ii^NiCA ClfcUU ^BJCdJfki »Zasavski tednik-««, gasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik In Trbovlje - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk-** v Kranju DVAJSET LET REVOLUCIJE — DVAJSET LET Dnevi, ki ostanejo v spominu 2L aprila 1944 so se začeli desantni napadi NOVJ na otoke Mljet, Hvar in Korčulo. 22. aprila 1944 je bila formirana I. lovska eska-drila NOVJ. 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega ljudstva (OF). 28. aprila 1945 je bila sestavljena ljudska vlada Bosne in Hercegovine. DVAJSET LET REVOLUCIJE — DVAJSET LET « Štafeta mladosti skozi revirje 7,e v petek, 21. aprila, bo potekala ■kozi revirje. Ob 8.20 bodo tekači Iz Radeč In Zidanega mosta sprejeli v Rimskih toplicah štafeto mlac* jeti. V Zidanem mostu bo štafeta ob &4S, v R arniko ob 9.20, v Trbovljah 11.40 in v Zagorja ob 12J0. V Zidanem mostu. Hrastniku, Trbovljah in jbpdo bodo ob sprejemu štafete mitingi, prav tako bodo vzdolž celotne proge pričakovati prihod štafete naši mMl in ostali. V Trbovljah se bo glavni štafeti pridružilo še deset stranskih štafet, z Vrh, Gabrskega, od hrama Mihe Marinka, z Neže, Kuma, Elektrarne in Čebin. Štafeta bo v Zagorju krenila proti Izlakam in dalje do Vač, kjer bodo štafeto sprejeli Litijani, ki jo bodo ponesli naprej do glavnega mesta republike, do Ljubljane ZASAVSKA CESTA IN NOVE GOSPODARSKE PERSPEKTIVE V ZASAVJU Ga nas ne Do prehitel čas Hiter gospodarski razvoj, ki ga opazimo žirom po naši državi, dobiva tudi v Zasavju vedno večji razmah. Od Hrastnika, Trbovelj, Zagorja do Litije se iz leta v leto spreminja podoba naselij, kjer rastejo mimo novih stanovanjskih hiš novi gospodarski objekti in objekti družbenega standarda. V zadnjih štirih letih je bilo na področju gospodarskega in družbenega razvoja doseženo tu več, kakor smo pričakovali, to se pa odraža tudi v sorazmerno hitrem dvigu osebnega standarda delovnih ljudi teh občin. Ob vseh teh uspehih pa priča- NEDELJSKE VOLITVE V ZADRUŽNE SVETE Zadružniki so pokazali visoko zavest svojo V nedeljo, 16. aprila, so bile volitve v zadružne svete na področju dbčin Litija, Zagorje in Trbovce, medtem ko bodo na območju hrastniške občine te volitve v nadel jo, 23. t. m. že v zgodnjih jutranjih urah ... V Zagorju je bilo že v zgodnjih Jutranjih urah živahno na vseh v°tiščih. Na 11 voliščih je bilo vPisano 662 volivcev, volilo jih je ha 630. Na devetih voliščih je bila udeležba 100-odstotna. Tako se J' Cemšeniku nista udeležila voli- samo dva, v Podkumu pa jih h* volilo 29. Odsotnost utemeljujejo s tem, da nimajo ceste in da de morejo pridelkov prodajati, davke pa je treba vseeno odvajati. Nov zadružni svet v zagorski °hčini bo štel 50 članov, od kato-r‘*1 jih je 25 iz vrst delavcev in dalužbencev ter 25 kmečkih prodajalcev. V litijski občini 18 volišč Tudi na področju občine Litija **So bili med zadnjimi. V Polž- nifcu in na Savi so imeli ob 12. uri 95-odstotno udeležbo. Stoodstotna udeležba pa je hala na Primskovem, StangM-^cem polju, Polšniku in v Ribčan. Volilna udeležba je bila iz vrst zadružnikov 88-tMstotna, iz vnst delavcev in uslužbencev pa je bila 95,32 %. Nov zadružni svet bo štel 60 članov. V Trbovljah udeležba 91,4 % Na Kleku, na Čečah in na volišču uslužbencev in delavcev KZ Trbovlje so volili 100-odstotno, in to že v dopoldanskih urah. Vseh volišč je bilo v občini šest, udeležba volitev je znašala 91,4 %. Nov zadružni svet bo štel 30 članov, od teh 14 zadružnikov — proizvajalcev in 16 delavcev in uslužbencev. Z nedeljskimi volitvami v zadružne svete so naši zadružniki brez dvoma dokazali, da so pripravljeni sodelovati pri krepitvi in razvoju kmetijskega gospodarstva. Visoka udeležba na volitvah je kaj zgovoren dokaz za priznanje, ki ga je treba izreči dosedanjim samoupravnim organom v zadružništvu, za njihove napore in uspehe. kujemo še hitrejši razvoj z izgradnjo Zasavske ceste, fei odpira nove gospodarske perspektive celotnemu Zasavju. Zasavska cesta ne pomeni samo povezave Zasavja z'Ljubljano, temveč bo pomemben gospodarski objekt, ki bo priajesel Zasavju nove možnosti, hitrejši gospodarski razvoj na področju industrije in kmetijstva. S to cesto se pa odpira tudi razvoj nove gospodarske veje — turizma, ki ima ravno v Zasavju vse pogoje za razvoj glede na lepo okolico, lepe izletniške točke in krajevne znamenitosti in posebnosti (Izlake, Vače, Bogcnšperk, Partizanski vrh, Zasavska gora in podobno). Dejansko je Zasavje v turističnem pogledu še neizkoriščeno. Zato čaka zasavske komune v tem in v prihodnjih letih vrsta odgovornih nalog, ki Jih bo treba pospešeno reševati. Tudi povečani osebni in tovorni cestni promet bo terjal sodobnejše urejene avtoservisne in uslužno stne delavnice za popravila motornih vozil. Urejene bencinske črpalke in servisne trgovine. Izboljšati in razširiti bo treba obstoječe gostinske kapacitete ter povečati tudi število gostinskih lokalov, predvsem pa število tujskih sob, ker lahko vsako leto pričakujemo večji porast nočitev. Prav tako bo pa treba skrbeti za sistematično urejevanje in olep-šavanje naselij, in to ne samo na sedežu občin, temveč tudi v drugih manjših naseljih, da bodo vabljive jša in prikupnejša za turiste. Ta skrb bo pa morala v precejšnji meri odpasti na stanovanjske in krajevne skupnosti. Zasavska cesta bo pa pripomogla v veliki meri tudi k večjemu blagovnemu prometu med zasavskimi občinami, predvsem s kmetijskimi pridelki. Tako ima na primer litijska občina kmetijsko zaledje, ki bo lahko z dobro cestno zvezo od-prodajala svoje kmetijske tržne viške v gosto naseljenih revirskih komunah, ki bodo njeni najbližji odjemalci. Te in druge naloge so vse zasavske komune predvidele ▼ svojih petletnih perspektivnih planih, razumljivo pa je, da bo morala vsaka komuna skrbeti, da se bodo te naloge todi realizirale. Cas bo skoraj prehiteval velike zahteve, ki se postavljajo pred zasavske komune z izgradnjo Zasavske ceste, saj bo cesta že letos S plenuma občinskega odbora SZDL Trbovlje 0 metodah dela 00 SZDL Prejšnji teden so na plenarnem zasedanju občinskega odbora SZDL v Trbovljah razpravljali predvsem o nalogah in bodočem delu Socialistične zveze ter o metodah dela občinskega odbora SZDL. Ko so obravnavali zakonske določbe glede finansiranja šolstva, so se pomenili tudi o volitvah v šolske odbore, katere bodo obstoječe odbore le dopolnile. Nadalje so govorili tudi o praznovanju (letošnjega 1. maja, kateremu boio dali poseben poudarek, saj ga bomo obhajali ob 20-letnid ljudske revolucije in je želeno, da se ljudje v čimvečjem številu udeleže slavnosti v Ljubljani. Goupo-darskim organizacijam so dali priporočilo, naj v nedeljo, 30. aprila delajo, da bi bili potem 1., 2. in 3. maj prosti dnevi. Plenum je obravnaval tudi vprašanje članarine za SZDL, ki je zna&ala doslej 20 din za člana. Temu vprašanju naj krajevne organizacije posvetijo vso pozornost, da članom pravilno raztolmačijo povišanje članarine. V glavnem na terenu za to ni bilo nerazumevanja. Razprava o nalogah in metodah dela občinskega odbora SZDL je bila zelo živahna. Do izraza je prišlo predvsem mišljenje, da naj bi se izvršni odbor ukvarjal zlasti s temeljitimi pripravami za plenume, da oprarvi razne analize, medtem ko Je ostalo delo prenesti na občinski odbor SZDL, ki je kolektivno odgovoren za delo v organizaciji. S tem v zvezi se je izvršni odbor SZDL številčno zmanjšal od 9 na 7 članov. Zaradi odhoda v politično šolo so razrešili dolžnosti podpredsednika SZDL Jana Koprivca, svoje mesto kot sekretarka občinskega odbora Socialistične zveze bo pa nastopila s 1. majem 1.1. tov. Silva Kortmšek. Na prihodnji seji bo občinski odbor SZDL obravnaval delo krajevnih o« ^ | sedanjega Castro«*, režima na Kubk »<•£ “ >*> aodcloval prt morebitni Ccpray Jy očiten namtn jjjA, da - V ponedeljek zjutraj SOS*i namreč n. * ^ ^ GvatemaH «dmiml leti. lnra,,jl “ K“bo' Tudl n* Bvatem* ‘ bi s pospešeno akcijo uničile revolte več krajih na KuW Izkrcate.tuje obte J eka tla pred sedmimi led ni stopil clon,^ «Hm, ki ,e ImotU n)ibov rožene sile, ki pripadajo kubanskim ^ m uporn|ke k, „ napadlI Gw_ noben ameriški vojak, pa Je vendar koncd,t y tattaski Ameriki, vse ke-emigrantom. Po nepopolnih P*|»tklhv femtAo a* M mtm progresivni Ar- bflo vscm J“no' da Je Prav amcri' it, da so s to akcijo položaj samo je doslej na otoku že preko 50.000 ta- ' -j^ ška družba United Fruit organizirala ^ostrili. Izvajanje oboroženega pri- „ jih plačancev ln so v teku ostri boji E med kubansko vojsko in napadalci. unu v‘“ j .1 te, da so s to akcijo položaj samo ___r.._ _____ ška družba United Fruit organizirala naostrili. Izvajanje oboroženega pri' Pred kratkim Je ameriška vlada Iz- protirevolucijo. — Iz izjav nekaterih tjska M Kubo bo nevarno zavrta vsa dala .Belo knjigo o Kubi«, v kateri drugih vodilnih ameriških državni- prizadevanja, najti stične točke med _ jz_ta— —____-ai m-, kov. da »7.DA poie velike simonti.e MnVnma hlrratl rta hrt na VKftlr 173- v''jn"” — » dala »Belo knjigo o kudu, v saicn “•“e*'1 ------ puwuc»#njB, linju »ukw Hkrati z napadom na Kubo pa se Je odkrito pozvala Kubance, naj vr- kov, da .ZDA goje velike simpatije blokoma, hkrati pa bo na vsak na- g . v ZDA ns hitro roko ustanovila žejo Castrovo vlado. Hkrati so ZDA 1 _ J- __dirkcntH. Takih h pogojih nima nobena od njih možnosti za nadaljnji uspešen razvoj tor predlagajo, da se obe stanovanjski skupnosti združita. Ko laodo to vprašanje v celoti preštudirali in pripravili za diskusijo, bodo o njem razpravljali in dokončno odločHl zbori volivcev. Ta predlo* bi bilo treba morda pozdraviti. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi to vprašanje preštudirali tudi v Hrastniku in Trbovljah. PAVEL BERGER V tujini je spet nehalo hiti tiče enega naših zvestih rojakov v Ameriki je preminil rtvirc0 PAVEL BERGER. Pokojni Pavel Berger se je ro-dil pred 73 leti v Trbovljah. Bd je med desetimi otroki najmlajši' j; Po poklicu je M trgovski pomot' pik. Ko po odslužitvi vojaškep fi'roka v stari avstro-ogrski vojski iti mogel najti doma primerne zaposlitve, je že leta 1910 odšel * Združene države Amerike. V Ameriki ni pozabil na svojo , rodno domovino in je vsestransko deloval v eni izmed izseljenskih organizacij v >Jugoslovane ski podporni jednoti«, v kateri p bil dolga leta glavni blagajnah njenega bolniškega odseka. V njegovih poslovnih prosbofd’ — dolga leta je bil lastnik hotelo Berger v Chicagu — so se zbiral Slovenci — izseljenci, med njim* tudi pokojni Etbin Kristan, in tudi pevski zbor >France Prešeren' ie imel pri njem svoje društveni prostore. Njegova narodna zavest se P odražala v vsem njegovem življenju. Zelo rad je prihajal na obssh v svojo domovino in rodni krni Vsa njegova družina je tud' bila vzgojena v tem duhu. Eden od njegovih zetov je tudi aktivni sodeloval pri slovenskem izseljenskem časopisu *Prosveta«, ki izhaja v Chicagu. Pred leti smo v Trbovljah pokopali žaro z zemeljskimi ostanki njegove pokojne soproge, kot il to izrecno želela. Hotela je počivati v svojem domačem kraju. Prav tako bo uresničena tud želia Pavla Bergerja, počivati * rodni zemlji. Po izvršenih uradni" formalnostih bodo njegovi zemeljski ostanki prepeljani v TrbovJle’ kjer jih bomo pokopali. . Slava zavednemu rojaku Pavih Bergerju —- naj mu bo domač h zemlja lahka! Anton Kukoviča Prvi brigadni večer Poročali smo že, da so v Zagori^ ustanovili mladinsko delovno brigado Toneta Okrogarja — NestiS' ki bo delala pri delovnih akcij#' v komuni. Prejšnji teden, v tore 11. aprila, so imeli mladinci T*\ brigadni večer. Izvolili so štaW# vodstvo in se pogovorili o pričal ku del, nato pa jc sledil krate* kulturni program. Na kratko po domovini Nedeljski koncert mešanega zho ra Doma JLA iz Beograda v Trbovljah smelo lahko uvrstimo med najkvalitctnejii pevski nastop Po vojni v Trbovljah. Zbor je na ^turneji po naši republiki in pričenja koncerte v počastitev 20. obletnice vstaje po vseh večjih krajih. Šteje okrog 70 pevcev in pevk in je harmonična celota. V predvajanju tako v višini kot nižini ie edinstven, glasovno čist in razumljiv. Dirigentu sledt na vsak gib; vsak posameznik poje z občutkom in ljubeznijo. Gotovo je dirigentova zaslu- ga. da je uspel ustvariti pevski ko- Poslušala so z -—7-.... ~ fektiv, ki z lahkoto obvlada vse{makn,eno sUdih fsnese, kakor jih zahtevajo Posa-\p.n,uzborater zdolg^rajmmplo-metne skladbe Izvedba je bila za\skan)em dal, priznan,e pevcem m POZIV VSEM TRBOVELJČANOM SZDL Trbovlje in Turistično olepševalno društvo v kraju pozivata vse občane, hišne svete, gospodarske a«a-nizacije in ostale, da v tem mesec« do V"**** *£*«* maja uredijo okolico svojih prostorov ter olepšajo ln očistijo naselje razne navlake. Letošnji prvi maj Jemo v okviru slovesnosti v počastitev W-letn»ec ljudske vstaje in prav tako dne 27. aprila, »»-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte. . w Naj ne bo v občini hiše in objekta, ki ne bi Ml za la dva dneva primerno okrašen ln okolica nrejena- Turt-stično olepševalno društvo Trbovlje bo najlepše urejena naselja ter zgradbe predlagalo za nagraditev. _ „ Trboveljčani! Tokažite, da se zavedate vatnosU letošnje proslave 27. aprila in 1. maja - zato uredite In olepšajte zunanjost svojih domov. vse poslušalce edinstveno doživetje, ki bo ostalo nepozabno. Spored je bil sestavi,en iz dveh delov, ki sta vsak zase tvorila močno celoto. V prvem delu so l»te brez odmora med posamezmnu skladbami izvajane PESMI DNEVA IN UPORA in v drugem DOMAČI ZVOKI. Zastopam so b*U s svojimi skladbami vsi vidnejši /»-gnstovanski skladatelji. Posamez-nim izvajanjem je globoko obente-no postavil v prozi svojo umetniško besedo prvak ljubljanske drame tov. Stane Sever. Poslušalci so z užitkom in ta- ra. čas od 20. do 30. aprila Padavine bodo okoli 21., 25. In 28. aprila. V ostalem lepo vreme. Dr. V. M. »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk* v Kranju. -Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva ln uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. -Letna naročnina 600 din. mesečna 50 din. -Posamezna Številka 20 dinarjev. dirigentu. Tokih kvalitetnih nastopov si želimo še, seveda bol, obiskanih. 30 odstotkov cenejše gradbene usluge Z uvedbo ekonomskih enot, ki so jih uvedli še pred meseci v Gradbenem podjetju v Zagorju, so dosegli lep uspeh. Ekonomske enote poslujejo v podjetju povsem samostojno in ima vsaka delovna skupina skoraj neomejene možnosti, izboljšati organizacijo dela in določiti kriterije nagrajevanja, seveda v okviru enotnih meril podjetja. Z novim načinom nagrajevanja so se znatno sprostile notranje rezerve v podjetju, storilnost pa nenehno narašča. Vredno j«, da k temu pripišemo še, da so v Gradbenem podjetju v Zagorju cene gradbenih uslug v povprečju še vedno za 30 •/« nižje kot v ostalih slovenskih gradbenih podjetjih. Nastopilo Je 360 mladih pevcev V nedeljo je bila v Hrastniku revija pionirskih in mladinAih pevskih zborov. Sodelovali so vsi pevski zbori osnovnih šol hrast- niške občine. Dopoldne j« bilo ocenjevanje pevcev za sektorsko revijo pionirskih ln mladinskih zborov, popoldne po nastop za občinstvo. Skupno je nastopilo 677 mladih pevcev in pevk. FRANCOSKI GUSARJI SPET NA DELU Neki francoski rušilec je 10. aprila ob štirih zjutraj zaustavil v Sredozemlju, 20 milj vzhodno od Gibraltarja jugoslovansko ladjo »Lošinj• s strelom iz topa. Po dveur-nem čakanju ladje so se pripeljali oboroženi francoski mornarji, ki so pregledali tovorne dokumente in nato *zapustili našo ladjo ter ji dovolili nadaljevati pot. — To jc že enajsti primer francoskih gusarjev, da so nezakonito zaustavili in pregledali jugoslovansko trgovsko ladjo na odprtem morju. 1 2 HERCEGOVINA V NOB V založbi Vojno NOB', za katero je na V /YLW e delo je izšla knjiga »Herccgovtn*, /twd«, C« /c pisal prispevek tudi predsednik j like, Josip Broz-Tito. V tej monografiji opisujejo aV!L,. Hercegovino med obema vojnama in od leta 1941 do XI. SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV OLO LJUBLJANA Prejšnji teden je bila XI. seja proizvajalcev OLO Ljubljana, na kateri so razpravljati o svoub nalogah ter nalogah občinskih zborov proizvajalcev pri izvajanju novih gospodarskih predpisov in o problematiki finansiranja obratnih sredstev ter združevanju sredstev v letu 1961. — Zbor proizvajalcev OLO Ljubljana je priporočil občinskim zborom proizvajalcev, naj čimprej podrobno prouče gospodarjenje v komunah v luči novih gospodarskih predpisov. 3 4 OBVEZNO PRIKAZOVANJE DOMAČIH FILMOV ,)o Sekretariat 7.IS za prosveto in kulturo je izdal ‘"'L,/-o obveznem prikazovanju določenega števila domačin nih in kratkih filmov ter filmskih novic v letosn/epj j(r v kinematografih. Ta uredba, objavljena v najnovep’.^,-vilki Uradnega lista FLRJ, stopi v veljavo z 10. af in bo veljala do kanca leta. — Po uredbi morajo PJgl V za prikazovanje filmo-v, ki so lani predvajala man, *. ^ igranih filmov, letos prikazati najmanj dva domača >8 j^i Ulma — podjetja za prikazovanje filmov pa, ki so ftJ1 filmov, morajo letos imeti na sr prikazala več kot 111 ... najmanj 16 domačih filmov. ZAGREBŠKI SPOMLADANSKI SEJEM ODPRT V petek, 14. aprila, so odprli V. spomladanski zagrebški velesejem (mednarodni), na katerem razstavlja 4Š4 jugoslovanskih in 168 tujih razstavljavcev iz 18 dežel. Razstavni proizvodi so razstavljeni na površini 58 tisoč kvadratnih metrov, Predlog družbenega plana in proračuna Občinskega ljudskega odbora Trbovlje za leto 1961 Predlog družbenega plana obči ne Trbovlje za leto 1961 temelji v principu na že sprejetem zveznem, republiškem in okrajnem planu za tekoče leto in se po njem postavljajo pred občino Trbovlje za leto 1961 naslednje osnovne naloge. Osnovna karakteristika družbenega plana je prav gotovo v predvidevanju nadaljnje razširitve materialne osnove naše družbene ureditve — predvsem v povečanju obsega proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih področjih ter v dosegi višje stopnje v izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Važno je, da na podlagi investicijskih vlaganj uvajamo v vseh gospodarskih vejah v proizvodne in storitvene procese sodobne naprave in moderne metode dela. Z izboljšanjem organizacije dela, naraščanjem produktivnosti, ki prinaša Večjo proizvodnjo in bruto dohodke, je treba najti spodbuden način delitve osebnih dohodkov po učinku. Skladno s povečanjem osebnih dohodkov in izboljšanjem družbe-' nega standarda je treba skrbeti ža izboljšanje preskrbe z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi, pospeševati je treba razvoj storitvenih obrtnih obratov in servisov v stanovanjskih skupnostih in ostalih gospodarskih organizaci- komunalnih, zdravstvenih in šolskih objektov, ker porast negospodarskih investicij neposredno vpliva na dvig družbenega standarda. Pri investicijskih izgradnjah je treba v gospodarskih in negospodarskih panogah pospešiti dovršite'' že začetih gradenj. Investicije je pa treba vlagati predvsem v take rekonstrukcije^ izpopolnitve in razširitve obstoječih kapacitet, ki bodo prinesle pomembnejše učinke že v letu 1961 in v naslednjih letih, s čimer bo zagotovljeno predvideno naraščanje' proizvodnje v letošnjem letu. — Se vnaprej je skrbeti za razvijanje socialističnih družbenih odnosov, krepiti je treba komunalni sistem, razvijati delavsko* in družbeno upravljanje, da bi s smotrnejšim nalaganjem sredstev dosegli hitrejše povečanje proizvodnje ter porast družbenega standarda in osebne potrošnje. Družbeni proizvod in narodni dohodek Družbeni plan za leto 1961 predvideva ob upoštevanju vseh pokazateljev porast družbenega bruto proizvoda, družbenega proisvoda in narodnega dohodka. Narodni dohodek na 1 prebivalca se bo povečal v letu 1961 v pri- jali, ki opravljajo storitve za go-jmerjavi z letom 1939 za 13,3% ali spodinjstvo. Nadaljevati je s na 309.200 din, na zaposlenega pa pospešeno Izgradnjo stanovanj, na *29.900 din ali za 11,8 %. Gospodarske in negospodarske investicije Tnvefticijske naložbe bodo ▼ letu 19(1 usmerjene predvsem v tiste paaoge in objekte, ki so že začeti in jih bo mogoče dokončati v lctoŽnjcm letu. V letu 1961 se bo močno povečala investicijska dejavnost v negospodarskih panogah, zlasti v zdravstvu, komunalni dejavnosti in gradnji stanovanj. Na podlagi razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij, drugih skladov in posojil se predvideva, da bodo investicijska sredstva za gospodarsko in negospodarsko dejavnost znašala skupno 2 milijard! 568 milijonov 200 tisoč dinarjev, od tega za gospodarske panoge t milijardo 806 milijonov dinarjev (v tej vsoti •o vštete tudi investicije za obratna sred* stva). Predvideva se, da bodo znašale bruto investicije v osnovna sredstva 2 milijardi 343 milijonov 200 tisoč dinarjev ali 3,8 % kot v letu 1960. Pri skupni vsoti gospodarskih Investicij niso upoltcvan« investicijska sredstvo, odstopljena gospodarskim organizacijam i* priipevka in dohodka in dela sredstev poslovnega sklada, namenjenega za investicije v osnovna tred-•tva. Ob upoštevanju tega bi znašala skupna investicijska sredstva v osnovna «red-ttva 1 milijardo 656 milijonov dinarjev. Tako bo v industriji od investicij v osnovna sredstva vloženo 55,11 %. v kmetijstvo 0,51 %, gradbeništvo 1,39 %. v promet 0,75 %, v trgovino 0,88 %• v goatin-stvo 0,24 %, v obrt 2.57 %, v komunalni gospodarske organizacije 3,34 %, KZ C,12 % — v gospodarske panoge 64,91 % — v stanovanjsko dejavnost 14,74 komunalno dejavnost 5,98 %, šolstvo 2,77 'r, kulturo in znanost 0,28 %, zdravstvo 11,11%, ostalo telesno vzgojo 0,21% — *a negospodarske panoge torej 35,09 %. V denarju bi znašale investicije za g< tnodarsko dejavnost 1 milijardo 521 milijonov 200 tisoč din, za negospodarsko dejavnost pa 122 milijonov din ali skupno 2 milijardi 243 milijonov 200 tilnč din. Znatno se bodo povečale negospodarske Investicije Od hruto investicij v osnovni sredstvi ''O predvideno porlbljeno ll (ridbena dela J5,»« % ,|j 547 milijonov «08 tiioi din ■n »a opremo (stroje in ostalo) t«.0t 3f> •H 973 milijonov »00 titoi din. Zn pr«l-v'denc investicije v isespoderstvsi bo po-r*bljeno 815 milPonov «00 tisoč din araof-‘l*»cijiklh sredstev eli 53.4 % vteb Inv«, »ticijskih sredstev, ki se bodo vle»aU v osnovna sredstva, 428 milijonov din je pa Predvideno od posojil. Sredstvu »e ,ospot!erske Jnveitscii« se k°do uporabila ra naslednje namene i ■ v industriji tl nadaljevanje retetih "lonilrukcll v Cementarni in Strojni to-v*rni Trbovlje, ki naj bodo »ekljiliene do Vonca leta 1941, ra rarliviuv obratov o* Hudniku, ra dopolnitev in ramenievo ,,,r«8l strojnega parka v ostalih industrij ‘kih podjetjih ter re druga dele nn neo-d'tnlr.cill tebnnlolkih postopkov! ~~ v kmetijstvu ra gradn|o kmetijskih °kjektov, nakup llvine in vorneg« park«! — v gradhenlltvu rt neknp mehanirn-*'•* 'n ra gradnjo novih obratov; v prometu ra nakup novega avtobu-1:1 'n dopolnitev opreme; *— v trgovini ra obnovo In modarnlra-c *° Poslovnih prostorov, ra dokontinie **Ntib investicij, nakup prcvor.nih sred-in dopolnitev opreme; gostinstvu In turizmu ra rafatak stveni dom v Trbovljah. Oba objekta sta nujno potrebna. Dosedanje kapacitete zdravstvenih objektov ne zadoščajo in ne krijejo vseh potreb. Sredstva se bodo črpala iz posojil denarnih zavodov. Šolstvo Za potrebe in razvoj šolstva bo vloženo 65 milijonov din. Sredstva se bodo uporabila za dograditev osemletke Tončke Čečeve v višini 55 milijonov din in 10 milijonov za ustanovitev tehniške srednje šole (oprema, načrti, adaptacija). S tem se bo lahko uspešno izvajala šolska reforma, zagotovila pa tudi osnovna dejavnost šol. — Zmanjšala se bo obremenitev šolskih prostorov ter bo odpadel del pouka v tretji izmeni. V letu 1961 je predvideno, da bodo znašali stroški rednega izobraževanja kadrov za gospodarstvo in negospodarstvo 16 in pol milijona din. Od tega odpade iz občinskega proračuna porabljenih 6 milijonov din. Sredstva se bodo uporabila v obliki podeljevanja štipendij. V tem letu bo štipendiranih 228 učencev, dijakov in študentov. Kultura in znanost Za kulturno dejavnost je v letu 1961 predvideno 6 in pol milijona din. Sredstva so namenjena za gradnjo godbenega doma, za ureditev ljudske knjižnice, kino dvorano in drugo. Razne negospodarske investicije Za negospodarske investicije Je namenjeno v letu 1961 4,6 milijona din. Za gradnjo planinske koče revirskih in savinjskih borcev na Vrheh 1,797.000 din in za športne objekte 2,814.000 din. Stanovanjske skupnosti bodo v letu 1961 organizirale ih ustanovile več servisov v pomoč gospodinjstva in hišnim svetov. Komunalna dejavnost K«r za 34 % ic bo povečala lecoinje le-to v primeri r letom 1960 komunalna dejavnost. Predvideno je, da se bo od vseh investicijskih sredstev porabilo za komunalno dejavnost 1«0,100.000 din, in to: ra razna komunalna dela 9 milijonov «17.000 din, ra vzdrževanje cest 1 milijon 888.000 din ter ra urbanistično ureditev mesta 5 milijonov. Za regulacijo potoka Trboveljlčlca od Sušnika do Cementarne je določeno 12 mi- Občinski ljudski odbor v Trbovljah se je odločil objaviti letošnji osnutek družbenega plana občine Trbovlje v skraj- « eani obliki v današnji številki Zasavskega tednika in prosi vse občane, da pred zbori volivcev osnutek družbenega načrta preberejo in da na samih zborih volivcev kar najbolj aktivno sodelujejo pri obravnavanju tega plana za leto 1961. ObLO Trbovlje Ujonov 637.000 din, na Trgu^Svobode 6 milijonov, na Kešetovcm 1,364.000 din, na tržnici 2,055.000 din. 2a regulacijo potoka Rovtarica 1 milijon din, za pokritje Trboveljščice 53 milijonov, za c cit o Sušnik—Cementarna 6 milijonov 34.000 din, za cesto Trbovlje— Dobovec 4 milijone din, za rekonstrukcijo ceste v Šuštarjevi koloniji 23,500.000 din, za ureditev cestnega vozlišča pred sedežem Komunale 4 milijone din, za rekonstrukcijo ceste v naselju Dom in vrt (od Dinjnika do stolpičev) 2,700.000 din, zi preložitev pokopališča 2,200.000 din, za projektiranje vodovodnega omrežja 2 mili- jona din, za projektiranje komunalnih objektov (Novi dom, pri Komunali, Dora in vrt) 3 milijone din. Proračunska sredstva v letu 1961 bodo narastla za 30 %. Povečanje proračunskega prispevka iz osebnega dohodka je namenjeno predvsem za pospešitev šolske dejavnosti, za gradnjo, rekonstrukcijo in obnovo šolskih prostorov ter za pospešitev osnovne dejavnosti šol. Dopolnilni proračunski prispevek v višini 5 % od rednega proračunskega prispevka bo pa namenjen za negospodarske investicije in za pospešitev dela stanovanjskih skupnosti. Razvoi gospodarskih panog v letu 1961 dosedanjih poalovniji proetorov. dopolnitev oprem« im gradnjo planinskih pošto-jnnk; v obrti za gradnjo novih poslovnih prostorov, za povečanje in dopolnitev kapacitet v strojnem parku, za sodobno tehnično opremo in razvoj servisnih delavnic; — r komunali za gradnjo transformatorskih postaj in razširitev električnega omrežja, za nakup opreme, za gradnjo čast, za kanalizacijo in vodovodno >«• Negospodarskih investicij ho prodvidtao v letu 1961 za 45,2% vač koc leta 1940. Sredstva se bodo uporabila predrtem za stanovanjske Izgradnje, za gradnjo zdravstvenih objektov, za dokončanj« gradbenih in obrtnih del na novi osemletki, zi rekonstrukcijo in obnovo cest ter vodovodnega omrežja, za kanalizacijo, ragu lacijo potoka TrbovcijiČice, za športne in druge objekta, ki vplivajo na dvig družbenega standarda. Osebna potrošnja in družbeni standard V primerjavi 7 letom 1960 ne bo v letanjem letu iH.it. rapoaienib povečalo le z* 2,7 %, i. sicer t gospodarskih dejavnostih za 2 %, v nefospodarakils pa za 6 %, tako da se bo itevilo zaposlenih na področju trboveljske občine povečalo od 6588 na 6764 zaposlenih ljudi. Znatna ee ho aprtmenil kvalifikacijski sestav zaposlenih v korist visokokvalificiranih in kvalificiranih d.iavcev in uslužbencev. Vso pozornost bodo posvečali atro-kovnemu usposabljanju ljudi v runih oblivih, kitu. nalogo bodo morale opraviti srednje strokevn. Me in delavtk. univerza. Spletno povečanje obsega proizvodni« bo omogočilo porast osebne potrolnj. do 10 %. T rviianjcm proirvodnjc in hodkov se pričakuj, v letu 1961 p.v.č«-nje plač — osebnih prejemko. povprečno od 9 do 10 % v primeri z letom 1940. Kar za 45,2 % več sredstev kot laoi bo letos vloženo za povilanjc drutbmega standarda; tako je v ta namen predvideno 822 milijonov din. NajvačM investicijska dejavnost ja predvidena v stanovanjski izgradnji, v lolstvu, zdravstvu in komunalni dejavnosti. Stanovanjska izgradnja Za stanovanjsko izgradnjo J« predvideno 346 milijonov 500 ti noč din. Sredstva bo se povečala za 12,1 %, s čimer bo dograjeno 110 novih stanovanj. Pri zbiranju za devnih »roditev je treba posvetiti vso skrb organizaciji varčevanja s strani državljanov, ki lahko z lastnimi sredstvi v precejšnji meri pomagajo pil gradnji stanovanj. —, Pri izgradnji stanovanj se bo razvijalo zidanje standardnih stanovanj v blokih oeiroma stolpičih. Zdravstvo Za zdravstvo so v letu 1961 predvidena investicijska sredstva v višini 260 milijonov din, od tega za razširitev bolnišnice 151 milijonov 700 tisoč din. S temi sredstvi bodo V*dnje depzndznce restavracije, obnovo pričeli graditi bolnišnico in zdr*V- Predvideno je, da H bo v letu 1941 fizični obseg industrijske proizvodnje povečal za 7,1 % od došolane ravni v letu 1940. Pričakuje sc, da bo itevilo zaposlenih po rastjo v industriji le za 1,7 (/<. Predvideno je, da s« bo I povečanjem števila zaposlenih in i porastom produktivnosti povečala proizvodnja količinsko od 7—8 %. Tu je treba upoštevati, da m bo asortiment proizvodnje predvtem spremenil v STT. Ob primerjavi porasta družbenega proizvoda po stalnih cenah te bo produktivnost predvideno povečala od 10—11 %. V letu 1961 bodo nadaljevali z rekonstrukcijo Cementarne, ki bo skončana v začetka ttU 194*. Hudnik Trbovlje -Hrastnik h« pričel * novimi odpiralnimi dali a* Dolu pri Hrastniku. V Elektrarni bodo pričeii z reda. proizvodnjo v opekarni, Strojna Tovarna Trbovlje bo pa proti konca letolnjega leta zaključila I. fazo rekonstrukcije. V tem leto bo vloženo v osnovna aredatva 1 milijardo 292 milijonov dioavjer investicij. m Predvideno J«, da bodo največ brnto Investicijskih sredstev vlolili v osnovna sredstva v RTH. in sicer 4*0 milijonov, v Elektrarni 80 milijonov, v Cementarni 287 milijonov in v STT 305 milijonov di-narjev. Kmetijstvo in gozdarstvo V lata 1941 te pričakuje povečanje kme-tijskih pridelkov za 9 %. Na otnovl tega povečanja je računati, da bodo trini vilk' zn preko 20% večji kat lani. Najvtčji porast predvidevajo v sadjarstvu in v predelavi. V I. 1941 pradvidavajo. da bodo osnovno pogozdili površine $.2 ha in spopolnili pogozdit« na 10 arih ter netetneni-tev v obsegu 1,5 bi. Skupna nega gozdov bo predvideno terjale 838.000 din. Verstvo gozdov M bo izvajolo na celotni gozdni pevriini, za kar ko treba 149.000 din. Za vzdrževanje gozdnih komunikacij je predvideno 910.000 din. Urediti nameravajo gozdne pot Škofja rila—Zavrlie—Lon-tovi in Planina—Raven. Predvideva »c tudi rekonstrukcija ceste Trbovlje—Dobovec, ki bo ttala 8 milijonov din. 7.a poravnavo stroškov za javno gozdarsko sloi-be, ki jo bo opravljal gozdni obrat pri KZ Trbovlje, bo predvideno potrebno 2,« milijona dinarjev. Povečanje gradbene dejavnosti V tem letu je predvideno povečanje gradbene dejavnoeti. vključujoč projektant-•ko orgaoUacijo za 21 %e Od ctlotn* vrednosti gradbenik storitev, za katere je predvideno 777 milijonov, odpade na gradbene podjetje 7M% in »• projektantsko organizacijo 85.2 Sfc. Pri predvideni gradbeni dejavnnoti pa niso predvidtna dela drugih gradbenih podjetij izven območja občint, niti ne lastne gradnje ostalih gospodarskih organizacij. Ob povačanju mehanizacije in z uvajanjem sodobnejšega načina gradnje objekt« je predvideno, da se bo itevilo zaposlen ih povečalo le za 4 %. povečala w bn pa tudi storilnost od 10—11 %. Gradbena podjotje »Zasavje- »e bo skušal# uveljaviti z novimi metodami v gradbeništvo. Predvreoa bo treba upoštevati tn uveljaviti v gradbeništvu zidake iz siektrefiltrskega pepela, t Un>«r bi te gradbena dala močno pocenita. Za iapolnitcv nalog bo moralo gradbe-aiitvt povečati ivoja kapacitete. Predvidevajo, da bodo v letu 1961 vložili lastnih investicijskih sredstev SGP in 1BT 11.6 milijona din. Denar bo porabljen ta mehanizacijo ln nakup potrebna opreme. Nadaljevanje gradnje Zasavske ceste V letu 1M1 bodo nadaljevali z rekonstrukcijo železniškega mostu pri postaji Trbovlje. Obnovo in rekonstrukcijo bo finansiralo podjetje ZTP Ljubljana. V tem leiu bodo nadaljevali -c gradnjo Zasavske ceste, ki bo za vse zasavske kraje, med njimi tudi za Trbovlje, zelo pomembna zveza z ostalimi kraji Slovenije, zlasti Ljubljano. Potniški cestni promet se bo povečal za 10,2 % in tovorni cestni promet za 13,3 %, približno za toliko tudi poštni in železniški promet V letošnjem letu bodo predvideno kupili nov avtobus za lokalni promet podjetja Avtoprevoz Trbovlje, ki namerava v okviru zmogljivosti še nadalje vzdržati medkrajevno progo Trbovlje—Ljubljana, izboljšati pa hoče tudi lokalni promet in ostalo. Razen pričakovanega povečanja cestnega prometa bo nujno treba že letos ustanoviti servisno delavnico ter obnoviti odsek glavne trboveljske ceste na sektorju Sušnik—Železniška postaja. Podjetje PTT Trbovlje se je osamosvojilo. Za pospešitev prometa PTT bo predvideno vloženo 1,7 milijona din investicijskih sredstev. Le-ta se bodo uporabila za razno oore-mo in za prevozna sredstva. Nujno bo treba v Trbovljah postaviti 4 javne telefonske govorilnice. T rgovina—gostinstvo—obrt V letu 1961 bo znašal obseg blagovnega prometa na drobno 2 milijardi 867 milijonov din.^Promet se bo povečal za 324 milijonov din ali za 12,7% v primerjavi z realizacijo v letu 1960. V trgovini na drobno, in to zlasti v prehrambeni stroki, bo sčasoma nujno potrebno zamenjati klasični način prodaje in preiti na samopostrežbo. V letu 1961 se predvideva, da bo trgovsko podjetje »Prvi junij« uredilo polsa-mopostrežne trgovine, trgovsko podjetje »Železnina« bo pa moderniziralo v zmogljivosti poslovalnico v centru mesta. Trgovsko podjetje »Vitaminka« bo še nadalje posvečalo vso skrb, da bo zalagalo prebivalstvo s kvalitetnimi kmetijskimi pridelki. Predvideno je, da bodo v letu 1961 vložili v trgovino 20,7 milijonov investicijskih sredstev. Od tega 13,6 milijona din v opremo ta 11 modernizacijo poslovalnic in nakup prevoznih sredstev. V prvem letu perspektivnega plana 1961 do 1965 »e pričakuje v gostinstvu 6-odst nit en porast količinskega prometa. Gostinske organizacije bodo v!ož'!e v tem letu iz lastnih sredstev 2,5 milijona din sredstev za obnovo svojih obratov. Občinski LO bo zagotovil potrebna investicijska sredstva za depandanso restavracije na Vodah z 20 sobami in 50 posteljami. Na področju obrti pričakujejo, da bodo porasle obrtne storitve in proizvodi za 21,* V# ter da bo v družbenem sektorju dosežen bruto dohodek 1 milijardo 902 milijona dinarjev ali za 23 % več kot leta 1960. — Število zaposlenih v obrti se bo povečalo za 6%, storilnost pa za 11%. Ze v tem letu bo treba pripraviti osnove za organizacijo sodobnih obrtnih centrov. Lc-ti bodo s primerno strojno opremo lahko hitro in kvalitetno opravljali delo in storitve za prebivalce. V obrtnih centrih bi bili združeni posamezni obrati sorodnih strok. Tudt pri stanovanjskih skupnosti h se predvideva ustanovitev več manjših obrtnih obratov-servisov, kot na primer pralnica, čistilnica, servis za žaganje drv, servis za izposojanje gospodinjskih aparatov, kovinsko-električni servis, servis za izvrševanje uslug gradbene stroke in drugo. V letu 1961 bodo pričeli s pripravljalnimi deli za organizacijo servisa za preglede in popravila vseh tipov motornih vozil. Ustanovljen bo tudi servis za popravilo gospodinjskih aparatov pri podjetju »Elektro—Trbovlje«. V tem letu bodo vložili v obrtno dejavnost 60,3 milijona din investicijskih sredstev; v gradbena dela bodo investirali 42,7 milijona din, za opremo obratov in delavnic pa 17,5 milijona. Iz občinskega investicijskega sklada bodo vložili 20 milijonov din. Razen tega bodo gospodarskim organizacijam odstopili 7,4 milijona din za investicije iz prispevka za dohodke. S predvidenimi investicijami v cenovna sredstva bodo pričeli z gradbenimi deli pri »Tapetništvu« v Trbovljah, z novogradnjo poslovnih prostorov podjetja »Elit«, z obnovo in gradnjo prostorov »Me-talije« ter z razširitvijo obratnih prostorov pri ostalih obrtnih podjetjih. Tudi pri Komunali bodo sredstva porabili za obnovo obratov. Komunalna dejavnost Komunalna dejavnost sc bo povečal« m S% vač kot !a«i. V komunalno dejavno« m itajc tudi podjetja »Eiektro-Trbovlje«'. Za predvidene investicije bodo violi!« 78 milijonov dinarjev, od tega ra gradbena dela 30 milijonov, ra opremo bodo pa porabili 48 milijonov. Skladi občinskega ljudskega odbora Pri ObLO obstajajo naslednji skladi: investicijski sklad, cestni sklad, sklad ra dopolnilni proračunski prispevek «>d 15 % rednega proračunskega prispevka ošabnega dohodka. Razpoložljivih sredstev v skladu bo v letu 1961 27.150.000 din, ki se bodo uporabila takole: za stanovanjske skupnosti 5,200.000 din, za gradnjo koče na Vrheh 1,797.000 din, priprava gradbišča bolnišnice 5,700.000 din, ureditev knjižnice 2,000.000 din, preselitev in ureditev prostorov za pevsko društvo »Slavček« 500.000 din, za cesto Sušnik—Cementarna 4 milijone dinarjev, osebne izdatke stanovanjskih skupnosti 2,973.000 din, za krajevne skupnosti Čele, Dobovec, Gabrsko in Klek 2,320.000 din ter za cestno razsvetljavo 2,660.000 din. Občinski sklad skupne rezerve gospodarskih organizacij Razpoložljiva sredstva v tem skladu v iznosu 15,249.000 din te bodo uporabila za zagotovitev kritja poslovnih izgub, za sanacijo gospodarskih organizacij in za druge potrebe. Družbeni investicijski sklad Sredstva tega sklada, ki se po veljavnih predpisih smejo uporabiti v letu 1951, bodo znašala 153,463.000 din. Uporabljena bodo naslednje: 25 % za investicije v obratna sredstva 38,365.000 din in 75 % za investicije v osnovna sredstva 115,098.000 dinarjev; od te-a: za Stroj*no tovarno 35 milijonov 861.000 din, kmetijstvo 11 nrli-jonov 800.000 din, Avtoprevoz Trbovlje 17.500.000 din, trgovsko podjetje »Prvi junij« 5,816.000 din, za gostišče »Rud.:r« 1.500.000 din, za »Vitaminko* Trbovlje 5 zidanje stanovanjskih h!š, sklad za komu- J teiJijoaov 870.000 din, za Tapetništvo Tr- nalno dejavnost, sklad za negospodarsko dejavnost in investicijski sklad za šolstvo, sklad za skupne rezerve gospodarskih organizacija sredstva za preprečevanj« alkoholizma, sredstva za od;kodn;nc ter sklad za pospeševanje kinematografije. Viri za sklad sredstev za šolstvo V občinski družb«! .klad za iol.tva re •teka 4% od rednega proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov, ki g« plačujejo gospodarska in negospodarske organizacije pred razdelitvijo msd po’it!čno- te in 39,06 % sredstev od vseh proračunskih sredstev občine. Vseh razpoložljivih sredstev v skladu je 146,500.000 din, ki se hodo uporabila za investicije v osnovna sredstva 32 mili* jonov 510.000 din, za osnovno dejavnost šolstva in izobraževanje pa 114,370.000 din. Viri sredstev družbenega sklada za negospodarsko dejavnost in investicije V občinski družbeni sklad za negospodarsko dejavnost in tavetticije ae steka 5 % bovl je 17 milijonov dinarjev, za Mctaiijo 3 milijone dinarjev, za Komuna«« Trbovlje 9,417.000 din, za Godbeni dom 3 milijone d: nar Jev, za cesto Trbovlje—Dobovec 4 milijone dinarjev, za cesto Sušnik— Cementarna (betoniranje) 2,334.000 din. Ostali skladi Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih h’š hodo znašala 360 milijonov 240.000 dinarjev. Občinski cestni sklad ima 1,888.000 din. Sredstva se bodo uporabila za vzdrževanje cest IV. reda in za bančne stroške. Občinski sklad za komunalno dejavnost ima 5 milijonov dinarjev sredstev, ki še bodo uporabila za urbanistično ureditev mesta, za načrte in bančne stroške. Sredstva za preprečeva.ijc alkoholizma bodo znašala 2,814.000 din. Sredstva za povrnitev škode bodo v letu 1961 znašala 12,637.000 din in se bodo uporabila za regulacijo Trboveljščice ter za rekonstrukcijo ceste od Sušnika do Cementarne. Sklad za pospeševanje kinematografije bo imel 1,980.000 diu. Denar se bo uporabil za obnovo kinematografov. PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 1961. Sredetva občinskega proračuna v letu 1961 bodo znašala iz gospodarstva in izven njega 300.144.000 Presežek dohodkov iz leta 1960 19,800.000 Prispevek občine Zagorje in Hrastnik za kataster 3,078.000 Skupaj 323,020.000 Razpoložljiva »redstva se bodo uporabila za na- slednje namene: I. Sredstva skupaj 323.020.000 a) z* negospodarsko dejavnost in investicije (5 % od IS % prorač. prispevka) 27,150.000 II. Skupaj (I—a) 295.870.000 a) Sklad z* šolstvo (39,06%) od proratun-sk:h sredifev 114,370.000 III. Skupaj (II—a) razpoložljiva sredstva 181.500.000 I. Prosveta in kultura 1.210.000 2. Socialno varstvo 15.825.000 3. Zdravstvena zaščita 3,833.000 4. Državna uprava 78,883.000 5. Komunalna dejavnost 17,840.009 6. Dotacije 44,368.000 a) družbenim organizacijam 21.534.000 b) ssmostojnim zavodem 14,970.000 e) rkiadom (komun-lni, prepreč. alkohol.) 7.814.000 B. Obveznosti iz posojil 14,611.000 IB. Proračunska rezerva 5,000.000 DELO IN NAČRTI VODNE SKUPNOSTI V TRBOVLJAH Vodovod - problem št 1 Zaradi nujne obnovitve in dopolnitve že obstojočcga vodovodnega omrežja so leta 1958 na pobudo občinskega ljudskega odbora v Trbovljah ustanovili v kraju Vodno skupnost. Prvo leto svojega obstoja vodna skupnost ni mogla začeti načrtno delati, predvsem ne zaradi finančnih težav in le drugih objektivnih razlogov. — Kajti sredstva, s katerimi je ta skupnost ra/polagala, so bila premajhna, da bi lahko uspešno začela izpolnjevati in uresničevati svoje naloge. Vsa trboveljska gospodarska podjetja in tudi privatni obrtniki oddajajo v sklad vodne skupnosti določen denarni delež, največ sredstev za realizacijo nalog vodne skupnosti pa prispeva v ta sklad sama občina. Že naslednje leto, 1959, je vodna skupnost začela z važnejšimi deli na tem področju v okviru urbanističnega načrta Trbovelj. Najprej je treba rešiti eno izmed najbolj važnih vprašani kraja — njegovo kanalizacijo. Zastarela in nenačrtno izpeljana kanalizacija v Trbovljah ne ustreza sodobnim zahtevam in tudi ne urbanističnemu načrtu. Ko so leta 1959 pričeli urejevati kanalizacijo in strugo TrboveljšČice, so uredili 3 kilometre kanalizacije. Kot kaže, bo treba preurediti celotno kanalizacijsko omrežje razen nekaj manjših objektov. Po investicijskem načrtu bodo ta dela trajala in zahtevala več let. Ker novi urbanistični načrt Trbovelj predvideva med drugim novo traso ceste, ki bo Širša in betonska, zlasti na odseku železniška postaja—Sušnik, so že predlansko leto začeli s preložitvijo in pokrivanjem stare struge trboveljskega potoka na najbolj tesnem delu revirske doline pri Cementarni, kjer Trboveljščica hudo ovira ustrezno izpeljavo glavne ceste. Letos se nadaljujejo dela na preložitvi potoka pri rudniški žagi pri Vebru. V načrtu so nadalje kanalizacijska dela v zvezi s stranskimi cestami skozi Šuštarjevo kolonijo, pri naselju Dom in vrt, naselju Novi dom in na cestnem vozlišču pri sedežu Komunale v Zg. Trbovljah. Vso skrb pa posveča vodna skupnost mimo rešitve vprašanja kanalizacije tudi ureditvi krajevnega vodovoda. Zelo pogosto kritizirajo občani, da ni pitne vode, da je primanjkuje prav takrat, ko je najbolj potrebna. Ob vsej tej graji pa večina ne pomisli na objektivne vzroke, zaradi katerih primanjkuje vode. Sedanje vodovodno omrežje je že močno izrabljeno ter zastarelo in tudi položeno tako, da ne more zadovoljiti sedanjih potreb. — Do močne obrabe vodovodnih cevi je pa prišlo predvsem zaradi kiselkaste zemlje, ki Proslava 20-letnice revolucije na Nlinšah Prejšnjo nedeljo je bila dvorana! nastopov, folklornih skupin itd. ter na Mlinšah polna. Napolnili so jo tri enodejanke so se zvrstile to starši domače mladine in vsi tisti,! popoldne pred zelo hvaležno do- ki budno spremljajo vsestransko J mačo publiko. napredno delo naših pionirjev, j Na to veliko slovesnost so se Program je bil tega dne obširen, pionirji in mladina dolgo priprav-Kar 33 točk, prizorov, telovadnih | ljali ter žrtvovali nedelje in pro- 02 SPOROČA : LITIJA V petek, 14. aprila, se je ob 16. url peljal Bogomil Wiegele s kolesom po cesti III. reda iz Litije v PodŠentjur. Vozil je po sredini ceste in gledal v tla. V Pod-Šentjurju ni videl nasproti prihajajočega osebnega avtomobila S-23909, ki ga je upravljal Franc Mrše, ter zavozil v njega in padel. — Kolesar jc bil laže poŠkodo-Virti, na vozilih je pa za okrog 52.000 din škode. HRASTNIK Dne 14. aprila se je ob 10. uri zgodila v Hrastniku prometna nezgoda, na kateri sta bila udeležena motorist Anton Kreže, sin Antona, roj. 21. IV. 1933, iz šavni peči št. 16, z motornim kolesom DKW 350 ccm, S-4573; in otrok Danijela Kosmač, hči Franca, rojena 3. VIII. 1951, iz Hrastnika št. 26. — Nezgoda se je pripetila po krivdi otroka, ki je stekel preko ceste, ne da bi pogledal, če je cesta prosta. — Kosmačeva je bila laže telesno poškodovana. ste dni za vaje. Nastopilo je 75 pionirjev, ki so vključeni v razne krožke. Podmladek Rdečega križa jc na primer nastopil s prizorom, v katerem je mopedist na odru ! povozil pešca. Nastopili so reševalci, prva pomoč, ki je ponesrečenca obvezala in spravila v bolnišnico. Seveda je nastopila tudi milica in na samem kraju ugotovila, da je prišlo do nesreče zaradi neupoštevanja prometnih znamenj na križišču ceste. Telovadna vrsta je nastopila z : vajami, ki jih je sestavila sama. Posebno je užgala pri gledalcih skupna vaja vrste na lestvi. Pevski zbor pionirjev je zapel kar 11 pesmi, med njimi je bilo tudi nekaj samospevov. Dobro so se nadalje odrezali folkloristi z mnogimi plesnimi domisleki. Starši so bili uspeha mladine zeio veseli in jo z nenehnim ploskanjem nagrajevali ves čas nastopanja. Mladina pa je bila vesela posebno še zato, ker je nastopila s prizori, ki jih je s pomočjo vzgojiteljev naštudirala sama — namreč točke so bile lastna domiselnost. I. G. BOLJŠI UČNI USPEH Pred nedavnim je bila na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah redovalna konferenca, na kateri so ugotovili, da se je učni uspeh od polletja znatno izboljšal. Tako je bilo pozitivno ocenjenih preko 53 % dijakov. Med najboljšimi razredi sta 4. b s 77 % in 3. b z 68 % pozitivno ocenjenih. Učni uspeh na E$š se bo do konca šolskega leta še povečal, saj ima precej dijakov le po eno nezadostno oceno. -pb- razjeda cevi, plazov in še drugih vzrokov. Obstoječi zbiralniki za vodo so zgrajeni in položeni tako, da ne morejo napajati vseh višinskih etaž. Novi program predvideva izgradnjo več novih rezervoarjev za pitno vodo, ki naj bi delovali pod enakim pritiskom, tako da bi imeli vsi višinski predeli dovolj vode. Organi vodnega sklada upajo, da bo v bližnjih letih mogoče zadovoljivo rešiti ta pereč problem trboveljskega kraja. Celotna rekonstrukcija obstoječega vodovodnega omrežja je razdeljena na dve fazi. V prvi bi obnovili in razširili sedanje vodovodno omrežje, v drugi fazi bi ga pa dopolnili z novimi napajalnimi viri. Ko bo sedanje vodovodno omrežje rekonstruirano, se bodo izgube zmanjšale na 15—20 c/c. V ta namen se že dve leti zbirajo podatki za sestavo investicijskega programa za rešitev kritičnega stanja, tako da bi leta 1962 začeli z uresničevanjem tega obsežnega načrta. Da bi pa vodna skupnost lahko zagotovila zadostne količine vode za potrebe prebivalstva — v Trbovljah se dnevno porabi več tisoč kubičnih metrov vode — že več let raziskujejo nove vodne vire. Vsa ta dela so pa dala doslej več ali manj le negativne rezultate. Da bo mogoče preskrbeti zadostne množine vode, bo po vsem sodeč najbrž treba tudi filtrirati savsko vodo nad Zagorjem. V načrtu del vodne skupnosti je, kot smo že omenili, ureditev kanalizacije v trboveljski dolini. — V ta namen bodo kmalu začeli urejati tudi hudournik pod Hauckovim kamnolomom in pa v Globu-šaku, ki sta že nekajkrat ustavila cestni promet in razdrla kanalizacijo, tako da je voda hudournikov že zalila nekaj hiš. Oba glavna izvajalca del Vodovodne skupnosti v Trbovljah — Komunala Trbovlje in gradbeno podjetje »Zasavje« — postopoma uresničujeta zadeven program. Del investicijskega denarja za vodovodno omrežje in za kanalizacijo je že zagotovljen. Vsa ta obsežna dela mimo raziskovalnih del pa terjajo ogromno truda, še več pa finančnih sredstev. Računajo, da bodo v ta namen porabili v naslednjih letih več sto milijonov dinarjev. Vsa ta rekonstrukcijska in raziskovalna dela pa ne terjajo le velikih denarnih sredstev, temveč tudi vse večjo disciplino samih potrošnikov vode. Le ob večji disciplini, uvidevnosti in razumevanju težavnega položaja po samih potrošnikih bo mogoče rešiti to finančno zelo zahtevno vprašanje občine Trb'>’",r'*. Jas ^iniiiimniniiHiirmmnmmiiiiminHiitmiimnmniRiimtmiiHmnfmnmTinfmniiminTmTninimtin 120 LET iiiiniilifflnnffl 1 RIVOLIICIJE Spominu Janeza Janca Ob praznovanju 20-letnice nase ljudske revolucije je dolžnost preživelih borcev, da se spomnimo naših predvojnih borcev, ki so padli kmalu po začetku NOV, in da njihov svetel vzgled in voljo, ustvariti lepšo bodočnost delovnemu človeku, prenašamo na našo mlajšo generacijo — da se spomnimo vseh tistih, ki so se zraven padlega narodnega heroja Lojzeta Hohkrauta zbirali v Rudarskem domu v Trbovljah in stanovali v njegovi neposredni bližini — na primer Zupančiča, Rudmana, Salamona, Rešeta, Pečnika, Majcna, Strojina, Naprudnika, Keršičev, Potekevov itd. Zraven teh in še drugih je zavzemal vidno mesto med revirskimi borci revolucionar in poštenjak — JANEZ JANC. Ni bilo sestanka, ne shoda ter nobene akcije, kjer ne bi Janc sodeloval. Tudi ne tedna, da ne bi imel opravka z žandarji ali bil odveden v •špebkamro*, kot smo rekli zaporu. Janez Janc je bil zaradi svojega razrednega prepričanja kot še mnogo drugih, večidel brezposeln, imel pa je srčno, pogumno mamo, ki mu je zvesto stala ob strani. Predvojna trboveljska kuhinja za brezposelne je bila njegov drugi dom. Zaradi svoje dosledne revolucionarne linije in tudi humorja je bil med Trboveljčani splošno priljubljen. Tak je bilL Janez Janc, ko jc prihrumel v naše kraje okupator. Janc je moral seveda takoj v ilegalo, ohranil je pa stalne stike z revirčani, saj je skoro dnevno prihajal mednje. Bili smo večkrat priča ganljivim prizorom, kako je za las ušel domačim izdajalcem in •zelencem* — in to v časih, ko se jc okupator znašal z vso krutostjo nad našimi ljudmi. On se ni ustrašil, prihajati med nas, da b: odnašal hrano partizanom in razna važna poročila od naših zanesljivih FTudi. Čas in pogum sta Janeza Janca odpeljala med dolenjske borce, kjer je pa kmalu postal žrtev: prišel je živ v roke okupatorju, ki je to priliko za strah vsem revirčanom nečloveško izkoristil: Janca je našemil kot bosonogega, zvezanega v težke verige v spremstvu štirih esesovcev z brzostrelkami, naperjenimi v njega, in ga gonil kot najkrutejšo zver od železniške postaje v Zg. Trbovlje ter nazaj v znano mučilnico •Figabirt*. Tistih, ki smo bili povezani z njim, ta ugrabitev ni preplašila, predobro smo poznali njegov jeklen značaj in njegovo molčečnost. Po čudnih kanalih je takoj dobil našo pomoč, ki jo je z vedrim humorjem sprejemal, dasi se je dobro zavedal, kaj ga čaka. Po dobrem tednu mučenja in izsiljevanja je bd gestapo tam, kjer je začel. Janc ni nikogar izdal. V spremstvu ersesov-cev jc bil odgnan na Hrvaško, kjer je moral kloniti kruti usodi... Ime Janeza Janca zasluži, da ga v zgodovini delavskih bojev in naše NOV zapišemo na najvidnejše mesto. SLAVA MU! niiiiiinmiiiiiiiiinii^tnimiiuiiiMiniimiiiiinHniimimiiiiiinmmmmnnniiiiimiimiiiiiiiHiimiiiiniinimiimmmmnniniinimiii TRIBUNA BRALCEV V zvezi 3 člankom, objavljenem v vašem listu št. 11 z dne 9. marca 1.1. pod rubriko »Tribuna bralcev« 3 našem podjetju, dajem kot mttimiiiMnMmimiummmituuimimmtHiumiiiuniimiiuuHi »LOŠKI GLAS« NA IZLAKAH Prejšnjo soboto zvečer je Izlača-ne pozdravil s svojim koncertom znani »Loški glas« pod vodstvom pevovodje Mirka Prašnikarja. Program je bil bogat In skrbno naštudiran, izbran iz narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Publika je pevce iz Lok nagradila z bogatim aplavzom. Kaj pa obisk? Neprijetno mi je priznati, da je bil porazno majhen. Čudim se in vprašujem, zakaj so pevski koncerti tako slabo obiskani. Kaj smo še tako nizko s svojo kulturo, da še ne znamo ceniti tega, kar je kvalitetno in grajati, kar je slabo? Zato kličem vse tiste, ki iščejo v našem domu kulturne zabave, da obiščejo tudi koijcertne prireditve, za kar vem, da jim ne bo žal, kot ni bilo žal vsem tistim, ki so prišli poslušat »Loški glas«, kajti vsi so dvorano po končani prireditvi zapustili zelo zadovoljni z željo, da nas spet kaj kmalu obiščejo z lepo slovensko pesmijo. Grobljar M. upravnik Mesarije in prekajevalnice v Litiji naslednje pojasnilo: Glede na ugotovitve za zvišanje cen mesa poudarjam, da so se cene mesa v našem podjetju res zvišale In sicer: carre od 420 na 480 din za kg, rebra pa od 370 na 420 din za 1 kg, medtem ko so sc cene teletine povišale od 20' -40 din za 1 kg. Cene smo zvišali zaradi tega, ker so se povečale odkupne cene telet in prašičev. Podjetje nima drugih možnosti za kritje zvišanja nakupnih cen kakor edinole z zvišanjem prodajnih cen. Ce gre pri prodajni ceni za kontrolirano oziroma določeno ceno, bi bilo nujno, da se v tem primeru kontrolira oziroma določi tudi nakupna cena. V kolikor se pa odkupna cena prosto formira, je nujno, da se v sorazmerju poveča tudi prodajna cena. Podjetje je moralo plačati za prašiče cca 30 din za kg več in tudi teleta prav tako za cca 30 din za 1 kg več kot doslej. Ako na podlagi gornjega tržna inšpekcija ObLO Litija kontrolira in določa prodajno ceno za določene artikle, bi bilo pravilno, da kontrolira tudi odkupne cene pri kmetijskih zadrugah (posebno na odkupih). Cene na odkupih so ša-blonirane in zadruge ne prodajajo' živine po razredih (kvaliteti), am- j pak samo po teži. To se pravi, da pri odkupih kvaliteta ni važna, medtem ko se od nas zahteva klasifikacija pri prodaji mesa. Ker podjetje samo ne sme odkupovati živine, je nujno navezano na ponudbe kmetijskih zadrug po njihovih (dirigiranih) cenah, če hoče zadostiti zahtevam potrošnikov. Kar se tiče tega, da je bil višek denarja od zvišanja cen svinjskemu mesu odvzet, lahko trdim, da zadevne odločbe tržna inšpekcija ObLO Litija ne poseduje in do3lej še ni bilo govora o odvzemu tega denarja. Alojz Ham Upokojene! so zborovali Letni občni zbor Društva upokojencev v Hrastniku je bil zelo dobro obiskan, saj bi bila kmalu kino dvorana na rudniku premajhna. Na občnem zboru so pregledali dosedanje delo upokojencev in ugotovili, da je bilo uspešno. Po razpravi, ki je bila v posameznih primerih bolj osebna in enostranska, so sprejeli zaključke za bodoče delo. » uk Kritično so ocenili svoje delo Na konferenci ZK hrastniškega udnika so pregledali dosedanje lelo In sprejeli vrsto zaključkov a delo v bodoče. Referat sekre-arja ZKS Toneta Prosenca kakor udi razprava, ki je bila zelo ži-'ahna, je pokazala, da razumejo iovo vlogo jn vsebino dela komu-listov v današnjem razvoju druž-Mno-političnega življenja. Kon-erenca je pozitivno in kritično !'tiiiiiHniniiiiHiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiinnns;iniiiiHiiiiii!H ZELO RAZVESELJIVO Med nagrajenimi podjetji v ljulijanskem okraju, ki so dosegli lajveč uspehov pri higlensko-t 'h-lieni zaščiti, je tudi Predilnica v Litiji. Na priporočilo tovarniške rlTZ komisije so sprejeli več tkrepov za zboljšanje delovnih jogojev v podjetju. Lani so v pri-nerjavi z letom 1959 zabel-žili 12 odstotkov nesreč manj, medtem ko so ob pomoči komisije za prometno varnost pri ObLO — zmanjšali nesreče na poti na delo la x njega za 50 odstotkov. ocenila prizadevanje komunistov za večjo produktivnost dela, nagrajevanje po učinku in prizadevanje za čimvečjo pristojnost obratnega DS. Uspeh konference pa Je bil tudi tem, du 90 kritično ocenili delo komunistov izven rudnika — na terenu, kjer preživijo preostali prosti čas. Do sedaj so člani ZK vse premalo naredili v stanovanjski skupnosti, krajevni organiza- V nedeljo volitve v hrastniški občini V nedeljo, 23. aprila, bodo člani KZ in delovni kolektiv izvolili nov 40-članski zadružni svet KZ Radeče - Dol. Na volitve so se v nekaterih krnjih kar dobro pripravili, zato upamo, da jih bodo že v prvih jutranjih urah zaključili. Želimo, da bi vsi člani KZ prišli na volišče takoj, ko bo odprto, ter s tem dokazali, do se zavedajo svojih dolžnosti do KZ. -ak ciji SZDL, Svobodi, pri sklicevanju zborov volivcev itd. Od akUv-nosti komunistov na terenu bo odvisno, kako sc bo življenje razvijalo na področju stanovanjske skupnosti Hrastnik-rudnik. Upajmo, da bo na tem področju več dela in več prizadevnosti posameznikov, ki bodo s svojo aktivnostjo pritegnili k sodelovanju tudi ostale volivce tega področja. Ob zaključku je konferenca izvolila nov 17-članski rudniški komite ln delegate za občinsko konferenco Zveze komunistov, ki bo v začetku maja. Razširjeni plenum SZDL V ponedeljek, 24. t. m„ bo razširjeni plenum občinskega odbora SZDL Hrastnik. Na njem bodo razpravljali o delu krajevnih odborov v hrastniški občini in o praznovanju 1. maja. Razen članov plenuma bodo vabljeni tudi predsedniki krajevnih organizacij SZDL na vasi in predsedniki krajevnih odborov. Kaj pa to pomeni? Ali so prenesli v Trbovlje zasedanje Generalne skupščine ali kaj? Ne, samo delegati iz ljubljanskega okraja so prihiteli na izredno skupščino okrajne trgovinske zbornice, ki je bila pred 14 dnevi v Trbovljah Skrb za človeka? Na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah, ki je bil v četrtek 13. t. m., so na podlagi bogatega gradiva, o katerem smo že objavili nekaj značilnih izvlečkov, številni disku-tanti predvsem obravnavali področje poročila o skrbi za človeka to jc vprašanje letnega oddiha in ustanovitev počitniške skupnosti, higiensko-tehnično varstvo pri delu, stanovanjsko zgradnjo, zaposlovanje delovnih invalidov, predvsem so pa opozorili na zaposlovanje rudarskih invalidov. Nadalje se je razprava dotaknila nove delitve dohodka in s tem tudi vloge organov samoupravljanja ter kolektiva pri uveljavitvi to delitve, pomemben poudarek pa so dali v njej tudi vlogi žena v današnjem družbenem življenju. Glede izobraževanja je treba Kako bo z gradnjo ceste v Konjšico Glede na nadaljevanje de! na Zatavati cetti in glede na to, da bo trata te cette od Renk do Zagorja ttekla le v letotnjem letu, ttopa v ospredje vpraianje, ki terja takojinje rcievanje, t. j. gradnja !oka!ne cette od Renk do Konjlice. O tej cetti to ie veliko govorili ter je cctta ie dolgo bila nedotegljiva lelja prebivalcev vati Konjlice in okolice. Sedaj, ko gradijo Zasavsko cesto, je postalo to vpraianje Se bolj perefe. Prebivalci teh vali vedo: če ■e ta lokalna cctta ne bo gradila letos vzporedno z Zasavsko cesto, je malo verjetno, da se bo sploh kdaj napravila ter bodo tako ti prebivalci ostali brez zveze z Zasavsko cesto ter ielezniiko postajo v Renkah. Trata ceste od Renk proti Konj-iici ttlt namreč precej fata vzporedno z Zasavsko cesto, zato je pozneje ravno zaradi tega terena ne bo mogoče zgraditi. Zato je vpraianje gradnje te lokalne cette ponovno sprožil na občinski leji odbornik tov.,Leopold Vodenik, ki je obema zboroma ObLO Litija obrazlolil, ka- ko nujno jc. lotiti se takoj gradnje tega objekta. Končno so sklenili, da se na posebnem sestanku pri predstdniku občine Litija zberejo predstavniki krajevnega odbora Konjiica 'ter predstavniki izvajalca del na Zasavski cesti ter sc pomenijo o motnostih, da bi Ic-ti prevzeli gradnjo lokalne ceste Renke—Konjiica. Sami prebivalci teh krajev so nedvomno močno zainteresirani na gradnji lega objekta ter to tudi pripravljeni z lokalnim prispevkom podpreti to akcijo. »VESELI RUDARJI« V KOČEVSKI REKI Zabavni ansambel »Veseli rudarji«, ki deluje v okviru Svobode Trbovlje II, jc v nedeljo, 16. aprila, sodeloval z zabavnim glasbenim programom v Kočevski Reki. Zabavni ansambel je nastopil dvukrut v nabito polni dvorani. omeniti predlog, da se mora nujno spremeniti sistem izobraževanja v obrti, ki ga je treba prilagodili potrebam vsake obrtne dejavnosti pesebej in s tem odpraviti dosedanje klasično izobraževanje po poklicih ,kot Jc bilo to v navadi doslej. Občni zbor je skupno z gradivom in okvirnim programom dela dal solidno osnovo za uspešno nadaljnje delo sindikalnih podružnic v občini ter za uresničitev postavljenih osrednjih nalog, ki so predvsem tičejo vprašanj: uveljavitve sistema delitve dohodka, poglabljanje samoupravljanja ter prilagoditev dela sindikalnih organizacij in vodstev prednjim uveljavitvam. Obisk indonezijskega študenta Na povabilo odbora za izvedbo Jugoslovanskih pionirskih iger ib občinske zveze DPM, ja pretekli toden prišel na obisk indonezijski študent, ki je govoril in odgovarjal na različna vprašanja pionir* jem višjih razredov osnovnih šol v Hrustniku. Pionirji so bili snidenju s tujim študentom zelo veseli in so m® po končanem razgovoru podali šopek rdečih nageljnov, simbolih* no rudniško svetilko in lepo vaz® — darilo hraslniške steklarne. Indonezijski študent Jo bil * obiskom v Hrastniku povsem dovoljen in jo izrazil upanje. bo to dolino še obiskal. -Id OD SREDE DO SREDE -{Obveščevalec- Prodam Fiat 600, italijanski, v odličnem stanju in Štedilnik »To-hi-<, desni. — Naslov v upravi lista. • Oddam sobo dvema moškima — sezonskima uslužbencema. Samo pismene ponudbe na upravo našega lista. • Dne 14. marca 1961 je bilo izgubljeno na progi Celje—Videm— Krško več bukovega in orehovega furnirja. Komur je znano o njem, naj sporoči proti dobri nagradi na naslov: Franc Kovačič, Šentjernej 115. FREKIACI Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla o Angeli Okoren, Žabjek 13. — Marija Sušnik, Trbovlje. • Preklicujem besede, izrečene 27. marca 1961, proti Ani in Hinku Dimic. — Ljudmila Bola, Trbovlje, Nasipi št. 34. • Preklicujem, kar sem govorila O Ireni Klančar, za neresnično. — Marija Klančar, Trbovlje, Su-štarjeva kol. 24. Preklicujem obdolžitev, izrečeno Antonu Bračunu in Francu Stritarju, Kolodvorska 13, za neutemeljeno. — Stanko Zibert, Kolodvorska 13, Trbovlje. RADIO ČETRTEK, 20. APRILA 8.35 Poje Komorni zbor RTY Ljubljana p. v. Milka škoberneta; 10.15 od foxtro-ta do tarabe; 12.00 Janko Gregorc: Vaška suita; 13.50 Poje Slovenski oktet; 14.35 Nali poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Pred prvim majem: pozdravi in čestitke poslušalcem; 17.15 45 minut turizma hi melodij; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 21. APRILA 9.20 Hitri prsti; 11.40 Ciganski napevi; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Pet pevcev — pet popevk; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Herman Škofič: Dolgih dvajset let; 17.15 Razgovor z volivci; 17.35 Majhen koncert s prvomajskimi pozdravi; 18.30 Tako pojo in igrajo taji narodi; 20.00 Mandoline in godala; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Odaja o morja in pomorščakih. SOBOTA, 22. APRILA 9.25 Radi bi va« zabavali; 10.55 Orglice in orgle; 12.00 Trio Rodi Bardorfer; 12.25 Zabaven opoldanski sporedi 13JO Prvomajske čestitke ob domač! glasbi; 14.20 šport in športniki; 14-35 Nali poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vedri zvoki s prvomajskimi čestitkami; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.30 S citrami po Evropi; 20.00 V domačem ritmu . . 20.20 Z melodijami iz dežele v deželo; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za nate tzeeljence. NEDELJA, 25. APRILA 8.00 Mladinska radijska igra — Rosan-Sajko: Mizice, pogrni sel; 8.55 Z za- Kino »Detarski dom« v Trbovljah: aprila francoski film »Past za dekleta«? 21.41 de 24. aprila jugosl. fdm »Štirinajsti dan«;jl 25. do 27. aprila ital. film »Vofare«. | > Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 21. do| >. 24. aprila ital. barv. CS film »Letne pri—1 • povedke«; 23. aprila matineja »Prilal ja|> iz Laramija«; 25. do 27. aprila am«rilki| I barvni CS film »Slab dan v Black Rocku«.)! Preteklo soboto se ja pričel start v no-Kino .Svoboda - Zasavje, v Trbovljah:;I voustanovljeni hrvalko-slovenski kolark*r-2!'. do 24. .pril. .mer. b.rvni film .Pie,, 1*1 ki« ntMop. v konkurenc po 5 n. vodi.; 28. .pril. do 1. ra. j. «merilki| |n.jbolj«lh mol ter ir vwke republike. Mo-bsrvni CS (ilm .Komu ivoni.. | !***» « Za«"b*’ Mi«. Bos.nske,. Brod. Kino .Svobod. II. v Hrastniku: 20. .pri-| Reke bodo m.rll. svoje mofi j «•-I. madžarski film .Drag. An..; 22. do, isprotniki ir Ljubljane, M.fibota, Kra»). 24. .pril. nemlki glasbeni film »Ti si mo-, I" Trbovelj. Nudvonsno je ta t.f,a v kva-j. pesem.; 2J. aprila .mer. barv. glasbeni, Httti rnttiio raofnejU od prt|»"* slo-film - matineja ob 10. uri .J.rr, ljub«-, i zenska, » k.rari j« preteklo se.ono naato-ren in pese«.; 25. aprila nemlki film .Do-,IP»l R“d*r' PrTii T zgodovin, trbovrijak« nes se ie.i moj mol«; 24. m 27. apešU, Ikolarke so bili Rudarjeve! uvrliem v tako it.Hj.nski film .Nevarne fenske.. ,l«olno konk.renco in prvč s. bodo v v za točke pdmerdt z rutiniranimi na- 5* - T ' t :’l. I sprotniki, ki m le oeŠrvno nastopili v GIBI)IM8 jugoslovanski elitni skupim — v zverni raeBivnisnm *. Izločen nasprotnik Rudarja, bivli čian zvez-TRBOVLJE ,1 n,- lige Jugotnontai. iz Zagreb«. Z. tekmo ROJSTVA i Eranči!k. Groblj.r, Trtov-1'je vladalo veliko zanimanje, zlasti »ed Ijc — hčerko; Mileni Zidar, Trbovlje — l1 Številnimi ljubitelji kolerke. V tej talki hčerko; Karolin« Rozin«, Zagorje — ,in.;i1 preirkulnji p. domač« moltvo gotovo ni Marija Krajnik, Zagorje — hčerko; Joia( razočaralo. Poraz — za borih lent točk Cukljati. Zagorje — hčerko; Marija Gra-11 razlika n« pomeni kauttrofe, saj so bili hk, Hrastnik - hč.rko. Tarnali. Gorilek.l | Trbovlj« — sina. I POROKEi Anton Mihalič, železničar, 11 rokometna liga Hrastnik in Magdalena Klemen, kurirka.11 R(JDAR B . PARTIZAN (Sevnica) Trbovlj«; Anton Kunlek, delavec, Hrest-I ^ „ik In Ljudmil. Smelak. delavka, Trbov-J ^ ^ }> Ton)c }> Ktt_ j iioi^urvir Lm,A PARTIZAN (Radeče) i PARTIZAN (Bre- ROJSTEV (na domu) ni bilo. f iice) j,.,2 (14iIS) POROKE: Mihael Tomo, tovarnllki de-# .... leveč, Jablaniike Laze 2 in Amalija Bevc,# V zanimivi tekmi so Radečam Haiti T tovarniika delavk«, Volčja jama 6. h drugem polčasu povsem nadiRrali gori« m SMRTI. Kristi«. Tičar, roj«.. St.frl v (z.aloieno slavili vlaoko zmago. Gole so Kresnicah. »efa^lit Goapodarič », Mrež.r 12, Karn S, (Zupančič J, Pergar 2 za Radeče, za goste ZAGORJE IP« *"« 2' "•*»•*« 4’ <'T™.* T ROJSTEV (n. domu) ni bilo. !»«** ^ ^ POROKE: Ivan Utir, tesar, Podlipo-5dol,ro T vic. >6 in Vid. Hribar, kmečka delavk.,# pARTOAN (Zidani most) : PARTZAN Kolovrat 28; Vil|«m Dolanc, rudar, Za-(f .. .. «,7, vrl, 22 in Štefanij. Juvan, gospodinjska,I 0"*- - *'lko) pomočnica, Ravenska vas 24; Alojz Ro-i mTV|CA po 7. KOLU. glič, delovodja, Zagorje, Kopalijka 1 h»)! tki« Ida Motnlkar, fotografska vajenka, Zagor-iRadeče ' * i«, Cankarjev tvg 3. , I Videm - Kriko 7 5 0 1 SMRTI Henrik Sotlar, rudar, Zagorje -i Sevnica Podvine J3, atar 50 let; Marij« Madija.,I Rudar B. rojana Prosenc, goapodinja, Kisovec 44,11 Brežic« •tara 74 1«. Zidani most I bavno glasbo v novi teden; 10.00 §e pora-4, nlte, tovariši; 10.30 Godala in tipke; 10.45^j Spoznavajmo svet »n domovino; 11.45 Za-,| kavni orkester Raphaele; 13.30 Za našo(j vas; 13.45 Od tu in tam; 15.30 Kar radi.| poslušate; 16.00 Humoreska tega tedna —(| Janez Švajncer: Hišna karantena; 16.20 Vi tričetrtinskem taktu; 16.40 Peli so jih ma-.| ti moja...; 17.30 Radijska igra — Mir-.) ko Božič: Pravičnik; 18.45 Petnajst mi-(| nut s kvintetom bratov Avsenik; 20.05. j Izberite melodijo tedna. . | ponedeljek, 24. aprila \ Rudar : Olimp (Celje) 1:2 10.15 Mala prodajalna plošč; 12.00 Slo-d Okrog 1200 gledalcev je bilo priča pre-venske narodne, ki so vam všeč; 12.25 Za-icej nenavadnim dogodkom na stadionu baven opoldanski spored; 13.50 Zvočni ka-||Rudarja v Trbovljah. V srečanju z mo-leidoskop; 14.35 Naši poslušalci čestitajo, \ Jtvoro Olimpa, ki v zadnjih štirih kolih in pozdravljajo; 17.15 Šoferjem na pot;dni predstavljal posebne nevarnosti za svo- 18.00 Športni tednik; 18.50 Človek indje nasprotnike, je Rudar zaigral tako sla- zdravje; 20.00 Glasbeni variete. J bo, da sta obe točki zasluženo romali v {> Celje. Gostje so zaigrali požrtvovalno ter TOREK, 25. APRILA d so verjetno hoteli doseči Čimbolj časten ».40 Mariboreiki komorni zbor p. y.# rezultat. Toda spričo mlačne, okorne in Rajk. Sikoška; 10.40 Popevk« «. Tratijo;! »‘»nesljtve >S« domačih - tako v po.,u 12.00 Poj. Ljubljanski oktet; 12.45 Sro-^ot v napadu - (e b.la n,.hov. pr.za-venske narodne t priredbi Karl, Pahor- ‘‘evnost poplačana z obema točkama. ja; 13.30 Zabavni potpnri; 14.00 Delovni# To i' P’ bl’° vsekakor presenečen,ejs. kolektivi čestitajo z, Prvi maj; 17.15 R,z-#?> <*«"»*'■ S|cd*,c' *" ^ '*n' “ W° govor z volivci; 18.00 Iz nalih kol.kti-# *lepa pozabili. Lepo b. bilo, če b. ostal tov; 20.00 Ob lS-letnici APZ v Ljubija-(» spominu tudi trboveljskim igralcem, saj ni; 20.30 Radijska igr. - Matej Bor: Raz-#b‘ »ko morda enkrat za vselej odpra- tnaacl !lvili ti,t0 suro naPa!l0 — podcenjevanje V (I »lažjih, nasprotnikov, ki se tako rado 11 maščuje. Res da je domače moltvo natto-SREDA, 24. APRILA pJ|0 T spremenjeni postavi in At je ta ♦.15 Z« vsakogar nekaj; 11.30 Za «c*- sprememba vplivala na igro, kajti tej po- bane; 12.25 Prvomajski pozdravi ob »•>«- ' T,|a)eni enajstorici je razen ostalega mimj-ni glasbi; 14.35 Orgle in orglice; l7-0c\ xlio tudi vigranoati. Verjetno p« bi bil Lokalni dnevnik; 17.30 Plesni orkester# rcluit«t precej drugačen, če ne bi bil Bert KSmpfert; 18.20 V domačem tonu; # gorej y 3q_ minuti tako polkodovan, da 11.45 Zabavni orkettar RTV Ljubljana;#.( morl| zapustiti igrllfe in iskati zdrtv- 20.00 Akademija ob 20. obletnici nstano- # niJko pomoj, Spi0h pa je bila tekma ne- vitve OF (Prenos z GR v Ljubljani). ? zanimiva in gotovo en« najslabših, kar ^-Lsmo jih videli v Trbovljah, aaj «o doma- Tedenski športni pregled SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA či ustregli gledalcem samo z nekaterimi razburljivimi situacijami, ki pa so bile razburljive samo uradi tega, ker so napadalci streljali mimo gola, v vratnico ali vratarja. Moštvi sta pod taJktirko sodnika KlojČ-nika, ki pri svojem delu ni bil povsem zanesljiv in ni sledil igri, nastopili takole: OLIMP: Kranjc, Beltram, Grum, Posi-nek, Dcmirovič, Marcius, UbaariČ, Cafuta, Hojnik, Florjane (2), Založnik. RUDAR: Krajlek, Knez, Deželak, Kos St^ne, Šprel, (Kos M.), šibret, Jordan, Sušnikj Halilagič, Irt, Opresnik. Hrvatsko-slovenska košarkarska liga Jugomontaža: Rudar 71:65 (34:29) domači vseh 40 minut Igre povsem enakovreden! nasprotniku. Da ponovimo na kratko potek: po vodstvu Rudaria z 8 : 4 so goatje izkoristili nekaj napak ter po izenačanju in vodstvu napeli vse sile, da bi obdržali sicer minimalno prednost. — Kljub požrtvovalni igri Radar pod koletn nasprotnika ni imel sreče in tako ao gostje s svojo rutino usjseli obdržati za zmago potrebno prednost. Rudarju se je očitno poznalo, da igra z rutiniranim nasprotnikom, saj je, petorka nastopila s pre- Ljubljanska nogometna pod zveza Rudar (Hrastnik) : Olimpija (Ljubljana) 5:2 Olimpija iz Ljubljane nd predstavljala rasnega nasprotnika za dobro razpoložene igralce Rudarja, ki so tokrat dali kar 5 golov. Bratstvo : Kamnik 2:2 Tudi nogometaši Bratstva so gostovali to pot v Kamniku in uspeli, da rešijo vsaj eno točko. Rezultat 2:2 je kar uspeh, ker je znano, da iz Kamnika kaj nerade prihajajo točke. Segali športna nedelja V zelo lepi in hitri tekmi je moštvo Proletarca tokrat zaigralo kot v najboljših dneh. Z visokim rezultatom je premagalo borbeni Rakek s 5:1. Gole sta dala Praznik (2) in (Ocepek (3). Sodil je z manjšimi napakami inž. Doberlet iz Ljubljane. Mladinci Proletarca so v predtekmi slavjfi visoko zmago proti sovrstnikom z Rakeka in jih premagali s 13 : 0. Pionirji Proletarca I so premagali pionirje Rudarja I iz Trbovelj z 1:0 P : 0). Drugo moštvo pionirjev Proletarca je izgubilo tekmo proti sovrstnikom hrast-nilkega Bratstva z 1 : 0. V Kisovcu bi morali odigrati tekmo Svoboda in Logatec. Ker gostov ni bilo, je tekma izpadla 3 : 0 p. f. v prid domače Svobode. Pionirji Svoboda : Radeče 3: 1« Košarka V prvi tekmi enotne košarkarske liga sodeluje tudi moštvo Proletarca, ki j« imelo za nasprotnika Jeseničane. Rezultat je bil 44 : 42 v korist gostov. Ženska ekipa Proletarca je izgubila proti Jesenicam z 21 točkami razlike. Republiška rokometna liga ODRED ^AR 18.: 12 (9 :5) Rudar je moral v Ljubljani zaradi ne-' zanesljive igre v obrambi in razmeroma slabega sodnika prepustiti obe točki Odredu. Gole so dosegli: Paepž 6, Sever 9, Ovsenik 2, Juvan 1 za Odred, za Rudarja pa Ačkun 5, First 2, Ktančišar 2, Žagar 1, Pavlič 1, Škrinjar 1. pisati tud! kaklno točko. Po prikaiani igri bi jo gotovo zaslužili. Toda — rutina je premagala začetniško tremo. Upajmo, da so kolarkarji v tej tekmi pridobilil vsaj toliko, da iim v prihodnjih takih srečanjih to ne bo povzročalo prevelikih težav in da bodo že v soboto v tekmi z drugim nasprotnikom iz republike Hrvat-ske — »Splitom« svoje ljubitelje zadovoljili v celoti. Moltvi sta nastopili takole: JUGO- MONTAŽA — Diminič 24, Kramarič 2, Veliko strelsko tekmovanje v Litiji cejln”' trel'in tako so se sicer' odlično j Spiljak 8, Posarič 12. Marullč 12, Strmo Z dalo bili moliva’lahko pc Poličnik ». Murn, Piki, Oropal 12. Pin- zadovoljni, n« moremo Rudarju pri- 1 tar, Hočevar. V okviru prireditev v počastitev 20-let-nice vstaje jugoslovanskih narodov je občinski strelski odbor v Litiji izvedel v nedeljo veliko strelsko tekmovanje z zračno puško na strelišču ob Savi. Tekmovanj« so se udeležile 10-članske ekipe Tobačne tovarne iz Ljubljane, Strojne tovarne iz Trbovelj, ŠD iz Hrastnika, Apnarja iz Kresnic. Pfedilca iz Litije ter Usnjarja iz Šroartna pri Litiji, Prireditev je bila odlično p^pravljepa io izvedena in so kljub vetrovnemu vrv-rnenu tekmovalci dosegli kar dobre Z beležnico skozi Hrastnik GRADNJA CESTE SKOZI HRASTNIK Ko »o volivci na preteklih zborih volivcev razpravljali o komunalnih potrebah v občini, ao vai glasovali za potrebo dograditve cerie skozi Hraitnik. Do sedaj je cesta skončana od Rudnika do osnovna lolc Ivana Cankarja. Pred dnevi so pričeli kamioni odvažati zemljo nasproti Tovarne kemičnih izdelkov, melatec za beton je pa začel pripravljati gmoto za napravo Ikarpe v fa- rnem potoku. Dela sc hitro razvijajo Naprav« taja dela ceste bo zvezana z zelo velikimi rirolkl, ker bo treba obilo betonskih del, težave bodo pa pr! delu ceste pred samo Kemično tovarno. Kolektivi hrastnilke občine ao te obvezali, da bodo nudili vao pomoč za gradnjo ceste. Občini bodo zelo zadovoljni, ko bodo del« »končen« in n« bo na cesti več prahu in Wat«. Pionirji opisujejo svojo vas . ... ,___eslrim fkčfllfrtni KumOHl. Od 7 4 0 3 7 3 13 7 10 6 7 0 0 7 t3 12 8 7 /2 0 175:91 160:98 107:130 137:117 122:150 76:191 RAZPIS s&zssrss; z, 1. skladiščnika. 2. materialnega knjigovodjo Pogoji: Za skladiščnika kvalificirani delavec kevindte stroko z znanjem strojepisja in ^ Za materialnega knjigovodjo srednja ah nižja strokovna izobrazbe z znanjem strojepisja. . . Nastop službe na obeh delovnih mestih 8 Stanovanja ni. Plača po pravilniku o Pjf^ah Industrijsko kovin;,rske šote Strojne tovarne Trbovlje. Pismene ponudbe jo poslati na razpisno komisijo pri šolskem odboru IKS, do 30. aiprila 1961. DELAVSKI DOM TRBOVLJE V četrtek, 20. aprila ob 19. uri. bo gostovala v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah Opera SNG iz 5ul!Kr. Puccinijevo MADAME HUTTERFLVJ^ izredne popularnosti opore, ki jo uživa obiskovalci, smo prepričani, d« si jo bo ogledalo število ljudi. Cen« bo nizke. Vstopnice se dobe v predprodaji pri blagajni Delavskega doma. Ko smo pregledali nedavno šte-vilko Zasavskega tednika, smo na sliki pod naslovom »»Poznaš svoj kraj včeraj-, spoznali, da je to naša vas PODKUM. Omenimo naj, da smo tudi v prejšnjih številkah spoznali, kateri kraj je bil naslikan, le da vam nismo pisali. Morda vas bo zanimalo tudi nekoliko več o naši vasi. Vas Fodkum toži P°d dolcnj- Dclavske univerze do konca sezone Na Delavski univerzi v Trbovljah smo zvedeli ,da imajo do konca sezone izvesti še nekaj konkretnih, praktičnih nalog glede na aktualnost nekaterih problemov. Tako ao razpisali šc seminar za predsednike komisij HTZ pri delavskih svetih podjetij, seminar dane stanovanjskih skupnosti, pripravljajo pa tudi enodnevni seminar na temo .Kako začeti z izdelavo pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov«. V SVOJE VRSTE VKLJUČITI CIMVEC MLADINE Pretekli teden je bil v Litiji redni letni Občni zbor Planinskega društva Litija - Šmartno, ki se ga je razen članov udeležil tudi zastopnik Planinske zveze Slovenije ter predsednik ObLO Litija. Vsi planinci, ki so sodelovali v razpravi, so poudarjali, da je nujno potrebno, da se planinsko društvo tosnejo poveže s prosvetnimi delavci po Občinah, ki naj bi po šolah organizirali planinsko krožke učencev. Prav tako je potrebno, da društvo dobi stik z oto-čintJkem komitejem LMS, da so tudi mladinci in mladinke pridobe v vrste planincev, da na številnih ladotih v planine spoznajo lepote naše domovino. skim očakom Kumom, od tod tudi njeno ime. Va« ima nadmorsko višino 760 metrov, vanjo so pa speljane ceste iz Zagorja (trenutno še porušena po povodnji), iz Litije in iz Radeč. Ljudje se največ ukvarjajo s kmetijstvom (znan je kumljanski krompir), precej mladih je pa zaposlemh tudi v dolini, v industriji. V vasi je tudi velika šola, ki nam je drugi dom. Mimo rednega pouka sodelujemo pionirji tudi v različnih krožkih. Ce boste kdaj imeli čas, vas vljudno vabimo, da bi se oglasil pri nas kdo od novinarjev vašega lista. Prejmite prisrčne pozdrave od pionirjev odreda »Maršal Tito. — Podkum. Pripis uredništva: Brž ko t>o utegnil, se bo naš novinar oglasil tudi v Podkumu. Program predavanj Delavske univerze Trbovlje V četrtek 20. IV. 1961 ob 17. url v klubu Svobode - Zasavje v Trbovljah predavanje Milenka Rola, pom. direktorja Delavske univerre v Ljubljani, »POTOPIS PO NASI DOMOVINI« (i barvnimi diapozitivi). V četrtek 20. IV. 1941 ob 18. uri v prostorih pri šulnu ra teren SZDL Ulice 1. maja in Partizanske ceste predavanje dr. Vladimir« Južničeve v okviru Svetovnega dne zdravja »NEGA BOLNIKA IN PROBLEM ALKOHOLIZMA«. V četrtek 20. IV. 1941 ob 19. ®ri v klubu Svobode Trbovlje II predavanj. Milenka Ro!« »POTOPIS PO NASI DOMOVINI« (r barvnimi diapozitivi). V petek 11. IV. 1941 ob 1*. uri v predavalnici Delavskega doma n krajevno organizacijo SZDL Trbovlj.-Center predavanje dr. Irene Ivančičeve »PRAVILNA PREHRANA IN OBOLENJA KOT POSLEDICA NEPRAVILNE PREHRANE« (predavanje v okvir« Svetovnega dpe zdravja). PRELOŽITEV ŽELEZNICE Da bo mogoče zgraditi hrastnisko .j že preteklo leto pričeli t prip. nimi deli za preložitev železnice p mični tovarni. Ne bo minilo več dni in bo prvi vlak že lahko str novem industrijskem tiru v Kemič varno. To bo spot pridobitev za Ht zlasti z« varnost prometa. NOVA SINDIKALNA VODSTV. IN UPRAVNI ODBOR Pred dnevi j« bil občni zbor lind podružnice v hrestniiki Steklarni, na terem ao izbrali novo sindikalno vodst Že takoj v začetko dela j« novo voda prevzelo odgovorne naloge, ki jih treba realizirati, predvsem Izvesti volit' obratnih delavskih svetov; organizirat kar najlirle razprave glede nagrajevanja ki ga aedaj tolmačijo v kolektivu. Na zadnjem zasedanju DS Steklarne so izvolili nov upravni odbor podjetja. Tudi ta odbor bo moral reliti v prihodnjem poslovnem letu veliko odgovornih nalog, med njimi nadaljevanje rekonstrukcije tovarne (II. etapa), izgradnjo zmesarne, kakor tudi reliti neaaj notranjih problemov v kolektivu. Predvsem je važna notranja delitev dohodka po ekonomskih enotah ter tarifna politika sploh. — Stari upravni odbor je predal novemu odboru pozitivno bilanco poslovanja za prvo četrtletje letolnjega leta. Plan je bil v tovarni v prvih treh mesecih letolnjega lata dosežen finančno s 100,6 odstotka. R. V. zultate. Od 2000 možnih krogov je ekipa Usnjarja iz šmartn« dosegla 1467 krogov in s tem rezultatom dosegla prvo mesto. Strelci Strojne tovarne iz Trbovelj so dosegli 1465 krogov, ŠD Hrastnik 1429, Predllec Litija 1378 ter Apnar iz Kretoic 1348 krogov. Najboljši strelci dneva to bili; Branko Pintar (179 krogov), Alojz Komar (174), Pavel Ambrož • 171), katerim slede ostalL Kot priznanje za dosežen- prvo mesto je Usnjar tz Šmartn« prej«! spominsko ” keto s simbolom ttrclea, drugomestna tretjemestna ekipa je pa dobila v spo-, knjižno nagrado. zen tega so prejele vse strelske dreki s« se udeležile tekmovanja, speče diplome. ča odlično organiziranemu tekmovalo bili Številni gledalci, zlasti mla-\vsi si žele Se več tako množičnih ■»vanj. Za tako izvedbo strelskega >ranja zasluži občinski strelski odbor /rimanje. LAVSKE ŠPORTNE IGRE TRBOVLJAH linski sindikalni svat v Trbovljah -na njegova komisija za delavske ic igre je tudi leto« pripravila pisun am Športnih iger sindikalnih po-,ic v počastitev delavskega praznika jt. Spored tekmovanj bo naslednji: 'GOMET: 17. in 22. april« ob 16.30 Inale na pomožnem igriiču ŠD Ru-(priglaScnib 8 moštev); 24. aprila ob polfinale in 29. aprila ob 16.30 finale. IH: 20. aprila ob 16. uri v Šahovski ŠD Rudarja tekmovanje v šahu (pri-nih 10 ekip). 3BOJKA: 20. in 21. aprila ob f6. ur! jrlSčn TVD Partizan (priglaSenlb 6 mori- BALINANJE. 21. aprila ob 16. uri na igriiču TVD Partizana (priglalenih četvero ekip). NAMIZNI TENIS: 21. »pril« ob 16. uri v prostorih sekcije ŠD Rudarja (priglalenih 10 ekip). STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO. 26. aprila ob 16. uri na pomožnem igriSču ŠD Radarja ali pa v pomožnem domu druStva (priglaleno 12 ekip). KEGLJANJE: 26. in 27. april« ob 14. uri na kegljišču ŠD Rudarja (priglalenih 16 ekip). L mladinsko šahovsko prvenstvo Zasav|a Prro mladinsko Šahovsko prvenstvo Z«-|Trb.) 6 točk; 5. Oto Kranjc 5 točk; 6. .< le. _ I. / _ I B .. J__\ A T Vira- savja je bilo od t9. marca do 9. aprila v prostorih Šahovske Sekcije ŠD Rudarja v Trbovljah. Prvanatva se je udeležilo pet mladincev ŠD Rudarja, po dva Iz hrastnilke Svobode II in Industrijske kovinarske lote v Trbovljah ter mladinec Svobode iz Litije. Popolnoma zasluženo je zmagal hraatni-Ski tretjekategornik Fric Perlič. Remiziral je aamo z Mavrom, ostale partije pa dobil. Dobro pozna teorijo otvoritev. Dru-gopiasirani Golob je od vseh udeležencev igral najbolj premišljen lah. Tretje mesto je zasedel Fran Maver iz Litij«. Skupno z Golobom ata otvojih. četrto kategorijo. Presenetila ata Ivo Jazbec in Oto Kranjc, p« tudi Vlado Juntez je pokazal precej smisla za lah, medtem ko je eden od la-voritov, Gosak, razočaral, Kossčni vrstni red. 1. Fric Perlič (Svoboda n Hrastnik) 8,5 točke; 2. Anton Golob (Rod. Trt.) 8 točk; 3. Franc Maver {Utžja) 6J točbe; 4. Ivo Jozboc (Rod. Franc Gosak (oha Rudar) 4 točke; 7. Vlado Juntez (IKS) S točke, katerim alode ostali. Prvi tri}« so dobili knjižne nagrade. (n) 5AH V TRBOVLJAH Braopoteznega prvenstva labovske sekcije ŠD Rudarja za mesec april se j« udeležilo 16 žahistov, med njimi igralci iz Hrastnika. Zmagal je Cveto Milenkovič fat Hrastnika. Remiziral je z Mavrom in Peršičem, ostale partije p« dobil. Pol točke za njim je zaostal Hinko Jazbec ml., medtem ko sta si tretje mesto razdelila mladinec Gosak i« Ludvik Opreanifc. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Cveto Milenkovič (Svob. I Hrastnik) 14 točk; 2. Hinko Jazbec ml. 13,5 točke; 3. do 4. Franc Gosak m Ludvik Opmnik po 10,5 točke; 5. Fric Perlič 9,5 točke; 6« Andrej Taušič 9 točk; 7. do 8. Zvone Drnovšek in Tone Drobei po 8 točk, koto- -ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN Pripra e za XIV. mednarodni filmski festival v Cannesu Festival «e bo pričel 3. maja, vendar so priprave ra to največje srečanje filmskega sveta že v polnem teku. številne države so že prijavile tvojo udeležbo, le ra nekatere pa je doslej znano, s katerimi filmi se bodo predstavile občinstvu in strogim sodnikom, ki bodo odločali o podelitvi nagrad in priznanj. 7* otvoritev festivala bodo tudi letos predvajali tako imenovani »veliki« film, pri katerem pa — kot so pokarale izku-fnje lanskega festivala — ni nujno potrebno, da je »velik« tudi po kvaliteti. Lanski »veliki« film »Ben Hur« je namreč razočaral, zato tndi letoSnji otvoritveni film »Ezodus«, ki ga je režiral ameriški režiser avstrijskega porekla Otto Prem in-g er, nekateri pričakujejo z nezaupanjem. Vsekakor pa je Preminger poznan po presenečenjih, ki jih ima navado pripraviti gledalcem, kar je zelo prepričljivo doka- SVOBODNA VOLJA Ko bi Napoleon moral biti izvoljen za dosmrtnega konzula, je general Hilaire nagovoril vojake svojega polka s sledečimi besedami: »TovoriH! Generala Bonaparteja hočejo izvoliti za dosmrtnega konzula. Vsak mora svobodno izraziti svojo voljo/ Nikakor bi ne hotel vplivati na vas! Reči pa moram, da bo prvi, ki bo glasoval proti Bonaparteju, pred celim polkom ustreljen. Naj živi republika in svoboda!* zal s svojima filmoma »Carmen Jones« in »Dober dan, žalost.« Razen predvajanja filmov, obsega festival le razne druge prireditve, kot so kongresi filmskih avtorjev in igralcev, festival Evrovizije itd., medtem ko bodo Japonci pripravili retrospektivo filmov odličnega ustvarjalca Kenžija Micogučija, Američani pa zborovanje svojih filmskih avtorjev, na katerem se bo zbralo okoli 120 najbolj uglednih amerilkih filmskih scenaristov. Letolnji festival v Cannesu, ki bo trajal do 18. maja, bo zadnjič prirejen v stari filmski palači, kajti mesto Cannes je v sodelovanju s francosko vlado že začelo graditi novo, mnogo večjo m predvsem bolj funkcionalno festivalno zgradbo. Atomska bomba gradi pristanišče Američani se že dalj časa pripravljajo, da bodo v kratkem na Aljaski sprožili eksplozijo atomske bombe, ki bo dvakrat močnejša od atomske bombe, ki je padla na Hžrošimo. S to eksplozijo nameravajo ustvariti ugodne pogoje za gradnjo velikega pristanišča. To je sporočil vodja ameriške delegacije, Dean, te dni na 278. seji konference za kontrolirano prenehanje poizkusov z atomskim orožjem. S tem nameravajo ZDA uresničiti svoj več let stari načrt o »miroljubni uporabi atomske energije*. Poglavarji protestirajo Prebivalci južno pacifiškega otoka Samoa nočejo imeti žensko za guvernerja Sporočilo — da bo predsednik Kennedjr imenoval neko žensko za guvernerja na otoku Samoa, je vzbudilo pri plemenskih poglavarjih tega tropskega otoka v Južnem Pacifiku veliko razburjenje. — Častitljivim možakarjem nikakor ne gre v glavo, da bi lahko ženska vladala na otoku, kjer veljajo ženske za bitja nižje vrste in so izločene iz javnega življenja. Govorice, da bi naj chikaška advokatinja Mari Cple-Burger bila imenovana za guvernerja na otoku Samoa, so vzbudile pri pre- bivalstvu odločne proteste. Skupina poglavarjev se je te dni odpeljala v Washington, da bi pri o-tranjem ministru odločno protestirala proti temu načrtu. Dr. Feliks Keesing, eden vodilnih antro- pologov, ki dobro pozna razmere na tem področju, je izjavil, da se bodo plemenski poglavarji otoka Samoa osmešili pri prebivalstvu sosednjih otokov, če jim bo vladala ženska. Jugoslovanske zanimivosti EN SAM UČENE C V rtt! Ramke, nedaleč od Ohrida, je oenoTna Sola s štirimi razredi. Zanimivo je to, da je učenec Risto Kuzmanortki edini učenec četrtega razreda. RESNIČNA RIBIŠKA Ante Begnnija iz Jajca ▼ Bosni je loril ribe. Nenadoma je nekaj močno potegnilo. Ante je vlekel m vlekel in na tvoje začudenje privlekel iz vode ie bolj osuplo vidro. SPREMEMBA KRAJEVNEGA IMENA Zlo Selo, nedaleč od Tuzle, tako pravijo, ni vedno imelo to ime. Baje te j« v davnini imenovala vat Dobrič. Toda, ko so nekoč Turki na krut način pobirali davek v tej vati, to te vaščani uprli, nekaj Turkov ubili, ostale pa pognali v beg. Od takrat noti vas sedanje ime, ki so mu f* dali Turki. BOGATA EVIDENCA ZNANCEV Ivan Preložnjak iz Karlovca ima svojevrsten arhiv. Vpisuje vse ljudi, ki jih jc imel priložnost spoznati, četudi samo za kratek čas. Vpisuje ime, datum prvega srečanja in opis okoliščin spoznaiutva. V njegovi zbirki je že okoli 4000 imen. VSI MOŠKI IMAJO NADIMKE V hercegovski vasi Humana pri Mostarju je neka krajevna posebnost. Vsak odrasel molki ima tudi nadimek, ki ga je »zaslužil« s kakim dejanjem, posebnostjo ali podobnim. Ti nadimki se glasijo: šleva, Brk, Možak, Burek Itd. NAJMANJŠA VAS V JUGOSLAVIJI V lovu za najmanjšim so našli vas, ki I premore eno samo hišo, torej tudi eno j samo hišno številko. Ta »vas« ae imenuje Manja, leži pa nedaleč od Olova v Bosni. J DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika Včeraj je minilo teden dni, odkar se je v Jeruzalemu začel proces proti Eichraannu. Dogodki v zvezi s tem zanimajo skoraj ves svet. Številni ljudje pa potek procesa spremljajo tudi po televiziji ,kar jim je omogočila ljubljanska RTV, ki je od nekega angleškega podjetja odkupila vse dokumentarne Ulmske posnetke iz sodne dvorane Naša slika je posneta s televizijskega ekrana, zato je morda tudi malo popačena. Vendar pa ne samo zaradi tega. Eieh-mann se zagovarja v stekleni kabini, ki tudi delno popači sliko Poznaš- Mol kraj včersi? •• 'Ž<: :■> . 4$ v vi ’¥i‘ ■ Ž '-' ’-4 'I , /.j-' z* e d ki i. K Poznaš svoj kraj včeraj.. redakcije nobenega odgovc Inje vprašanje v 16. št. Zasavskega tednika ni bilo do zaključka podaljšujemo rok za odpošiljanje rešitev do 25. aprila za oba primera _________________ OBSEŽNA RAZISKOVANJ A Strokovnjaki zagrebškega Podjetja u uporabno geofiziko delajo s pomočjo najsodobnejših metod, denimo gravimetrske, električne, magnetne in seizmične. Temu primerni so zato uspehi, ki so jih doslej dosegli pri iskanju nafte in rudnih bogastev. Pri nas so na primer odkrili nova nahajališča v Velikem Struževc«, Osekovu, Ferdi nandovcu in Lipovljanih. Letos še naprej iščejo nafto v panonskem bazenu in v jadranskih predelih. Posebne skupine strokovnjakov omenjenega podjetja p* raziskujejo v Združeni arabski republiki, Iraka in Pakistanu. Anekdote GALANTNOST BERNARDA SHAWA Bilo je na nekem dobrodelnem i/m*. Bernard Shaw je plesal z damo, ki je v družbi mnogo pomenila, plesala pa je bolj slabo. »Kakšna čast, plesati z Mr. Shasoom .. ■* je dejala lepotica. »Kaj hočete, je pač dobrodelni ples,* je zamrmral pisatelj v svojo brado. Ozrem se po svojih tovariših, šestindvajset zdrav- (j nikov nas je in osem farmacevtov z ženami in otroki. <> Med nami je nekaj starcev in stark, to so starši mojih (j kolegov. Večinoma sede na svojih zavojih ali na klopeh. Zaskrbljenih, trudnih obrazov strme v praznino predse. (j ]i Nekaj otrok spi, drugi glodajo ostanke živil, večinoma i \ (• so to suhe skorje. Mnogo jih nima niti tega več. Znova i! i1 in znova si z jezikom oblizujejo od lakote m žeje raz- J j ' pokane in nabrekle ustnice. (j Pesek zaškriplje pod težkimi koraki. Glasna pove- cijskega taborišča Auschvvitz. , j Kot oddelujoči zdravnik je dr. Mengele prisoten pni i j pnihodu vsakega vlaka. In kaj pomeni selekcija, odde-11 litev, v Auschwitzu, to zvemo že p>o nekaj minutah - • •1 j Začenja se. Esesovska garda naglo sestavi skupine. J j 11 Najprej moške, nato ženske. Otroci pod 14. leti ostanejo (j pni materah. ) j V nas vstaja nemir. Ločeni smo od svojih rodbin.; i Na naša trepetajoča vprašanja odgovarjajo straže: »To 1 I ni nič posebnega! Po taboriščnih predpisih se mora (| vsakdo najprej okopati in razkužiti. Kasneje bo vsakdo spet združen s svojo rodbino. Med razdeljevanjem štiritisočglave množice imam i dovolj časa ozreti se okrog sebe. Najprej me opozori (( nase ogromen dimnik! Četverooglat je, iz opeke m se J J i proti vrhu oži. Mogočno se dviga ob robu velikega dvo- (i II nadstropnega poslopja, ki bi lahko bilo tovarna. Čuden d 'J tovarniški dimnik! Vznemirja me osem do deset metrov 'j Ji visok plam«n, ki se med štirimi strelovodi pomalja iz J; ,i njegovega žrela. Obide me težka slutnja, čemu bi uteg- (j i1 nil služiti ta peklenski plamen. V pokrajini krematorijev i! 'J sem. V tisti Nemčiji, kjer sem deset let živel kot štu- J j J| dent in zdravnik ... Ji' ,i Tovarni px>dobno poslopje je tedaj krematorij. Ne (|J i1 daleč proč opazim drugega in skritega za grmovjem še i» 1J tretjega. Vsak od njih ima enak dimnik in iz vsakega 1 [ J, bruha plamen. J( J i Lahen veter prinaša do nas dim. Zopern vonj po (i i1 žganem mesu in laseh mi prodre v nos. Nov vonj: Go- <1 1J reče človeško meso... 1J Zgrozim se iz svojih razmišljanj, kajti zdaj se začne , (i drugi del selekcije. Po vrsti korakajo mimo selekcijske ,> i1 komisije moški, ženske, otroci. Na migljaj dr. Mengeleja i> 'J se razvrščajo na desno in na levo. 'J Opažam, da so v levi skupini večinoma starci, po- J, Ji habljenci, betežni ljudje in ženske z otroki, v desni pa ^ i» so delazmožni. Oddahnem se, ko opazim med njimi i1 ženo in štirinajstletno hčerko. Govoriti ne moremo med 'J seboj, pač pa si pomigamo. Starce, ki ne morejo hoditi, Ji pohabljence in duševno bolne nalože na vozove Rde-i > čega križa. Nekaj mojih starih kolegov prosi, da bi smeli '' na vozove. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI los Rltter: Rudiger je položil roko na njene prste, ki so držali uzdo. »Ne, gospodična, v zmoti ste! NI tako. Veseli me, da sva postaja soseda. Verjemite mi, da ne frazarim, ampak da mislim resno. Zemlja leži tu neobdelana, mrtva. Kot otrok sem včasih sanjal o tem, da bi bila tu polja. Kot mlad mož sem delal načrte, kako bi to zemljo osušili. Ne bo težko ta svet kultivirati. Ali vam smem... ali vam smem pri tem pomagati?* Njegova ponudba je prišla tako nepričakovano, da se je Silka zdrznila. Njena kobila jc obstala in tudi Bfidigcr je konja ustavil. Obrnil se je v sedlu in opazil, da so sc dekletu utrnile solze, ki so ji polzele po Ucih. , Fani se Je ustrašil. Ali jo jc užalil? Skočil je iz sedla, obstal pred njenim konjem In vzdignil roke. Dekle je sklonilo glavo k njemu, njene ustnice pa so zatrepetale in Silka je dopustila, da Jo je objel okrog pasu In previdno postavil na tla. -Kaj, ali jokate?« je slišala mehki glas zraven Kebe. Slika Je vsa zmedena odkimala ln sl s hrbtom reke brisala solze po obrazu. ' »Oprostite,« je rekla s težavo. »Nc vem... ne vem. kaj mi Je... Vaše besede...« Rfidiger Je požrl silno. Bil je skoraj za celo glavo večji od nje, dekle pa je bilo videti tako šibko, tako usmiljenja vredno zraven svojega konja. Njen plašč Jo je napravil še manjšo kot je bila v resnici. Skoro nevede je položil roke na njena ramena in jo prižel k sebi. -Tako rad bi vam po- magftl. •.« . ... Silka je pa tedaj vzdignila glavo In ga pogledala v obraz. Bil je pni človek v njenem življenju, ki JI Je želel pomagati. Vsi drugi ljudje so vedno kaj hoteli In pričakovali od nje. zahtevali, da Jim pomaga - ta mož tu je pa spo7,nal, da Je le revno, šibko, mlado in neizkušeno dekle, čeprav ji jc uspelo, da je s svojimi vozmi In ljudmi prišla tako od daleč v te kraje. »Silka!« Je zašepetal Rfidiger. Rahel nasmešek se je pojavil okrog njenih ust In popolnoma spremenil njen obraz. Mladi mož Je videl, kako neznansko ljubka je. »Ne smeš več jokati, Silka! Nihče ne misli slabo o vas vseh. Naši ljudje... se ne znajo vživeti v vaš položaj. Potrpeti morate z njimi. Kmalu se boste pri nas ukoreninili In spadali k našim lju-dem ...« Se mnogo lepih, tolažečih besed JI Je povedal, ki jih pa skoraj ni več razumela. Skmo prijeten zvok njegovih besed je slišala in loplo, lepo ji je postalo ob njem. Pomirjena je bila. Njen oče je znal z njo tako govoriti, kadar je zagrešila kakšno nerodnost. »Nič se ne boj, miška, bomo že uredili, da bo vse prav.« »Miška,« ji Jc vedno rekel, ker Je bila tako majhna in ljubka, gibčna In živa. Solze so Ji drle po licih, glavo jc Imela naslonjeno na prsih tega tujega fanta, ki jo Je tolažil kot takrat njen oče, ko je ležal na slami na vozu in jo rotil, naj ostane močna In naj ne zapus-ti svojih ljudi. Takrat Silka še ni jokala, takrat še ni razumela, da jo bo oče mora! zapustili za vedno. Saj Jc bil lako krepak In velik, poln življenja - saj vendar ni mogoče, da bi umrl. Toda, ali more še živeti in rasti drevo, ki so mu spodrezali korenine? Njegovo posestvo so bile njegove korenine. Zapustiti Je moral svojo zemljo In oditi z nje. V tujem svetu pa ni mogel več živeti. Majhen prehlad, za katerega sc niti ni zmenil. Je postal zanj usoden. Hripav vrišč neke gozdne ptice jo Je vzdramil iz »jenih sanj. Slika »c Je izvila U njegovega obje- ma, kakor da bi se pravkar prebudila. Nekak bolesten nasmeh JI je zaigral na licih, ko je videla, kaj sc je med njima zgodilo. »Vi ste prvi..vi ste edini .... ki nam Je ponudil svojo pomoč,« Je rekla tiho. »Povsod so nas sprejeli kot vsiljence, kaJU vsak Ima dovolj opravka sam s seboj ...« »Name »c lahko zanesete,« ji Je tedaj rekel Rfi-diger. »Kolikor bo v mojih močeh, gospodična Ten-kitten, vam bom pomagal. Srečen bom, če bova postala dobra prijatelja.« Ponudil ji je roko In Silka ni pomišljala niti trenutek, da Je nc bi vzela in mu jo stisnila. »Hvala vam.« jc zašepetala. Rudiger ni vedel, kaj naj reče. Ni Jo mogel spet objeti, čeprav bi to najraje storil. Morda tega ne bi razumela in mislila o njem, da jc vsiljiv... Ko ji jc pomagal, da je zajahala svojega konja, je bil spet samozavesten sin bogatega graščaka. Toda v njegovih očeh je Silka brala, da tega srečanja nc bo pozabil, kakor ga ne bo mogla ona. Nič takega sc ni zgodilo, kar bi bilo vredno omembe: malo Je pač zajokala, ker Je ravnal z njo tako vljudno In tako viteško. To Je bilo vse. In ko sc je njihova, že v surovem stanju Izdelana hiša pojavila v daljavi, Je Slika ustavila svojega konja. »Hvala vam. gosnod Hiilsen,« Je dejala In mu dala roko v slovo. Njene oči so bile Jasne In samozavestne kot zmeraj. Iz mladega, jokajočega dekleta jc spet postala »gospodarica« svojih ljudi. Niti ona niti on se ni ozrl. Bilo Je slučajno srečanje dveh ljudi, ki sta si simpatična. 10. Stebri ostrešja njihove nove hiše so se vzpenjali strmo v nebo — znamenje njihovega znanja In marljivosti. Hlapec Danijel sl Je zadovoljno mel roke, ko jc zabil zadnji žebelj na strehi. Ni bil sam na stavbišču. Tudi ostali so bili tamkaj s svojo mlado gospodarico. Danijel Je položil svojo sekiro ob steno ln zataknil zeleno smrečico na streho. Veter jo Je zibal sem in tja in pisani trakovi so frfotali na njej. »Sedaj boste pa morali držati nagovor,« Je šep- nil Rudiger Sliki, U Je stal zraven nje. Ze štirinajst dni Je tu pridno delal in na stavbišču pokazal, da je spreten rokodelec. S svojo prijaznostjo in ustrežljivostjo se Je tujim ljudem prikupil. Spoštovali so ga In mu zaupali. Slika mu Je pokimala in stopila na oder P»d smrečico. V njenih očeh sla bila vera in zaupanje v bodočnost. »Smrečica krasi danes našo prvo hišo,« je začela govorili s svojim svetlim, jasnim glasom. Rahel nasmeh .11 Jc zaigral okrog nst, ko sc jc zahvalila svojim ljudem za delo in pridnost. Zahvalila Jc tudi prijaznemu sosedu Rfidlgerju Hfilscnu lA ljubeznivo pomoč. Izrazila Je uoanje, da se bodo tej prvi hiši kmsln pridružile še druge. »Zgubili smo svojo domovino,« Jc rekla resno, »toda znrsdl tega nismo klonili ln obupali. Spe* Imamo čvrsta tla pod negami, in zemljo, ki 'o I'®" mo obdelali ter dokazali, da smo močnejši k«* usoda.« Nekaj žensk Jc zaihtelo, ko Je Silka končala stopila spel med svoje ljudi. Vsem Je govorila "* srca ter povedala prav tako, kakor so sami misli*1 ln občutili. . Vsi so sc dobro zavedali, da sl morajo priborit' spoštovanje In priznanje tu živečih, če hočejo, «* na tej zemlji poženejo korenin, dasl so vedeH> kako težko sc Je udomačiti v tujem svetu. Ilfldignr se Je nasmehnil, ko Je zadnji Izntcd ljudi zlezel po strmi lestvici na tla. Njegova ostr» ušesa so zasltf.Rla ropot nekega bližajočega se vo*» Na skrivaj je pogledal na svojo zapestno uro ' potem zadovoljno pokimal. Na svojo mater se Je lahko vselej zanesel: v!> s pijačo in Jestvinami ter ostalimi potrebščin*1^ ki Jih je podarila in poslala semkaj, je prispel 0 minute natanko semkaj. . .Koga Je le poslala?’ Je ugibal In napenjal °V' da bi spoznal človeka, ki sedi na kozlu voza. OsUv nil Je ln neverjetno zmsJal z glavo. , »Kaj pa Je?« Je vprašala Slika, ki Je prav kot on gledala, kdo prihaja k njim. (Dalje prihodnjih