete, zmleto meso, omaka in sir za na dom po 50c krožnik. Pridite k Perry Wine House gl. trgovina 1205 WADE PARK AVE. EN. 9276 IMAMO TUDI ČAMPANJEC Odprto od 9. zj. do 11. zv. FINISHERS ročne šivilje na krilah Dobra plača — stalno delo SAM CUFFARI 2530 Superior Ave. HOTEL STATLER ima stalna dela za Kuhinjske poročnike moške in ženske Splošne snažilce moške in ženske Busboys (18-45) Counterwomen Kuhe Pri teh delih dobite obede in uniforme Zglasite se v Hotel Statler E. 12th & EUCLID Lathe operatorji Toolmakers in Tool masinisti Are welderji Nočno delo Visoka plača od ure poleg bo-nusa za nočno delo THE YODER COMPANY 5500 Walworth Ave. (2 cesti južno od Lorain in W. 53 St.) Oglašajte v Enakopravnosti j snažilke Polni čas Tedenska plača Zglasite se na 5. EMPLOYI^IENT OFFiC® Wm. Taylor Son MOŠlO Tool & Dye Make'« Strojni popravlja^' Lathe Delavci ^ Kleparski delavci Inšpektorji Time Keepers ŽENSKE Assemblers Inšpektorice j • pl®'' ^ Dnevno in nočno od ure, overtime in pla^a ^ j mada. 10 ur dnevno, 5 j tednu. . J 8talno delo sedaj in P ni. i THE BISHOP & BABCOC"; MFG. GO. (39* 1285 E. 49 St. — od St. SSI. MOSKI za PARTS STOCK SHIPPINS-RECEIVIN© in pregladaHJ^ materijala Dnevni ali nočni PLAČA OD URE Tedenska plača oiiVER (om' nasledniki THE CLEVELAND CO. 19300 Euclid